EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.7.2016

COM(2016) 477 final

2016/0229(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije, kar zadeva blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije po morju ali zraku

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije 1 je olajševanje zakonite trgovine, hkrati pa zagotoviti ustrezen carinski nadzor in boj proti goljufijam.

Zakonik je začel veljati 30. oktobra 2013, v celoti pa se uporablja od 1. maja 2016.

Cilj tega predloga je sprememba člena 136 carinskega zakonika Unije, da se zagotovi učinkovita uporaba drugih določb carinskega zakonika Unije, zlasti v zvezi s carinskim nadzorom. Ta sprememba bi morala začeti veljati čim prej, da bi prispevala k učinkovitemu carinskemu nadzoru.

Z namenom olajšanja trgovinskih tokov člen 136 carinskega zakonika Unije navaja, da se nekatere določbe (zlasti tiste, ki urejajo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije, obveščanja o prihodu morskega plovila ali zrakoplova, prevoza in predložitve blaga carini ob raztovarjanju ali pretovarjanju ter čakanja na dovoljenje pred raztovarjanjem ali pretovarjanjem blaga, ter tiste, ki urejajo začasno hrambo) ne uporabljajo za blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije, medtem ko se po morju ali zraku giblje med dvema krajema na tem območju, neposredno in brez postanka zunaj Unije. Vendar bi razveljavitev navedenih določb lahko ogrozila učinkovit carinski nadzor tega blaga.

Člen 136 carinskega zakonika Unije ne odpravlja zahteve iz člena 134 carinskega zakonika Unije, da je blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, predmet carinskega nadzora in, kadar je to primerno, carinskih kontrol. Vendar zaradi trenutnega besedila člena 136 ni jasne pravne podlage, ki bi zahtevala predložitev tega blaga carinskim organom. Če se to ne predloži, imajo lahko carinski organi težje delo pri nadzoru neunijskega blaga in unijskega blaga, katerega status je treba dokazati.

Carinski organi v teh poznejših pristaniščih ali letališčih morajo imeti možnost, da zagotovijo popoln in pravilen obračun uvozne dajatve in drugih dajatev ali pravilno uporabo nefiskalnih ukrepov (na primer veterinarskega ali fitosanitarnega nadzora) ter opredelijo tveganja za blago, ki prispe v njihova pristanišča ali letališča.

Da bi zagotovili pravilno uporabo drugih določb carinskega zakonika Unije, zlasti o carinskem nadzoru, je zato nujno treba predlagati spremembo področja uporabe člena 136 carinskega zakonika Unije, pri čemer se razlikuje med neunijskim in unijskim blagom, kot sledi:

(1)Prvič, edine določbe, ki se ne uporabljajo, kadar neunijsko blago ponovno vstopi na carinsko območje Unije, potem ko ga je začasno zapustilo neposredno po morju ali zraku, bi morale biti:

(1)pravila, ki urejajo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije (členi 127 do 130 carinskega zakonika Unije), ter

(2)pravila, ki urejajo obveznost obveščanja carinskega urada prvega vstopa na carinsko območje Unije o prihodu morskega plovila ali zrakoplova (člen 133 carinskega zakonika Unije).

(3)Po drugi strani bi se morale v teh primerih uporabljati določbe, ki urejajo obveznost prevoza blaga na določeno mesto, predložitve blaga carini ob raztovarjanju ali pretovarjanju, čakanja na dovoljenje pred raztovarjanjem ali pretovarjanjem, ter določbe o začasni hrambi, s čimer bi se omogočil ustrezen carinski nadzor.

(2)Drugič, položaj bi moral biti podoben za unijsko blago, katerega status je treba dokazati v skladu s členom 153(2) carinskega zakonika Unije, tako da lahko carinski organi preverijo dokaz o njegovem statusu Unije.

(3)Tretjič, pravila, ki se ne uporabljajo za unijsko blago, ki je ohranilo svoj status na podlagi člena 155(2) carinskega zakonika Unije, lahko poleg tega vključujejo pravila, ki urejajo obveznost predložitve blaga carini ob raztovarjanju ali pretovarjanju ter obveznost čakanja na dovoljenje pred raztovarjanjem ali pretovarjanjem blaga (člena 139 in 140 carinskega zakonika Unije). To je posledica dejstva, da čeprav blago začasno zapusti carinsko območje Unije, se njegov položaj ne spremeni in ga ni treba dokazati.

(4)Nazadnje, črtati bi bilo treba nekaj sklicevanj iz člena 136 carinskega zakonika Unije:

(1)črtati bi bilo treba sklicevanje na člen 135(1) in člen 137 carinskega zakonika Unije, ker bi bilo blago treba v vsakem primeru prepeljati na določena mesta, ki jih določijo carinski organi;

(2)črtati bi bilo treba sklicevanje na člen 141 carinskega zakonika Unije, ker bi se moral člen 141(1) še naprej uporabljati za blago, ki se giblje v postopku tranzita, kadar ponovno vstopi v carinsko unijo;

(3)črtati bi bilo treba sklicevanje na člene 144 do 149 carinskega zakonika Unije, ker se določbe o začasni hrambi v nobenem primeru ne uporabljajo za unijsko blago, njihova uporaba za neunijsko blago pa je bila izključena po pomoti.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga je člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost

Predlog je v izključni pristojnosti Unije, kot je določeno v členu 3(1)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Sorazmernost

Predlog ne pomeni novega razvoja politike v primerjavi z zakonodajnim aktom, ki ga namerava spremeniti, spreminja zgolj eno določbo, da se zagotovi pravilna uporaba drugih določb navedene uredbe. Ker je Uredba (ES) št. 952/2013 pravni akt EU, se lahko spremeni le z enakovrednim pravnim aktom. Države članice ne morejo delovati posamezno.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ta predlog ne spreminja vsebine Uredbe (EU) št. 952/2013, zato je posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki je bilo izvedeno pred sprejetjem navedene uredbe, še vedno ustrezno.

O zadevni spremembi so potekale razprave tudi z državami članicami in trgovinskimi predstavniki na več skupnih sejah skupine carinskih strokovnjakov in kontaktne skupine za trgovino, kjer je bilo doseženo soglasje o vsebini predlagane različice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

2016/0229 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije, kar zadeva blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije po morju ali zraku

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ‒

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z namenom olajšanja trgovinskih tokov člen 136 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2 izključuje uporabo nekaterih določb navedene uredbe za blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije, medtem ko se giblje med dvema pristaniščema ali letališčema Unije brez postanka zunaj Unije. Navedene določbe so pravila, ki urejajo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije, pravila, ki urejajo obveznost obveščanja o prihodu morskega plovila ali zrakoplova, pravila, ki urejajo obveznost prevoza blaga na določena mesta in predložitve blaga carinskim organom na mestu, kjer se raztovarja ali pretovarja, ter pravila, ki urejajo začasno hrambo.

(2)Posledično ni pravne podlage za zahtevo po predložitvi blaga, ki se raztovori ali pretovori, na mestu, kjer blago ponovno vstopi na carinsko območje Unije, potem ko ga je začasno zapustilo. Brez predložitve bi lahko bilo za carinske organ težje zagotoviti nadzor navedenega blaga in obstaja tveganje, da uvozna dajatev in druge dajatve niso pravilno obračunane ter da se nefiskalni ukrepi, kot sta veterinarski in fitosanitarni nadzor, ne uporabljajo pravilno.

(3)Člen 136 Uredbe (EU) št. 952/2013 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo različni položaji neunijskega in unijskega blaga.

(4)Za zagotovitev učinkovitega carinskega nadzora neunijskega blaga bi se določbe, ki urejajo obveznost prevoza blaga na določeno mesto, predložitve blaga carini ob raztovarjanju ali pretovarjanju, čakanja na dovoljenje pred raztovarjanjem ali pretovarjanjem, ter določbe, ki urejajo začasno hrambo, morale še naprej uporabljati za neunijsko blago. Člen 136 bi zato moral določati, da so v zvezi z neunijskim blagom izključena samo pravila, ki urejajo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije in obveznost obveščanja o prihodu morskega plovila ali zrakoplova.

(5)Za zagotovitev učinkovitega nadzora unijskega blaga bi moral člen 136 razlikovati med položajem unijskega blaga, katerega status je treba dokazati v skladu s členom 153(2) Uredbe (EU) št. 952/2013, in unijskega blaga, ki je ohranilo svoj status na podlagi člena 155(2) navedene uredbe.

(6)Kar zadeva unijsko blago, katerega status je treba dokazati v skladu s členom 153(2) Uredbe (EU) št. 952/2013, bi bilo treba izključiti samo uporabo pravil, ki urejajo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije in obveznost obveščanja o prihodu morskega plovila ali zrakoplova, kar bi omogočilo ustrezen carinski nadzor.

(7)Pravila iz člena 139 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki urejajo obveznost predložitve blaga carini ob raztovarjanju ali pretovarjanju ter čakanja na dovoljenje pred raztovarjanjem ali pretovarjanjem blaga iz člena 140 navedene uredbe, se prav tako ne bi smela uporabljati za unijsko blago, ki je ohranilo svoj status na podlagi člena 155(2) navedene uredbe, ob upoštevanju dejstva, da čeprav je blago začasno zapustilo carinsko območje Unije, se njihov položaj ne spremeni in ga ni treba dokazati.

(8)Sklicevanji v členu 136 Uredbe (EU) št. 952/2013 na člen 135(1) in člen 137 navedene uredbe bi bilo treba črtati, da se osebo, ki vnese blago na carinsko območje Unije, zaveže, da prepelje blago na mesto, ki ga določijo carinski organi, da lahko ti po potrebi preverijo, ali gre za unijsko ali neunijsko blago.

(9)Sklicevanje v členu 136 Uredbe (EU) št. 952/2013 na člen 141 navedene uredbe bi bilo treba črtati, da se pojasni, da se člen 141(1), ki izključuje uporabo nekaterih določb za blago, ki se giblje v postopku tranzita, uporablja tudi, kadar blago ponovno vstopi na carinsko območje Unije, potem ko ga je začasno zapustilo neposredno po morju ali zraku.

(10)Sklicevanje v členu 136 Uredbe (EU) št. 952/2013 na člene 144 do 149 navedene uredbe o začasni hrambi bi bilo prav tako treba črtati. Navedena pravila se v nobenem primeru ne uporabljajo za unijsko blago in njihova izključitev za neunijsko blago je napaka, ki bi jo bilo treba popraviti.

(11)Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da bi zagotovili učinkovit nadzor blaga brez nadaljnjega odlašanja ‒

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

 V Uredbi (EU) št. 952/2013 se člen 136 nadomesti z naslednjim:

„Člen 136

Blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije po morju ali zraku 

1.    Členi 127 do 130 in 133 se ne uporabljajo, kadar se neunijsko blago vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti navedeno območje po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije.

2.    Členi 127 do 130 in 133 se ne uporabljajo, kadar se unijsko blago, katerega carinski status unijskega blaga je treba dokazati v skladu s členom 153(2), vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti navedeno območje po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije.

3.    Členi 127 do 130 ter 133, 139 in 140 se ne uporabljajo, kadar se unijsko blago, ki se giblje, ne da bi spremenilo svoj carinski status v skladu s členom 155(2), vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti navedeno območje po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).