52016DC0794

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2016

COM(2016) 794 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o učinkovitosti Priporočila 2014/70/EU o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje

1. Uvod

Komisija je januarja 2014 sprejela sporočilo in priporočilo 1 o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje. Priporočilo dopolnjuje veljavno zakonodajo EU in v njem so določena minimalna načela za take dejavnosti, namenjena varovanju javnega zdravja, podnebja in okolja ter učinkoviti rabi virov in obveščenosti javnosti. Države članice, ki so se odločile izvajati take dejavnosti, so bile pozvane, naj Priporočilo uveljavijo do 28. julija 2014. V Priporočilu je bilo predlagano, naj Komisija 18 mesecev po njegovi objavi pregleda njegovo učinkovitost.

2. Trenutno stanje na področju razvoja pridobivanja ogljikovodikov s tehnikami stimulacije vrtin in izboljšanega pridobivanja v EU

Anketiranje 2 držav članic je pokazalo, da je 11 3 držav članic izdalo dovoljenja za razvoj pridobivanja ogljikovodikov, pri katerem bo morda treba uporabljati obsežno hidravlično lomljenje, ali načrtuje njihovo izdajo. Preostale države članice nimajo znanih virov ali so uvedle moratorij oziroma prepoved. Večina držav članic, ki so zainteresirane za razvoj pridobivanja plina iz skrilavca, so v fazi načrtovanja ali postopku izdaje dovoljenj za projekte raziskovanja. Skupaj je bilo izvrtanih približno 80 raziskovalnih vrtin, pri čemer je bil pri vsaj 16 od njih uporabljen postopek lomljenja z velikimi količinami tekočin. 4

V nasprotju s plinom iz skrilavca je razvoj pridobivanja premogovnega metana že v fazi izkoriščanja. Države članice so izdale dovoljenja za najmanj 137 vrtin za raziskovanje ali izkoriščanje premogovnega metana. 5 Za izkoriščanje premogovnega metana ni nujno potrebno hidravlično lomljenje, je pa potrebno črpanje velikih količin vode, kar lahko pomeni večje tveganje za onesnaženje podzemnih voda.

Pri pridobivanju plina iz nizkoporoznih kamnin se uporabljajo podobni postopki kot pri plinu iz skrilavca. V zadnjih desetletjih je bilo v državah članicah izvrtanih in hidravlično lomljenih več kot 600 vrtin za pridobivanje plina iz nizkoporoznih kamnin na kopnem in v morju. 6 Pri razvoju pridobivanja plina iz nizkoporoznih kamnin so običajno za hidravlično lomljenje potrebne manjše količine kot pri plinu iz skrilavca.

Pri konvencionalnih plinskih ali naftnih vrtinah ni potrebno hidravlično lomljenje, da se začne pretok v začetni fazi pridobivanja. Vendar so polja čedalje bolj izčrpana, zato se v EU vedno bolj uporabljajo tehnike izboljšanega pridobivanja, da bi se z njimi podaljšalo obdobje izkoriščanja. Te tehnike se neprestano razvijajo, vključujejo pa lahko vbrizgavanje pare, plinov in drugih kemikalij v vrtino. 7 Enajst držav članic 8 je potrdilo, da so izdale dovoljenja za konvencionalno pridobivanje nafte in plina s tehnikami stimulacije vrtin in izboljšanega pridobivanja 9 ali da to načrtujejo.

3. Učinkovitost Priporočila

V tem pregledu se proučuje učinkovitost Priporočila pri:

preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju vplivov na okolje in tveganj za okolje,

zagotavljanju pravne varnosti in predvidljivosti za pristojne organe in nosilce dejavnosti,

obravnavanju zaskrbljenosti javnosti ter

upoštevanju tehničnega napredka in uporabe tehnik, ki niso obsežno hidravlično lomljenje.

Države članice so bile pozvane, naj Komisijo obvestijo o ukrepih, ki so jih v letih 2014 in 2015 sprejele na podlagi Priporočila.

Pregled je temeljil na naslednjih študijah 10 in posvetovanjih:

študiji o izvajanju Priporočila in ustrezne zakonodaje EU, vključno s pogovori z deležniki;

študiji o obvladovanju vplivov na okolje in tveganj za okolje pri pridobivanju nafte in plina s tehnikami izboljšanega pridobivanja ter pri pridobivanju plina iz nizkoporoznih kamnin, nafte iz nizkoporoznih kamnin in premogovnega metana;

dogodku za deležnike o nekonvencionalnih fosilnih gorivih;

raziskavi Flash Eurobarometer 11 , v kateri so bila proučena stališča državljanov v evropskih regijah, v katerih so bila izdana dovoljenja za projekte pridobivanja plina iz skrilavca ali se načrtuje njihova izdaja, ter

povratnih informacijah držav članic s srečanj tehnične delovne skupine o okoljskih vidikih nekonvencionalnih fosilnih goriv.

3.1 Učinkovitost Priporočila pri preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju vplivov na okolje in tveganj za okolje

V Priporočilu je predlagano, da se pred izdajo dovoljenja za ogljikovodike izvede strateška presoja vplivov na okolje in da se pri projektih, pri katerih bi se lahko uporabljalo obsežno hidravlično lomljenje, izvede presoja vplivov na okolje. Po sprejetju Priporočila je Združeno kraljestvo 12 izvedlo strateško presojo vplivov na okolje, preden je izdalo nova dovoljenja, pri čemer je upoštevalo tveganja hidravličnega lomljenja, Poljska pa je dovoljenja še naprej izdajala, ne da bi izvedla strateško presojo vplivov na okolje. V več zadevnih državah članicah je z zakonom določeno, da je treba pred začetkom izvajanja dejavnosti, ki vključujejo uporabo hidravličnega lomljenja, izvesti presojo vplivov na okolje, v drugih državah pa se presoja vplivov na okolje zahteva le, če projekt izpolnjuje posebna merila.

Države članice so v Priporočilu pozvane, naj določijo pravila o morebitnih omejitvah dejavnosti. Le nekaj jih ima pravila, ki veljajo posebej za hidravlično lomljenje, na primer Litva in Nemčija za hidravlično lomljenje na vodovarstvenih območjih, druge države pa imajo splošna pravila, ki se uporabljajo za raznovrstne dejavnosti, ali pa pravila sprejemajo za vsak primer posebej.

Uporaba načela glede izbire lokacije se je lahko proučila za lokacije raziskovalnih vrtin na Poljskem, v Angliji in deloma v Španiji. Na Poljskem in v Angliji so bile izvedene ocene tveganj za posamezno lokacijo. Predhodni dokumenti o presoji vplivov na okolje, ki so bili proučeni v Španiji, kažejo, da bo ocena tveganja izvedena.

Na Danskem in v Angliji mora preskuse nepoškodovanosti vrtine pregledati neodvisna tretja oseba. Za proučene lokacije na Poljskem ni bil najden noben dokaz o takih pregledih.

V Priporočilu se poziva k izhodiščni raziskavi, v kateri se prouči deset parametrov, kot je kakovost vode in zraka. To načelo ne določa natančno, kateri podatki naj bi se pridobili. Na splošno je bila od sprejetja Priporočila večina parametrov na lokacijah, za katere so bila izdana dovoljenja, upoštevana.

Na podlagi parametrov iz izhodiščne raziskave je bilo spremljanje izvedeno ali se načrtuje. Nosilci dejavnosti o vseh rezultatih spremljanja stanja okolja ne poročajo sistematično pristojnim organom. V Litvi so posebne zahteve glede spremljanja, ki veljajo za raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina iz skrilavca, določene v nacionalni zakonodaji.

Celovitejši pregled izvajanja vseh načel iz Priporočila v državah članicah je na voljo v študiji, na kateri temelji ta pregled.

3.2 Učinkovitost Priporočila pri zagotavljanju pravne varnosti in predvidljivosti za pristojne organe in nosilce dejavnosti

Priporočilo naj bi dopolnjevalo zakonodajo Unije, ki je bila pripravljena v času, ko se v EU obsežno hidravlično lomljenje še ni uporabljalo. Ta oddelek se osredotoča na tri zakonodajne akte, ki so lahko pomembni za zgodnjo fazo projektov plina iz skrilavca in jih države članice uporabljajo različno. Podrobnejša analiza te in druge ustrezne zakonodaje je na voljo v študiji, na kateri temelji ta pregled.

Z okvirno direktivo o vodah 13 se prepoveduje neposredno odvajanje onesnaževal v podzemno vodo. Pristojni organi različno razlagajo, kako naj bi se uporabljala za dejavnosti na področju plina iz skrilavca. Nekateri menijo, da je hidravlično lomljenje dejavnost, pri kateri se lahko zgodi, da se onesnaževala odvajajo v vodo, in za katero bi bilo treba določiti posebne pogoje za izdajo dovoljenja, drugi pa menijo, da taki pogoji niso potrebni, saj se vbrizgavanje ne bi izvajalo v podzemni vodi.

Odpadki, ki nastanejo pri dejavnostih raziskovanja ali izkoriščanja plina iz skrilavca, vključujejo rudarske odpadke, ki se morajo upravljati v skladu z direktivo o rudarskih odpadkih 14 . Čeprav je večina preiskovanih držav članic ostanke vrtanja in blato obravnavala kot rudarske odpadke, so bile razlage glede tekočin, ki se pojavijo na površju po hidravličnem lomljenju, in ostankov tekočin za lomljenje, ki po zaprtju vrtnine ostanejo v podzemlju, različne. Nekatere države članice teh tekočin ne razvrščajo med rudarske odpadke, druge jih. To vpliva na število objektov za ravnanje z odpadki, dovoljenih v skladu z direktivo o rudarskih odpadkih.

V direktivi o industrijskih emisijah (IED) 15 ekstraktivne dejavnosti niso izrecno zajete, vendar lahko projekti vključujejo dejavnosti (npr. sežiganje in skladiščenje odpadkov, izgorevanje goriv), ki jih zajema. Za posamezne dejavnosti iz direktive o industrijskih emisijah je potrebno dovoljenje na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, ki zajemajo vse dejavnosti v takem obratu. Razlage držav članic o tem, ali je treba pline, ki se zažigajo na bakli, šteti za sežgane odpadne pline, so različne.

3.3 Učinkovitost Priporočila pri obravnavanju zaskrbljenosti javnosti

V Priporočilu je predlagano, naj pristojni organi na javno dostopnem spletišču objavljajo ustrezne informacije. Romunija in Združeno kraljestvo na spletu objavljata okoljska dovoljenja, v Nemčiji in Litvi pa pogoji iz dovoljenj niso javno dostopni, prav tako se ne objavljajo sistematično na Poljskem. V Španiji spletno orodje omogoča dostop do ustrezne dokumentacije o projektih, ki so v pristojnosti centralne ravni države, ne pa tudi do dokumentacije o projektih v pristojnosti avtonomnih regij. Podrobnejša analiza je navedena v študiji, na kateri temelji ta pregled.

Kar zadeva širjenje informacij o kemikalijah, ki naj bi se uporabljale pri lomljenju posamezne vrtine, dokumenti o presoji vplivov na okolje in proučena okoljska poročila Španije, Anglije in Poljske navajajo le okvirno sestavo. Nosilci dejavnosti v Nemčiji, Angliji in na Poljskem so predložili informacije o snoveh, ki se dejansko uporabljajo pri lomljenju, niso pa vedno razkrili vseh podrobnosti, ki so predlagane v Priporočilu. V Nemčiji bo objava informacij o snoveh, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, obvezna. 16

V Priporočilu so države članice pozvane, naj zagotovijo, da vloge za kemikalije, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, ob predložitvi za registracijo v skladu z uredbo REACH 17 vključujejo navedbo „hidravlično lomljenje“. Iz iskanja v podatkovni zbirki registracij v skladu z uredbo REACH za snovi 18 , ki so se v EU uporabljale pri hidravličnem lomljenju v obdobju 2008–2014, je razvidno, da le nekaj registracij izrecno omenja hidravlično lomljenje. Snovi, ki so se v tem obdobju uporabljale, so bile registrirane pod imeni splošnejše uporabe, kot je „rudarska kemikalija“, ali pa zaradi majhne tonaže 19 ali izjem zanje registracija ni bila potrebna. Za lažje iskanje informacij o snoveh, registriranih za uporabo pri raziskovanju ali izkoriščanju nafte in plina, je bila podatkovna zbirka REACH aprila 2016 prilagojena z dodatkom nove kategorije „raziskovanje ali izkoriščanje nafte in plina“. 20 (glej tudi oddelek 5.1).

V raziskavi Eurobarometer je bilo proučeno, kako dobro anketiranci poznajo projekte plina iz skrilavca v svoji regiji in kateri izzivi se po njihovem mnenju pojavljajo na tem področju. Med tistimi, ki so slišali za projekte plina iz skrilavca, jih je v 10 od 12 regij manjšina izjavila, da se jim zdi, da so o njih dovolj obveščeni. Le v dveh regijah na Poljskem je večina vprašanih državljanov menila, da je dovolj obveščena. V večini regij je bila kot izziv najpogosteje omenjena onesnaženost vode in zraka, pri čemer so bili omenjeni tudi negativen vpliv na druge sektorje, kot je kmetijstvo ali turizem, in tveganja za zdravje.

V okviru študije Komisije o izvajanju Priporočila je bila opravljena anketa med deležniki. Od 19 organizacij, ki so se odzvale na anketo, je 12 anketirancev iz vseh kategorij deležnikov (šest iz naftne in plinske industrije, eden iz vodnega sektorja, štirje iz nevladnih organizacij in eden s področja geoloških raziskav) odgovorilo, da Priporočilo ni prispevalo k zmanjšanju zaskrbljenosti javnosti, šest (štirje iz naftne in plinske industrije, eden s področja geoloških raziskav in ena nevladna organizacija) pa jih je odgovorilo, da je deloma prispevalo k temu.

3.4 Učinkovitost Priporočila pri upoštevanju tehničnega napredka in uporabe tehnik, ki niso obsežno hidravlično lomljenje

V študiji, ki je bila izvedena za Komisijo, so bili proučeni tehnološki razvoj od sprejetja Priporočila in nastajajoče tehnologije, ki jih bo industrija kratko- do srednjeročno verjetno začela obsežneje uporabljati. Razvoj, ki bi pomembno spremenil splošen profil tveganja pri načinu razvoja pridobivanja plina iz skrilavca, ni opredeljen. Pri nekaterih nastajajočih tehnologijah, vključno z nanotehnologijami, ni mogoče v celoti proučiti povezanih tveganj. Čeprav je bilo v več državah članicah izdanih nekaj dovoljenj v zvezi s formacijami skrilavca v morju, do zdaj niso bile sporočene nobene operativne dejavnosti.

Kar zadeva tehnologije lomljenja, evropska znanstvena in tehnološka mreža za nekonvencionalno pridobivanje ogljikovodikov 21 pričakuje, da bo v naslednjih letih lomljenje z vodo ostalo najpogosteje uporabljena tehnika v sektorju.

Kar zadeva razvoj nekonvencionalnih fosilnih goriv, ki niso plin iz skrilavca, v več državah članicah 22 poteka izdajanje dovoljenj, raziskovanje ali proučevanje virov premogovnega metana ali pa se to načrtuje. Številni premogovni sloji so na manjši globini kot formacije skrilavca, in sicer v zalogah podzemne ali pitne vode. Če je potrebno hidravlično lomljenje, so tveganja, povezana z onesnaženjem podzemne vode, pri premogovnem metanu veliko večja kot pri plinu iz skrilavca. 23 Podobno so lahko večja tveganja za ubežne emisije. V fazi izkoriščanja je pri razvoju pridobivanja premogovnega metana potrebno črpanje velikih količin vode, ki pomenijo povečano tveganje izčrpavanja vodnih virov. V primeru hidrogeološke povezanosti z zgornjimi ali stranskimi formacijami se lahko sprožijo tokovi podzemne vode, ki negativno vplivajo na kakovost pitne vode. 24

Pri izkoriščanju plina iz nizkoporoznih kamnin je potrebno hidravlično lomljenje s količinami tekočine, ki v večini primerov niso dovolj velike, da bi tako lomljenje spadalo na področje uporabe Priporočila. Iz študije Komisije je razvidno, da so tveganja in vplivi pri razvoju pridobivanja plina iz nizkoporoznih kamnin podobni kot pri plinu iz skrilavca, razen vplivov in tveganj pri postopku hidravličnega lomljenja, izdelavi vrtine in fazah izkoriščanja, povezanih z izčrpavanjem vodnih virov, ki je potencialno manjše, saj je običajno za postopek lomljenja potrebne manj vode.

Na splošno javnost ne razlikuje med manj obsežnim in zelo obsežnim hidravličnim lomljenjem. Veliko državljanov zdaj skrbi potencialna uporaba kakršne koli tehnike stimulacije vrtin pri projektih izkoriščanja nafte ali plina, čeprav se nekatere tehnike uporabljajo že več let.

Čedalje bolj se uporabljajo tehnike izboljšanega pridobivanja, da bi se povečalo izkoriščanje fosilnih goriv, pri katerih stimulacija prvotno ni bila potrebna. Ključna tveganja izhajajo iz gradnje in vrtanja dodatnih vrtin za točke vbrizgavanja ter iz vbrizgavanja snovi, vplivajo pa na infrastrukturno zasedenost zemljišč, promet in emisije v zrak ter tveganje onesnaženosti tal in vode. 25

Glede na to, da se več držav članic zanima za nadaljnji razvoj pridobivanja premogovnega metana in plina iz nizkoporoznih kamnin ter uporabo tehnik stimulacije vrtin in izboljšanega pridobivanja, je Komisija naročila študije, v katerih se tveganja in vplivi pri izkoriščanju teh virov primerjajo s tveganji in vplivi pri izkoriščanju plina iz skrilavca. Na splošno je bilo ugotovljeno, da bi se lahko glavne prakse obvladovanja tveganj, opredeljene za plin iz skrilavca, uporabljale tudi za zgoraj omenjene dejavnosti.

4. Stališča deležnikov

Evropski parlament je decembra 2015 na plenarnem zasedanju sprejel resolucijo 26 , v kateri je države članice, ki nameravajo izvajati hidravlično lomljenje, pozval, naj spoštujejo Priporočilo 2014/70/EU ter izpolnjujejo „najvišje podnebne, okoljske in javnozdravstvene standarde“.

Evropski ekonomsko-socialni odbor 27 je v svojem mnenju iz junija 2014 izrazil stališče, da bo ta okvir, „če bo pravilno uporabljen, primeren za uporabo v lokalnih skupnostih“, čeprav je opozoril, da bi bilo treba pozneje vprašanje znova proučiti, „če bi se obseg tovrstnih dejavnosti močno povečal“. Poudaril je tudi, da je za obravnavo vprašanj sprejemljivosti za javnost potrebna visoka raven preglednosti projektov raziskovanja in izkoriščanja.

Na podlagi povratnih informacij, prejetih na dogodku za deležnike junija 2015, se zdi, da so mnenja deležnikov deljena. Naftna in plinska industrija meni, da Priporočilo zadostuje in da dodatni zakonodajni ukrepi niso potrebni. Več združenj za proizvodnjo vode je pozvalo k dodatnim regulativnim zaščitnim ukrepom, da se zagotovi varstvo pitne vode. Okoljske nevladne organizacije menijo, da Priporočilo ni bilo učinkovito, ter so pozvale k dodatni zakonodajni ureditvi ali prepovedi projektov v zvezi s plinom iz skrilavca, nafto iz skrilavca in premogovnim metanom.

Iz raziskave Eurobarometer so še razvidna različna stališča, in sicer od tega, da posredovanje EU ni potrebno, do tega, da so potrebni regulativni ukrepi ali prepoved hidravličnega lomljenja. Sedanji pristop predložitve priporočil brez sprejetja nove zakonodaje je bil opredeljen kot najmanj primerna možnost.

Svet od objave Priporočila ni sprejel nobenega uradnega stališča. Na srečanju delovne skupine za okolje je več delegatov pozdravilo to, da se je Komisija odločila za Priporočilo, drugi pa so menili, da bi bilo bolje sprejeti pravno zavezujoče ukrepe. Več pristojnih organov je Komisijo pozvalo, naj v okviru mreže za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje EU (IMPEL) razjasni relevantnost ustrezne okoljske zakonodaje EU.

5. Sklepi in nadaljnji ukrepi

Razpoložljivost plina iz skrilavca in interes za razvoj njegovega pridobivanja se v državah članicah zelo razlikujeta. Med zainteresiranimi državami članicami so nekatere v začetni fazi načrtovanja, nekatere pa so že začele izvajati projekte raziskovanja. Iz analize izbranih prostorskih aktov, vlog za dovoljenja in uporabnih dovoljenj je razvidno, da je nekaj držav članic že pred sprejetjem Priporočila uporabljalo več v njem določenih načel. Po njegovem sprejetju je nekaj držav članic spremenilo svoje prakse izdaje dovoljenj ali pripravilo nacionalno zakonodajo, v kateri so upoštevana nekatera načela iz Priporočila, druge pa so zmanjšale svoje okoljske ambicije in poskusile poenostaviti izdajo dovoljenj ali so se osredotočile na spodbude za vlagatelje. Ena država je okoljsko zakonodajo tako močno poenostavila, da je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev 28 zaradi neizpolnjevanja obveznosti v skladu z direktivo o presojah vplivov na okolje. Nekatera načela iz Priporočila se v nekaj državah članicah zdaj uporabljajo, ne da bi bila določena v nacionalni zakonodaji; počakati bo treba, ali se bo to nadaljevalo, zlasti glede na prizadevanja teh držav, da bi pritegnile naložbe.

V tem poročilu je proučeno, kako se je pri določenem številu projektov v nekaj državah članicah Priporočilo izvajalo prvi dve leti in pol. Priporočilo se je v državah članicah do zdaj izvajalo neenako; v nekaterih je bilo izvajanje nezadovoljivo. Na podlagi ugotovitev iz tega pregleda torej v tej fazi ni mogoče potrditi, da je Priporočilo pri preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju vplivov na okolje ter tveganj za okolje učinkovito. Različni načini, na katere so države članice izvajale Priporočilo, so tudi posledica njegove pravno nezavezujoče narave. Komisija zato države članice spodbuja, naj bolj upoštevajo načela iz Priporočila, če nameravajo razvijati pridobivanje ogljikovodikov, pri katerem je potrebno obsežno hidravlično lomljenje.

Države članice različno razlagajo nekatere določbe ustrezne okoljske zakonodaje Unije. Nosilci dejavnosti, ki so dejavni v več kot eni državi članici, se torej lahko srečujejo z neskladnim izvajanjem teh določb. Čeprav veljavna zakonodaja določa pravni okvir za dejavnosti plina iz skrilavca, cilj zagotavljanja pravne varnosti in predvidljivosti za pristojne organe in nosilce dejavnosti ni v celoti dosežen.

Če se Priporočilo izvaja dosledno, je lahko koristno orodje za pregledno obvladovanje tveganj pri uporabi obsežnega hidravličnega lomljenja. Potreben je večji napredek pri izvajanju Priporočila v zadevnih državah članicah ter pravilnem in enotnem izvajanju pravnega reda EU na področju varstva okolja.

Zato se Komisija namerava osredotočiti na:

povečanje preglednosti in spremljanja,

spodbujanje pravilnega in enotnega izvajanja ustreznih določb v vseh državah članicah,

obravnavo vplivov na okolje in tveganj za okolje pri raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov ter

zapolnitev vrzeli v raziskavah vplivov na zdravje in tveganj za zdravje pri pridobivanju ogljikovodikov.

5.1 Povečanje preglednosti in spremljanja

Komisija bo še naprej spremljala tehnični razvoj ter izvajanje Priporočila in ustrezne okoljske zakonodaje EU. Poročanje držav članic o izvajanju Priporočila se bo nadaljevalo, rezultati pa bodo objavljeni vsako leto. Pri tem se bodo ustrezno upoštevale ugotovitve stalnega pregleda ustreznosti spremljanja stanja okolja in poročanja o njem. 29

Komisija namerava redno in vsaj vsaka tri leta znova proučiti učinkovitost sprejetega pristopa, zlasti ob upoštevanju splošnega razvoja sektorja v EU ter morebitnih incidentov in nesreč po svetu.

Čeprav je Priporočilo v več državah članicah spodbudilo spremembe v praksah izdaje dovoljenj, se načela, ki podpirajo preglednost, ne izvajajo ustrezno. Stalna nasprotovanja projektom plina iz skrilavca v večini držav članic kažejo, da Priporočilo ni spremenilo mnenja javnosti. Pozornost javnosti se je s projektov plina iz skrilavca razširila na ves razvoj pridobivanja nafte in plina na morju in pri obali.

Da se poveča splošna raven preglednosti in omogoči tesno spremljanje vplivov na okolje, bo Komisija vzpostavila spletno platformo, katere cilj bo zagotoviti popis in zemljevid načrtovanih in obstoječih nekonvencionalnih naftnih in plinskih vrtin na ravni EU. Ta bo javna dostopna ter bo upoštevala načela boljše priprave zakonodaje in direktivo INSPIRE 30 . Njen cilj bo objava podatkov, k čemur se poziva v Priporočilu, pri čemer se bodo med drugim uporabile informacije, ki jih objavljajo države članice in nosilci dejavnosti. Prototip bo javno dostopen v prvi polovici leta 2017, v naslednjih letih pa bo dodatno izboljšan.

Da se olajša iskanje informacij o kemikalijah, registriranih v skladu z uredbo REACH, za uporabo pri hidravličnem lomljenju, bodo na spletni strani 31 Evropske agencije za kemikalije dodatno izboljšane funkcionalnosti iskanja, pri čemer bi bilo treba do prve polovice leta 2017 omogočiti iskanje po ključnih besedah. Komisija bo vzpostavila stik z državami članicami in jih znova pozvala, naj v vlogah za registracijo snovi za uporabo pri hidravličnem lomljenju v skladu z uredbo REACH to dejavnost posebej navedejo. Poleg tega Komisija spodbuja združenja naftne in plinske industrije, naj razvijejo zemljevide uporabe (use-maps) 32 , da registracijske zavezance podprejo pri njihovi presoji in poročanju.

Poleg tega bo Komisija do konca leta 2017 pripravila osnutek tehničnega poročila, v katerem bo proučila metode za spremljanje kakovosti vode v bližini lokacij nekonvencionalnega raziskovanja in izkoriščanja nafte in plina.

5.2 Spodbujanje pravilnega in enotnega izvajanja ustreznih določb v vseh državah članicah

Komisija namerava v ta namen:

nadaljevati dialog z državami članicami, pri čemer bo po potrebi uporabljala razpoložljive platforme in mehanizme pomoči, kot so pregled izvajanja okoljske politike, 33 odbori, ki delujejo na področju izvajanja okoljske zakonodaje EU, in IMPEL ter tehnična delovna skupina o okoljskih vidikih nekonvencionalnih fosilnih goriv;

razviti podporne dokumente v obliki pogostih vprašanj na podlagi poizvedb, naslovljenih na Komisijo, v zvezi z zakonodajo EU o zavarovanih območjih, načrtovanju, ravnanju z odpadki, varstvu voda in industrijskih emisijah;

proučiti morebitne primere nepravilnega izvajanja zakonodaje EU in sprejeti ustrezne ukrepe.

5.3 Obravnava vplivov na okolje in tveganj za okolje pri raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov

Države članice so v Priporočilu pozvane, naj zagotovijo, da nosilci dejavnosti uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, da se preprečijo ali čim bolj zmanjšajo vplivi na okolje in tveganja za okolje. Referenčna dokumenta za najboljše razpoložljive tehnike, ki sta v pripravi in obravnavata dejavnosti na področju ogljikovodikov, pri katerih se uporablja obsežno hidravlično lomljenje, se nanašata na ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri ekstraktivnih dejavnostih 34 , in predelavo odpadkov 35 . Ta referenčna dokumenta se zdaj pregledujeta in bi morala biti končana leta 2017 oziroma 2018. Poleg tega bo leta 2018 končan nezavezujoč povzetek najboljših razpoložljivih tehnik v sektorju ogljikovodikov. 36

V oddelku 3.4 so opredeljeni vplivi na okolje in tveganja za okolje drugih dejavnosti, ki niso pridobivanje plina iz skrilavca. Načela iz Priporočila so ustrezna za obvladovanje takih vplivov in tveganj. Zato Komisija spodbuja države članice, naj ustrezna načela iz Priporočila uporabljajo za druge oblike dejavnosti raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, kadar vključujejo hidravlično lomljenje, črpanje velikih količin vode ali izboljšano pridobivanje.

5.4 Zapolnitev vrzeli v raziskavah vplivov na zdravje in tveganj za zdravje

V okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 37 je bilo financiranih pet raziskovalnih projektov o vplivih na okolje in tveganjih za okolje pri pridobivanju plina iz skrilavca, nedavno pa je bila objavljena dodatna tema za raziskave 38 .

Poleg tega so raziskovalci 39 izpostavili pomanjkanje zanesljivih študij o izpostavljenosti in epidemioloških študij, s katerimi bi se proučili predvsem možni dolgoročni učinki, ter pozvali k nadaljnji proučitvi vplivov na javno zdravje in tveganj za javno zdravje, povezanih s pridobivanjem nafte in plina, pri katerem se uporablja hidravlično lomljenje. V tem okviru je Komisija leta 2016 organizirala tehnično delavnico, katere cilj je bil opredeliti morebitne vrzeli v znanju. Komisija bo proučila možnost, da se opredeljene vrzeli obravnavajo v delovnih programih pobude Obzorje 2020 za leti 2018 in 2019.

Komisija bo proučila tudi možnost, da Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) pooblasti za pripravo mnenja o vplivih in tveganjih za zdravje ljudi, ki izhajajo iz raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

(1) COM/2014/023 final/2 in Priporočilo 2014/70/EU.

(2) Pregled odgovorov držav članic glede izvajanja Priporočila iz leta 2015:
http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/unconventional_en.htm.

(3) Avstrija, Nemčija, Danska, Španija, Madžarska, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Združeno kraljestvo in Romunija.
Nemčija je leta 2016 prepovedala hidravlično lomljenje skrilavca, gline, laporja in premogovnega sloja, pri čemer so za znanstvene namene dovoljeni do štirje preskusi.

(4) Poljski geološki inštitut (april 2016) in študije Komisije.

(5) https://ec.europa.eu/jrc/en/uh-network.

(6) Izkoriščanje v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in v Združenem kraljestvu; raziskovanje na Madžarskem; proučitev možnosti na Poljskem; http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/pdf/fracking%20study.pdf.

(7) http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/pdf/Study_on_the_management_of_environmental_impacts_and_risks_of_conventional_oil_and_gas%20.pdf.

(8) Avstrija, Nemčija, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Italija, Litva, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo.

(9) Glej opombo št. 2.

(10) http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/uff_studies_en.htm.

(11) http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/PublicOpinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2066.

(12) Proučena so bila le dovoljenja za lokacije v Angliji. Ta pregled se nanaša na Združeno kraljestvo, kadar gre za izvajanje določb na nacionalni ravni, oziroma na Anglijo, kadar gre za posebne določbe, ki se uporabljajo v Angliji.

(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

(14)

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES.

(15) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah se uporablja za obrate, v katerih se izvajajo dejavnosti, navedene v Prilogi I k navedeni direktivi.

(16) Nova zakonodaja bo začela veljati februarja 2017.

(17) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).

(18) Snovi, ki jih industrija razkrije s številko CAS.

(19) Snovi, proizvedene ali uvožene v EU v količini več kot 1 tone, vendar ne več kot 100 ton na leto, je treba v skladu z uredbo REACH registrirati do 31. maja 2018.

(20)

https://echa.europa.eu/documents/10162/13632/information_requirements_r12_en.pdf.

(21) https://ec.europa.eu/jrc/en/uh-network.

(22) Npr. Belgija, Bolgarija, Češka, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Združeno kraljestvo; SWD/2014/021 final.

(23) http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/pdf/risk_mgmt_fwk.pdf.

(24) http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/pdf/study_management_ei.pdf.

(25) Prav tam.

(26)

(27) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.nat-opinions.32331

(28) .

(29) http://ec.europa.eu/environment/legal/reporting/fc_overview_en.htm.

(30) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(31) https://echa.europa.eu/information-on-chemicals/registered-substances.

(32) https://echa.europa.eu/csr-es-roadmap/use-maps.

(33)

http://ec.europa.eu/environment/eir/index_en.htm.

(34) http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/waste/index.html.

(35) http://eippcb.jrc.ec.europa.eu/reference/.

(36) http://ec.europa.eu/environment/integration/energy/hc_bref_en.htm.