EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.11.2016

COM(2016) 720 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU:

Sedmo poročilo o premestitvi in preselitvi
x0009

1Uvod

V sedmem poročilu o premestitvi in preselitvi je prikazano posodobljeno stanje od zadnjega poročila z dne 28. septembra 1 . Ocenjeni so ukrepi, ki so jih vsi zadevni deležniki izvedli med 27. septembrom in 8. novembrom 2016 (obdobje poročanja) za izpolnitev zavez v okviru programov za premestitev in preselitev.

Evropski svet je zaradi stalne nujne potrebe po zagotavljanju podpore Grčiji in Italiji na svoji zadnji seji 20. in 21. oktobra 2016 2 ponovil poziv k nadaljnji okrepitvi prizadevanj za pospešitev premestitev, zlasti premestitev mladoletnikov brez spremstva, in izvajanja obstoječih programov za preselitev.

Od 26. septembra 2016 je v Grčijo prispelo 4 561 oseb 3 . V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja se je skupno število migrantov v Grčiji povečalo, tako da jih je bilo 8. novembra približno 61 700, od tega približno 16 250 na otokih, približno 45 450 pa v celinski Grčiji 4 . V Italijo je od 26. septembra prispelo 29 844 oseb 5 , kar je več kot v istem obdobju leta 2015 (13,5-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 2015). Število prihodov Eritrejcev, tj. državljanov ene od držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, je prav tako ostalo visoko (v obdobju poročanja je v Italijo prispelo več kot 3 660 Eritrejcev, tj. 12 % vseh prišlekov, kar pomeni, da so drugi najštevilčnejši po številu prihodov). Po podatkih italijanskega ministrstva za notranje zadeve je trenutno v Italiji več kot 6 000 Eritrejcev, ki so morebitni prosilci za premestitev.

V obdobju poročanja je bilo premeščenih 1 212 dodatnih oseb, s čimer je skupno število doslej premeščenih oseb doseglo 6 925 (5 376 iz Grčije in 1 549 iz Italije). Kljub na splošno pozitivnemu trendu premestitev se je število premestitev oktobra zmanjšalo zaradi posebnih okoliščin v obdobju poročanja, ki pa naj bi bile samo začasne. Vendar si je treba za okrepitev pozitivnega trenda prizadevati za pospešitev premestitev, da bi izpolnili obveznosti iz sklepov Sveta. Razmere na področju migracij v Evropi so še vedno negotove ter zahtevajo nenehno in trajno ukrepanje vseh strani. Zaradi stalnih prihodov migrantov v Italijo in še vedno težavnih humanitarnih razmer v Grčiji ostaja premestitev ključna za ublažitev pritiska na ti državi.

Kar zadeva preselitev, izvajanje sklepov iz julija 2015 6 o preselitvi 22 504 oseb še naprej uspešno poteka, saj je bilo doslej preseljenih 11 852 oseb, kar je več kot polovica zastavljenega cilja. Od prejšnjega poročila je bilo preseljenih 1 157 oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona. Del preselitev v okviru tega evropskega programa je namenjen tudi izvajanju mehanizma 1 : 1 iz izjave EU in Turčije. Od začetka izvajanja 4. aprila 7 je bilo na podlagi tega mehanizma iz Turčije v EU preseljenih 2 217 oseb, vključno s 603 osebami od prejšnjega poročila.

2Premestitev

2.1Glavni dogodki v obdobju poročanja

Po rekordnem številu predaj v septembru je bil oktober prehodni mesec, saj je bilo število premestitev manjše kot v prejšnjih obdobjih poročanja. To zmanjšanje je posledica posebnih okoliščin, delno tudi majhnega števila zavez v avgustu. Ker sta za zaključek postopka premestitve potrebna približno dva meseca, je bilo zaradi majhnega števila zavez v avgustu majhno tudi število predaj v oktobru. Tako se bo znatno povečanje števila zavez v septembru pri dejanskih predajah predvidoma odražalo šele v novembru. Trenutno upočasnjevanje premestitev se lahko pojasni tudi z drugimi dejavniki, povezanimi s posameznimi državami: zdi se, da je Francija z razpustitvijo taborišča v Calaisu oktobra vplivala na skupno število premestitev v obdobju poročanja, saj je vsak mesec premestila približno 450 oseb, oktobra pa se je to število zmanjšalo.

Novembra se bo število premestitev predvidoma spet povečalo, saj je načrtovanih približno 1 800 predaj. Vendar začasen upad vedno bolj pozitivnega trenda v tem obdobju poročanja potrjuje, da so potrebna odločnejša prizadevanja za povečanje števila predaj na mesec in preprečitev takih nihanj števila premestitev, kot so bila zabeležena v oktobru. Upravne in praktične ovire za premestitev se postopoma odpravljajo, zato bo glavni izziv v prihodnjih mesecih doseganje večje rednosti ter trajnega in hitro rastočega števila predaj v okviru premestitve.

Azilna služba v Grčiji je z zaposlitvijo dodatnega osebja še povečala svojo zmogljivost za registracijo prosilcev iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, in sicer s 110 na 175 na dan. Do konca januarja 2017 naj bi bilo v celoti registriranih 87 % predhodno registriranih prosilcev iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve. Države članice si bodo morale še bolj prizadevati za razpis in zapolnitev mest za premestitev, da bi dohajale grško azilno službo pri obravnavanju prošenj za premestitev. Države članice bodo morale zlasti izboljšati svoje načrtovanje, dajati več zavez in rednejše zaveze ter povečati svoje zmogljivosti za obravnavo in sprejem, da bi skrajšale odzivni čas in nastanile večje število prosilcev. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je morala oktobra pravzaprav nekaj predaj odložiti, saj nekatere države članice očitno niso zmogle hitro namestiti obravnavanih prosilcev za premestitev.

Kar zadeva Italijo, je bil namen srečanja nacionalnih kontaktnih točk za premestitev v Rimu 15. septembra, kot je bilo navedeno v prejšnjem poročilu, opredeliti rešitev za ozko grlo pri dodatnih varnostnih pregledih. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve in Europol sta ob podpori Komisije zdaj formalizirala ureditve v zvezi z vlogo Europola pri pospeševanju postopka premestitve. Natančneje, razvil se je potek dela za dodatne, izredne varnostne preglede, ki jih države članice lahko zahtevajo v okviru premestitve. Ta potek dela bo vključen v protokol za premestitev, ki se razvija za Italijo, in je že utrl pot novim in večjim zavezam držav članic. Tako se zdaj pričakuje, da bo Italija v prihodnjih tednih znatno povečala število predaj v okviru premestitve.

Komisija je v obdobju poročanja obravnavala tudi vprašanje mladoletnikov brez spremstva, da bi bolje razumela ovire za njihovo premestitev in našla rešitve. V ta namen je posebno sejo sedmega foruma o preselitvi in premestitvi oktobra 2016 namenila obravnavanju mladoletnikov brez spremstva 8 .

Število v Italijo prispelih mladoletnikov brez spremstva se je še naprej povečevalo (od začetka januarja do 4. novembra 2016 jih je prispelo 22 775, med drugim 3 569 Eritrejcev, 167 Sircev ter 187 Iračanov in 12 Jemencev) 9 . Grški nacionalni center za socialno solidarnost (EKKA) poroča, da je bilo 2. novembra v Grčiji po ocenah 2 400 mladoletnikov brez spremstva. Kot je bilo že omenjeno v prejšnjih poročilih, je bilo v množičnem predregistracijskem postopku v Grčiji evidentiranih 1 225 mladoletnikov brez spremstva 10 , od katerih jih 48 % (približno 588) prihaja iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve (36 % Sircev in 12 % Iračanov) 11 . Medtem ko mladoletniki brez spremstva, ki so upravičeni do premestitve in se nahajajo v Italiji, večinoma potujejo sami (ne spremlja jih noben sorodnik), so mladoletniki brez spremstva, ki so upravičeni do premestitve in se nahajajo v Grčiji, večinoma „otroci, ki so ločeni od družine“ (mladoletniki, ki potujejo s sorodniki, na primer s starimi starši, brati ali sestrami ali strici/tetami, ali ki so poročeni z odraslo osebo). Tako je med 480 mladoletniki brez spremstva, ki so upravičeni do premestitve in so bili v Grčiji v celoti registrirani, 274 „otrok, ki so ločeni od družine“, in le 122 mladoletnikov, ki so v Grčiji povsem sami, kar je kategorija, ki se pri premestitvi srečuje z večjimi težavami. Poleg tega je 320 od 480 mladoletnikov brez spremstva starih 16 ali 17 let.

Tako je bilo ob upoštevanju 43 mladoletnikov (22 mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo sami, in 21 „otrok, ki so ločeni od družine“), ki so bili premeščeni v obdobju poročanja, skupaj premeščenih 148 mladoletnikov brez spremstva, če se v statistične podatke vključijo vse kategorije „otrok, ki so ločeni od družine“ 12 . Pričakuje se, da se bo število premeščenih mladoletnikov brez spremstva kmalu povečalo in da bodo v prihodnjih mesecih vsaj iz Grčije premeščeni vsi mladoletniki brez spremstva, ki so upravičeni do premestitve. V zvezi s tem je mogoče opaziti pozitivne dogodke. V zadnjih tednih so se premestitve mladoletnikov brez spremstva pospešile, pri čemer je bilo na Finsko v okviru ene predaje premeščenih 31 mladoletnikov brez spremstva (15 mladoletnikov, ki so potovali sami, in 16 „otrok, ki so ločeni od družine“). Države članice imajo manj težav s premestitvami „otrok, ki so ločeni od družine“, in te premestitve že izvajajo, čeprav se v uradnih statističnih podatkih ti otroci pogosto ne obravnavajo kot mladoletniki brez spremstva. Poleg tega je več držav članic (Belgija, Nemčija, Estonija, Finska, Nizozemska, Romunija in Španija) ponudilo premestitev mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo sami, in sicer skupaj za približno 160 mest v naslednjih mesecih 13 , kar zadostuje za potrebe Grčije. Za obravnavanje potreb Italije bo treba zagotoviti več mest. Poleg tega bo morala Italija razviti poseben postopek, ki bo omogočal premestitev mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo sami, države članice pa bodo morale posebej zanje ponuditi več zavez.

Komisija bo še naprej tesno sodelovala z grško azilno službo, italijanskimi organi, uradniki za zvezo iz držav članic, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO) in IOM, da bi skupaj razvili praktične ureditve, s pomočjo katerih se bodo olajšale in pospešile premestitve mladoletnikov brez spremstva.

2.2Ukrepi držav članic premestitve

Od 28. septembra do 8. novembra je bilo premeščenih 1 212 dodatnih oseb, in sicer 921 iz Grčije 14 in 291 iz Italije 15 . Finska, Nizozemska, Portugalska in Romunija so nadaljevale redne tedenske in mesečne predaje, Belgija, Estonija, Latvija, Litva, Luksemburg in Malta pa so utrdili trend mesečnih predaj. Največ prosilcev je premestila Francija (2 155), sledita pa ji Nizozemska (915) in Finska (862). Opozoriti je treba, da je pri državah članicah, ki jim je bilo dodeljenih manj mest (kot so Finska, baltske države, Malta ali Portugalska), pa tudi pri Franciji, Nizozemski in Romuniji, mogoče opaziti večjo rednost predaj in večji zagon, zato so na boljši poti k izpolnitvi svojih obveznosti. V obdobju poročanja so bile izvedene prve premestitve iz Grčije v Švico in iz Italije na Norveško. Do konca novembra se načrtuje vsaj še 542 dodatnih predaj v okviru premestitve iz Grčije 16 in 397 iz Italije 17 . Glede na premestitve, načrtovane za november, je upad v oktobru najverjetneje izjema, torej bolj začasno kot trajno zmanjšanje.

Ukrepi za obravnavanje omejenega števila zavez: Nemčija je v obdobju poročanja še naprej vsak mesec redno sporočala pripravljenost za hitro premestitev prosilcev za mednarodno zaščito („formalne zaveze“), in sicer za 500 oseb iz Italije in 500 oseb iz Grčije. Španija se je zavezala, da bo premestila 400 oseb iz Grčije in 100 iz Italije. Nemčija, Estonija, Latvija, Finska, Francija, Nizozemska, Romunija, Švica in Norveška predložijo zaveze vsak mesec, Litva, Luksemburg, Portugalska in Slovenija pa vsaka dva meseca. Zaveze nekaterih držav članic se še naprej nanašajo le na Grčijo, vendar naj bi ureditve, ki vključujejo vlogo Europola v Italiji pri pospeševanju premestitev, več držav članic spodbudile k dejavnemu sodelovanju pri premestitvah iz Italije.

V obdobju poročanja je formalne zaveze predložilo le devet držav članic (Ciper, Estonija, Finska, Nemčija, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska in Španija) 18 ter Švica in Norveška 19 , in sicer 2 634 formalnih zavez (1 105 zavez za Italijo in 1 529 za Grčijo), kar ne zadostuje za trenutne potrebe (glej oddelek 2.3 spodaj). Skupno število formalnih zavez držav članic premestitve znaša 16 259 (4 954 za Italijo 20 in 11 305 za Grčijo). Da bi zagotovili, da vse države članice zaveze posredujejo bolj redno in za zadostno število mest, sta potrebna hitrejši napredek in večja stabilnost. Komisija bi pričakovala, da bodo po polovici obdobja izvajanja predložene zaveze za vsaj polovico mest, ki so bila dodeljena državam članicam.

Avstrija 21 in Madžarska sta še vedno edini državi, ki nista predložili še nobene zaveze in nista izvedli še nobene premestitve. Poljska od aprila svojih zavez nadalje ne izvaja ter ni predložila zavez niti premestila nobenega prosilca 22 . Češka in Slovaška v tem obdobju poročanja nista predložili zavez niti premestili nobenega prosilca.

Ukrepi za skrajšanje odzivnega časa na prošnje za premestitev: večina držav članic in pridruženih držav, ki sodelujejo v programu za premestitev, si prizadeva za skrajšanje odzivnega časa na prošnje za premestitev in izpolnjuje cilj glede odgovora v desetih delovnih dneh, določenega v protokolih za premestitev. Vendar so potrebna večja prizadevanja za povečanje števila premestitev in za zagotovitev, da se te enakomerno izvajajo vsak mesec. Na splošno večina držav odobri prošnje za premestitev. Ne glede na to bi bilo mogoče v nekaterih primerih število odobritev bistveno povečati, v drugih pa izboljšati utemeljitve zavrnitev, da bi bile izpolnjene zahteve iz sklepov Sveta. Na sedmem forumu o preselitvi in premestitvi so se izmenjale dobre prakse v zvezi z ustrezno utemeljenimi razlogi za zavrnitev prošenj za premestitev, kot so utemeljitve Nizozemske. Za odpravo pomislekov več držav članic glede izmenjave informacij, povezanih z varnostjo, je Europol zagotovil varen namenski komunikacijski kanal, da bi lahko države članice varno predložile razloge za zavrnitev prošenj za premestitev. Komisija je na sedmem forumu o preselitvi in premestitvi ponovno poudarila možnost izmenjave prstnih odtisov prek kanalov za policijsko sodelovanje zaradi varnostnega preverjanja na nacionalni ravni, zlasti v primerih, ko prosilci nimajo osebnega dokumenta ali potne listine.

Ukrepi za reševanje težav, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev, vključno z mladoletniki brez spremstva: premestitev mladoletnikov brez spremstva se je v zadnjem tednu obdobja poročanja pospešila. Od 28. septembra je bilo iz Grčije (v Belgijo, Nemčijo, na Irsko, Finsko in v Švico) premeščenih 43 mladoletnikov brez spremstva (22 mladoletnikov, ki so potovali sami, in 21 „otrok, ki so ločeni od družine“), s čimer je skupno število premeščenih mladoletnikov brez spremstva naraslo na 118. Ob upoštevanju vseh kategorij otrok, ki so ločeni od družine, skupno število znaša 148. Po sedmem forumu o preselitvi in premestitvi je bilo pojasnjeno, da države članice na splošno nimajo pomislekov v zvezi s premestitvijo „otrok, ki so ločeni od družine“ (glej zgoraj).Za mladoletnike brez spremstva, ki potujejo sami, pa so države članice na poziv Komisije ponudile skupaj 160 mest.

Ukrepi za povečanje zmogljivosti urada EASO za podporo Italiji in Grčiji: Evropski svet je na oktobrskem zasedanju ponovno poudaril, da morajo države članice uradu EASO nujno zagotoviti več strokovnjakov. Čeprav je bil v zvezi z izboljšanim dolgoročnim načrtovanjem napotitev strokovnjakov in zamenjavo odhajajočih strokovnjakov z novimi ugotovljen pozitiven razvoj, je za zagotovitev ustrezne navzočnosti urada EASO na terenu in zmogljivosti skupin za obravnavo prošenj v Italiji in Grčiji nujno potrebnih več strokovnjakov z ustreznim profilom in daljše napotitve. Kratke napotitve v Italiji in Grčiji izjemno motijo splošen potek dela pri postopku premestitve. Ko se napotitve končajo, se do prihoda nadomestnega osebja registracije upočasnijo. Kratke napotitve in neustrezni profili strokovnjakov vplivajo tudi na kakovost spisov za premestitev, saj strokovnjaki potrebujejo nekaj časa, da se seznanijo z vzpostavljenimi postopki. Izvršni direktor urada EASO in komisar Avramopulos sta v svojih zadnjih dopisih države članice opomnila na razpise, Komisija pa na različnih forumih v sodelovanju z uradom EASO in predsedstvom Sveta stalno poudarja trenutne potrebe, da bi spodbudila napotitev več strokovnjakov.

Urad EASO je v petem razpisu 23 pozval k trajni napotitvi 28 strokovnjakov v Grčijo, ki bi pomagali pri programu za premestitev 24 . Urad je v stalnem stiku z nacionalnimi kontaktnimi točkami držav članic, da bi našli nove strokovnjake, ki bi nadomestili napotene strokovnjake po njihovem odhodu. Nekatere države članice so se na lastno pobudo zavezale, da bodo nekatera mesta zapolnile za daljše obdobje in da bodo samodejno poiskale nadomestne strokovnjake, ko se bo obdobje napotitve njihovih strokovnjakov končalo, kar Komisija in urad EASO pozdravljata.

Grška azilna služba zdaj zaposluje nove uslužbence za registracijo, zato ji je treba nameniti večjo podporo, da bi se zagotovila kakovost in učinkovitost postopka. V ta namen urad EASO že pripravlja napotitev več strokovnjakov za izključenost in dublinsko uredbo ter izkušenih uradnikov za registracijo, ki bodo delovali kot pisarna za pomoč v Atenah v sodelovanju s strokovnjaki za odkrivanje ponarejenih dokumentov. Spremenjene potrebe glede števila in profilov strokovnjakov se bodo odražale v naslednjem razpisu. Skupaj je bilo 7. novembra v Grčiji med napotenimi strokovnjaki 18 strokovnjakov za azil in 27 tolmačev, kar je še vedno premalo za obvladovanje večjega števila primerov po koncu množičnega predregistracijskega postopka. 

Kar zadeva Italijo, je bil zadnji razpis urada EASO za strokovnjake objavljen 28. maja 2016. Razpisana so bila mesta za 35 dodatnih strokovnjakov, da bi jih bilo skupaj 74, kakor je bilo predvideno v kontingentnem načrtu, dogovorjenem z italijanskimi organi. Do 7. novembra 2016 je prispelo 100 ponudb 25 . Med temi strokovnjaki, ki so jih dale na voljo države članice in pridružene države, pri čemer je bilo njihovo število večje kot v prejšnjih obdobjih poročanja, je bilo izbranih 47 strokovnjakov za azil in 36 kulturnih posrednikov, ki so bili 7. novembra 2016 napoteni v Italijo. Kljub nedavnemu pozitivnemu povečanju števila napotenih strokovnjakov to še vedno ne zadostuje za obvladovanje še vedno visokega števila prihodov oseb, upravičenih do premestitve, in znatnega števila oseb, ki v Italiji čakajo na registracijo, ter ne dosega števila strokovnjakov, ki je predvideno v kontingentnem načrtu.

2.3Ukrepi Grčije in Italije, vključno z najpomembnejšimi točkami iz časovnih načrtov

Grčija

Ukrepi za pospešitev registracije in obravnave migrantov in za povečanje zmogljivosti grške azilne službe za registracijo oseb: po množičnem predregistracijskem postopku je grška azilna služba pripravila termine za vložitev popolnih prošenj za azil. Do konca januarja 2017 bo v celoti registriranih 87 % predhodno registriranih prosilcev, vsi prosilci pa do aprila 2017. Do 7. novembra je bilo v celoti registriranih 16 642 oseb. Osebe, ki so zamudile predregistracijski postopek, imajo še vedno dostop do azilnega postopka, saj se lahko prek programa Skype dogovorijo za termin.

Grška azilna služba je z zaposlitvijo dodatnega osebja še povečala svojo zmogljivost za registracijo prosilcev iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, in sicer s 110 na 175 na dan. Enota za premestitev v Atenah ima trenutno skupaj 75 zaposlenih. Regionalna urada v Solunu in Aleksandropolisu prav tako obravnavata primere premestitev. Skupine urada EASO za podporo registracijskemu postopku so 7. novembra sestavljali štirje strokovnjaki v Atenah, šest v Solunu in trije v Aleksandropolisu. Ker grška azilna služba potrebuje izkušene uslužbence z določenim profilom (da bi prenesli strokovno znanje na novozaposlene), bo urad EASO zagotovil raznovrstnejšo podporo.

Razlika med številom prošenj za premestitev, ki jih je predložila Grčija, in številom odobritev držav članic se je v obdobju poročanja povečala (med 28. oktobrom in 4. novembrom je Grčija predložila približno 1 570 prošenj, prejela pa je le 940 odgovorov). Še bolj pa se je povečala razlika med številom registracij, ki jih je opravila grška azilna služba, in skupnim številom zavez (v istem obdobju je Grčija registrirala 3 298 prošenj za premestitev, dodatnih zavez v tem obdobju pa je bilo 1 499. Do 7. novembra je bilo registriranih skupaj 16 642 prošenj, zavez pa je bilo skupaj 11 275). Te razlike so deloma razlog za upočasnitev premestitev v oktobru in po množičnem predregistracijskem postopku postajajo resno ozko grlo, kar je Komisija predvidela v prejšnjih poročilih. Zato sta postali zagotovitev večjega števila rednih zavez in pospešitev premestitev (zlasti skrajšanje odzivnega časa) prednostna naloga, da bi se izognili nevzdržnemu kopičenju primerov.

Ukrepi za izboljšanje sprejemne zmogljivosti v Grčiji: 8. novembra je skupna sprejemna zmogljivost v Grčiji znašala več kot 68 863 mest 26 , kar zajema mesta v začasnih objektih in stalna sprejemna mesta na celini. Ta mesta so na voljo tako migrantom brez urejenega statusa kot tudi osebam, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito in so izrazile željo, da bi zaprosile za azil, ali pa so prošnjo za azil že vložile. V skladu z informacijami grških organov se skupna načrtovana zmogljivost 40 stalnih lokacij na celini ocenjuje na približno 33 186 mest.

Od 20 000 mest, ki jih je prosilcem, upravičenim do premestitve, UNHCR 27 namenil v okviru programa subvencij za najem, jih je bilo 7. novembra na voljo 17 664, vključno s 5 509 mesti v hotelih/stavbah, 10 076 mesti v stanovanjih, 497 mesti pri gostiteljskih družinah in 622 mesti v namenskih objektih za mladoletnike brez spremstva. UNHCR pričakuje, da bo do konca leta pripravljenih vseh 20 000 mest. Poleg tega je bil do 8. novembra od treh centrov za premestitev, h katerim so se zavezali grški organi, vzpostavljen le en (Lagadikija), v katerem je na voljo 960 mest. Za preostala dva grški organi še niso določili primerne lokacije. Med UNHCR in grškimi organi še potekajo razprave o zagotovitvi več lokacij za izgradnjo namenskih centrov za premestitev, zlasti v regiji Atika.

Zmogljivost treh centrov za premestitev naj bi znašala 6 000 mest. Kot je že bilo navedeno v prejšnjih poročilih, Komisija Grčijo poziva, naj čim prej določi te lokacije, da se preprečijo ozka grla pri izvajanju zadnjih faz postopka premestitve po množičnem predregistracijskem postopku.

Italija 

Ukrepi za povečanje števila žariščnih točk in zagotovitev njihove popolne operativnosti: zaporedna povečanja števila prihodov v zadnjih mesecih so pokazala, da trenutna zmogljivost 1 600 mest na štirih delujočih žariščnih točkah (Pozzallo, Lampedusa, Trapani in Taranto), ne zadostuje. Poleg tega večina izkrcanj (približno 70 %) še vedno poteka zunaj žariščnih točk. Čeprav so bili prvi pripravljalni ukrepi že sprejeti (npr. obnova objektov in zagotovitev opreme), bi morala Italija pospešiti odprtje dodatnih žariščnih točk, ki so bile že napovedane. V zvezi s tem so italijanski organi navedli, da se standardi za žariščne točke uporabljajo še v šestih pristaniščih za izkrcanje. Komisija meni, da bi po izvedbi nekaterih del, zlasti za zagotovitev ustreznih sprejemnih struktur, ta pristanišča lahko postala prave žariščne točke. Zaradi tega pozitivnega ukrepa se velika večina migrantov po prihodu v Italijo izkrca v skladu s standardi za žariščne točke. Poleg tega so italijanski organi izrazili namero, da bodo standardne operativne postopke za žariščne točke 28 v kratkem uporabljali pri vseh izkrcanjih v Italiji. V ta namen se pripravlja okrožnica z ustreznimi navodili za vse prefekture in policijske postaje na zadevnem območju. Kot je bilo že navedeno v prejšnjem poročilu, bi bilo treba glede na vse večji delež mladoletnikov brez spremstva, ki prihajajo v Italijo, na vseh žariščnih točkah zagotoviti namenska območja in posebno pomoč za te mladoletnike ter čim hitrejši prevoz do sprejemnih objektov prve ali druge stopnje, migrante pa bi bilo treba obravnavati čim prej, najpozneje pa v 72 urah.

Ukrepi za izboljšanje usklajevanja: skupina, ki spremlja izvajanje standardnih operativnih postopkov, se je nazadnje sestala 19. oktobra 2016. Revidirani tehnični razpisni pogoji ter s tem nove in podaljšane pogodbe med prefekturami in subjekti, ki upravljajo žariščne točke, bodo morali biti skladni s standardnimi operativnimi postopki za žariščne točke. Slabost v delovanju žariščnih točk je še vedno to, da vsaka žariščna točka nima svojega italijanskega koordinatorja. Kar zadeva premestitev, se na podlagi sklepov ad hoc srečanja nacionalnih kontaktnih točk za premestitev z dne 15. septembra ter dogovorov med italijanskimi organi in Europolom prilagaja osnutek protokola za premestitev, ki bo obravnavan na naslednjem srečanju uradnikov za zvezo. To bo predvidoma potekalo novembra.

Ukrepi za izboljšanje zmogljivosti za obravnavo prošenj v Italiji: kot je že bilo navedeno v prejšnjih poročilih in v skladu z nedavnim povečanjem zavez držav članic se bo morala zmogljivost italijanskih organov za registracijo in obravnavo prošenj povečati, da bi se pospešila registracija oseb iz držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve, in zapolnila mesta v okviru novih zavez. To naj bi prispevalo tudi k zmanjšanju nevarnosti pobega, saj se bodo prošnje prosilcev hitreje obravnavale. V tem okviru je treba okrepiti skupine, ki registrirajo prošnje, in zagotoviti prisotnost urada EASO v novih registracijskih centrih. Dejavnosti mobilnih skupin za registracijo urada EASO prispevajo k hitri registraciji prosilcev, nastanjenih zunaj registracijskih centrov, s čimer se povečuje število prosilcev za premestitev.

Ukrepi za skrajšanje odzivnega časa na prošnje za premestitev: po dogovoru, ki je bil dosežen na ad hoc srečanju nacionalnih kontaktnih točk za premestitev, sta italijansko ministrstvo za notranje zadeve in Europol ob podpori Komisije prek izmenjave dopisov 4. novembra 2016 formalizirala praktični postopek, ki mu je treba slediti. S podporo Komisije sta tako razvila zlasti potek dela pri dodatnih izrednih varnostnih pregledih, ki jih države članice lahko zahtevajo v okviru premestitve, ta potek dela pa bo vključen v protokol za premestitev, ki se trenutno pripravlja. Ta pozitivni zagon je že utrl pot novim in večjim zavezam držav članic, kar bi moralo kmalu privesti tudi do večjega števila predaj v okviru premestitve iz Italije.

Ukrepi za reševanje težav, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev in mladoletnikov brez spremstva: iz Italije ni bil premeščen še noben mladoletnik brez spremstva. Izvajanje tega postopka je ključna prednostna naloga, saj se je v Italiji od začetka leta 2016 izkrcalo približno 4 000 mladoletnikov brez spremstva, ki so morda upravičeni do premestitve (večina iz Eritreje). Po pozivih Evropske komisije je več držav članic (Belgija, Finska, Nemčija in Nizozemska) dalo na voljo mesta za mladoletnike brez spremstva, in sicer tako za tiste, ki potujejo sami, kot tudi za „otroke, ki so ločeni od družine“. Komisija Italijo spodbuja, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi se omogočila premestitev mladoletnikov brez spremstva, če se ugotovi, da bi bilo to v njihovo korist, in preuči možnost čimprejšnje vzpostavitve enega ali več centrov za premestitev, namenjenega mladoletnikom brez spremstva. Izvajanje postopka premestitve bi tudi prispevalo k obravnavanju visokega števila pobegov mladoletnikov brez spremstva, ki so morda upravičeni do premestitve. Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo za delo, so mladoletniki brez spremstva iz Eritreje drugi najštevilčnejši pri pobegu iz sprejemnih objektov 29 .

Ukrepi za omejitev sekundarnih gibanj: eden od ukrepov za omejitev sekundarnih gibanj, ki so jih sprejeli italijanski organi, je to, da italijanska policija migrante, ki so neregularno prešli z juga na sever države, redno vrača v sprejemne objekte na jugu države. Urad EASO je okrepil dejavnosti mobilne skupine, ki opravlja registracije za premestitev na različnih območjih, kjer so nastanjeni kandidati za premestitev (na podlagi potreb, ki jih sporočijo italijanski organi), in sicer zunaj registracijskih centrov. Navzočnost in gibanje migrantov brez urejenega statusa na italijanskem ozemlju bi bilo treba natančno spremljati, neregularna sekundarna gibanja pa preprečiti.

2.4Ukrepi Komisije in agencij EU

Evropska komisija

Komisija Italiji in Grčiji še naprej dnevno zagotavlja podporo na terenu, jima pomaga pri usklajevanju različnih deležnikov ter grškim in italijanskim organom pomaga pri odkrivanju ozkih grl, iskanju rešitev za težave v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki in razvoju posebnih postopkov. V okviru te podpore je spodbudila sklenitev zgoraj navedenih dogovorov med Italijo in Europolom v zvezi z dodatnimi varnostnimi pregledi, ki so eno od glavnih ozkih grl, ki upočasnjuje premestitve iz Italije. Zato se lahko pričakuje, da bo zdaj več držav članic dejavno sodelovalo z Italijo.

Na sedmem forumu o preselitvi in premestitvi so se zbrali predstavniki nacionalnih kontaktnih točk za premestitev iz vseh držav članic in pridruženih držav ter zadevni deležniki (EASO, UNHCR, IOM, Europol), da bi razpravljali o doseženem napredku pri izvajanju programa za premestitev eno leto po začetku veljavnosti sklepov Sveta o premestitvi. Pri tem so se osredotočili zlasti na mladoletnike brez spremstva in varnostna vprašanja. Cilj srečanja je bil opredeliti preostale ovire pri postopku premestitve, oblikovati skupne rešitve in izmenjati dobre prakse. Glavni sklepi srečanja so že bili povzeti v tem poročilu. Njihovo izvajanje v Grčiji in Italiji se bo skrbno spremljalo v okviru rednih srečanj uradnikov za zvezo, ki jih organizira Komisija. Naslednje tako srečanje bo potekalo v drugi polovici novembra.

Komisija je v okviru spremljanja izvajanja sklepov Sveta o premestitvi izrazila zaskrbljenost v zvezi z državami članicami, ki zaostajajo pri izpolnjevanju teh sklepov, in bo to počela tudi v prihodnje. Komisar Avramopulos je državam članicam nedavno poslal dopis, v katerem jih je opozoril na njihove obveznosti v skladu s sklepi Sveta o premestitvi.

Evropski azilni podporni urad

Ukrepi za pospešitev postopka premestitve in povečanje zmogljivosti za registracijo oseb v Grčiji in Italiji:na številna različna delovna mesta so bili napoteni strokovnjaki.

V Grčiji trenutno devet strokovnjakov pomaga pri postopku registracije neposredno prek skupne obravnave zadev, devet drugih pa opravlja dejavnosti obveščanja in svetovanja. Urad EASO bo na podlagi priporočil za to, kako izboljšati postopek iskanja najustreznejše države, katerega cilj je prosilce dodeliti določenim državam članicam, od decembra 2016 do januarja 2017 preskušal orodje za iskanje najustreznejše države.

Grška azilna služba po predregistracijskem postopku krepi svoje zmogljivosti za registracijo oseb. Urad EASO zagotavlja raznovrstnejšo podporo za postopek premestitve, ki vključuje več strokovnjakov za kazalnike izključenosti, dublinsko uredbo, enotnost družine in ponarejanje dokumentov ter izkušene uradnike za registracijo. Ti strokovnjaki delujejo kot pisarna za pomoč v zahtevnejših primerih, kar bo pomagalo razbremeniti redni postopek registracije oseb in ohraniti kakovost spisov o premestitvi. Še naprej je potrebna okrepljena podpora v različnih fazah postopka premestitve – od zagotavljanja informacij do registracije in postopka iskanja najustreznejše države. Urad EASO bo še dodatno povečal število strokovnjakov za registracijo v Solunu in trenutno pripravlja nabavo prenosnih enot, da bi tem strokovnjakom zagotovil prostor za delo. Prav tako predvideva, da bodo potrebni dodatni strokovnjaki za zagotavljanje informacij v taboriščih.

Urad EASO je v Italijo napotil 47 od 74 zahtevanih strokovnjakov iz držav članic in pridruženih držav: deset strokovnjakov na žariščne točke, sedem v mobilni skupini (v Rimu in Catanii), deset v registracijske centre, pet v mobilno skupino za registracijo, enega za podporo medijskim komunikacijskim dejavnostim ter štirinajst v dublinsko enoto v Rimu. Napotil bo tudi do 48 kulturnih posrednikov (za arabski, tigrinjski in kurdski jezik) za pomoč pri postopku premestitve (7. novembra je bilo na terenu 36 kulturnih posrednikov). Urad EASO je v obdobju poročanja okrepil dejavnosti mobilne skupine, ki opravlja registracije za premestitev na različnih lokacijah, kjer so nastanjeni kandidati za premestitev (na podlagi potreb, ki jih sporočijo italijanski organi), in sicer zunaj registracijskih centrov 30 . Mobilna skupina podpira tudi lokalno policijsko postajo pri krepitvi zmogljivosti policijskih uradnikov za samostojno izvajanje registracij.

Urad EASO si prizadeva tudi za zagotovitev ustreznih in učinkovitih delovnih pogojev za skupine EASO na žariščnih točkah. Nameščenih je bilo pet prenosnih pisarn (zabojnikov) na nekaterih žariščnih točkah in v centrih (ena na žariščni točki Trapani ter po dve v centrih Villa Sikania in Bari), še ena pa bo postavljena v pristanišču Augusta, kjer potekajo številna izkrcanja. Italijanskim organom je bila zagotovljena tudi tehnična oprema (računalniki) za pomoč pri delu v zvezi s premestitvami (v vsakem registracijskem centru in na policijski postaji v Rimu je bilo vzpostavljenih pet delovnih postaj, v dublinski enoti pa jih bo vzpostavljenih še dvajset, ko bo izvedeno notranje varnostno preverjanje za povezavo z obstoječim sistemom).

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 20. oktobra 2016 pozval urad EASO, naj zagotovi, da bo intervencijska skupina za azil začela čim prej delovati. Zato je urad EASO svoj upravni odbor zaprosil za podporo za hitro posodobitev svoje intervencijske skupine za azil, tako da je do 27. oktobra 2016 imenoval nekatere specializirane nacionalne strokovnjake. Da bi spodbudil večji odziv na razpise za strokovnjake, prav tako razvija pilotni uvodni program usposabljanja za uslužbence, ki obravnavajo zadeve in imajo manj izkušenj, predlagal pa je tudi spremembe zadevnih predpisov o honorarjih strokovnjakov, da bi lahko plačal strokovnjake, ki so napoteni prek nacionalnih služb in niso stalno osebje navedenih služb.

3Preselitev

Na podlagi informacij sodelujočih držav je bilo do 7. novembra 2016 v okviru programa za preselitev z dne 20. julija 2015 preseljenih 11 852 oseb, in sicer v 21 držav preselitve (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo). Švedska, Združeno kraljestvo in Finska ter pridružene države Švica, Lihtenštajn in Islandija so že izpolnili svoje zaveze.

Večina držav, ki sodelujejo v programu, je navedla, da so bila njihova prizadevanja pri preselitvi osredotočena predvsem na Sirce v Jordaniji, Libanonu in Turčiji, vendar ne izključno nanje. To vključuje prizadevanja držav članic za preselitev Sircev iz Turčije na podlagi izjave EU in Turčije z dne 18. marca.

Število preselitev iz Turčije še vedno narašča, saj države članice nadaljujejo presojo spisov, ki jim jih je prek UNHCR posredovala Turčija. Države članice pripravljajo tudi dodatne misije v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Osip kandidatov s seznama posredovanih zadev, ki ga je turški generalni direktorat za upravljanje migracij predložil UNHCR v začetku septembra, je nižji v primerjavi s prejšnjimi seznami, kar pomeni, da se je izbirni postopek na splošno izboljšal. Turški organi pripravljajo naslednje sezname posredovanih zadev, ki bodo verjetno krajši in predloženi pogosteje, da bi se zagotovilo nemoteno načrtovanje operacij.

Od 4. aprila 2016 je bilo iz Turčije preseljenih 2 217 Sircev na podlagi tistega dela programa 1 : 1, ki se nanaša na preselitev. Poleg tega je bilo odobrenih še 346 vlog oseb, ki zdaj čakajo na preselitev. Novembra bo predvidoma izvedenih skupaj 472 preselitev, glede na zaveze pa je skupaj na voljo še 11 228 mest.

Tempo preselitev se je ohranil, pri čemer so bili od 26. septembra do 7. novembra preseljeni 603 Sirci. Poleg Belgije, Estonije, Finske, Francije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije in Švedske je preselitve izvedla tudi Norveška.

28. septembra je bil sprejet Sklep Sveta (EU) 2016/1754 31 , da bi se državam članicam omogočilo, da obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601 izpolnijo z zapolnitvijo nedodeljenih 54 000 mest prek premestitve prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije in Grčije ali tako, da na svoje ozemlje prek preselitve ali drugih oblik zakonitega sprejema sprejmejo državljane Sirije, ki so v Turčiji in nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Komisija je takoj nadalje ukrepala in države članice že pozvala, naj ji do 7. novembra sporočijo število Sircev v Turčiji, ki jim nameravajo v skladu z navedenim sklepom odobriti zakonit sprejem.

Predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev 32 , ki je bil sprejet 13. julija 2016, trenutno preučujeta sozakonodajalca.

4Pot naprej

Vodje držav ali vlad so že večkrat potrdili nujnost obravnavanja razmer na področju migracij v Evropi in pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za pospešitev izvajanja programa za premestitev kot bistvenega izraza solidarnosti z državami članicami na prvi črti. Evropski svet je oktobra ponovno poudaril, da morajo države članice še povečati prizadevanja za pospešitev premestitve.

Komisija nenehno sodeluje z italijanskimi in grškimi organi, državami članicami ter UNHCR, IOM, uradom EASO, Frontexom in Europolom, da bi se podprl in izboljšal postopek premestitve na terenu. Grčija je v zadnjem obdobju poročanja zmogljivost za obravnavo prošenj povečala za 60 %, kar bo v naslednjem mesecu nadaljevala. Italija povečuje svojo zmogljivost za obravnavo prošenj in je pokazala prilagodljivost v zvezi z zahtevami držav članic premestitve glede varnostnih vprašanj. Vzpostavljeni so tudi dogovori z Europolom. UNHCR, IOM, urad EASO, Frontex in Europol povečujejo podporo Italiji in Grčiji za pospešitev in večjo učinkovitost postopka premestitve. Nekatere države članice so pokazale resnično predanost premestitvi in so pomembno prispevale k pozitivnim trendom na področju zavez in dejansko izvedenih premestitev, zabeleženim v zadnjih mesecih.

Vendar doseženi rezultati še ne ustrezajo sprejetim zavezam in obveznostim iz sklepov Sveta ter obsegom izzivov, s katerimi se soočamo. Naša prizadevanja se ne smejo zmanjšati, saj v Italiji in Grčiji na premestitev čaka več tisoč prosilcev. Če se izvajanje programov za premestitev upočasni, se čakalne dobe v sprejemnih centrih za prosilce podaljšajo in poveča se negotovost glede njihove prihodnosti, kar vpliva na zmogljivost Italije in Grčije za učinkovito obvladovanje krize. V Italijo še naprej prihaja veliko migrantov, Grčija pa se še vedno sooča s težkimi humanitarnimi razmerami. Zato premestitev ostaja ključna za ublažitev pritiska na ti državi. Številčnejše in rednejše mesečne predaje so nujne za učinkovito načrtovanje in enakomeren pretok oseb, ki sta potrebna za preprečevanje logističnih težav na terenu.

Pozivi vodij držav ali vlad se morajo zdaj uresničiti z odločnim ukrepanjem pristojnih nacionalnih služb. Države članice premestitve morajo nadgraditi dosedanje dosežke, tako da se v celoti odzovejo na te pozive in bolj podprejo Grčijo in Italijo ter s tem izpolnijo svoje pravne obveznosti in v praksi izkažejo svojo solidarnost.

Komisija je v svojem prvem poročilu o premestitvi in preselitvi 33 ocenila, da bi bilo treba za doseganje ciljev iz sklepov Sveta na mesec izvesti vsaj 6 000 premestitev. Ker se začenja drugo leto izvajanja sklepov Sveta o premestitvi, bosta za izpolnitev pravnih obveznosti iz sklepov Sveta potrebna precejšnje povečanje števila in pogostosti predložitve zavez ter pospešitev premestitev v prihodnjih mesecih.

Komisija bo še naprej skrbno spremljala izvajanje obeh sklepov Sveta o premestitvi in o njem redno poročala. Svoje osmo poročilo bo predložila decembra 2016. Komisija si pridržuje pravico ukrepati zoper tiste države članice, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo.

Prav tako bi morale države članice še naprej izpolnjevati svoje zaveze v zvezi s preselitvijo, vključno v okviru izjave EU in Turčije 34 .

(1)

     COM(2016) 636 final.

(2)

     Sklepi Evropskega sveta z dne 20. oktobra 2016: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/10/21-european-council-conclusions/ .

(3)

     Število ugotovljenih nezakonitih prehodov morske in kopenske meje zunaj mejnih prehodov iz Turčije, ki jih je Grčija sporočila od 26. septembra do 6. novembra 2016 in kot so zabeleženi v aplikaciji JORA (aplikacija za poročanje o skupnih operacijah).

(4)

     Vir: grški organi. Število migrantov v celinski Grčiji bi se moralo postopoma zmanjšati v skladu s 

predajami v okviru premestitve.

(5)

     Vir: podatki italijanskega ministrstva za notranje zadeve za obdobje od 26. septembra do 6. novembra.

(6)

     Sklepi predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru večstranskih in nacionalnih shem (11130/15).

(7)

     SN 38/16, 18.3.2016.

(8)

     V členu 2(l) direktive o pogojih (Direktiva 2011/95/EU) je „mladoletnik brez spremstva“ opredeljen kot mladoletnik (oseba, mlajša od 18 let), ki na ozemlje države članice prispe brez spremstva „odraslega, ki je zanj odgovoren v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice“ [dodan poudarek]. Zaradi razlik v zakonih in praksi držav članic se njihove opredelitve mladoletnika brez spremstva razlikujejo, tako da se otroci, ki so ločeni od družine, vključno z mladoletniki, poročenimi z odraslo osebo, v nekaterih državah članicah obravnavajo kot osebe brez spremstva, v drugih pa ne. To pomeni tudi nedoslednosti v poročanju o skupnem številu premeščenih mladoletnikov brez spremstva, saj nekatere države članice kot take obravnavajo le mladoletnike brez družine in v poročilo ne vključijo premeščenih otrok, ki so ločeni od družine.

(9)

     Navedeni so le državljani držav, katerih državljani so lahko upravičeni do premestitve.

(10)

      http://asylo.gov.gr/en/wp-content/uploads/2016/08/Preregistration-data_template_5_EN_EXTERNAL.pdf .

(11)

     Največja skupina mladoletnikov brez spremstva v Grčiji so Afganistanci, ki niso upravičeni do premestitve. Vendar se grška vlada z več državami članicami pogaja o možnosti prostovoljnega sprejema teh mladoletnikov na podlagi drugačnega statusa in ne statusa prosilcev za mednarodno zaščito.

(12)

     V prejšnjem poročilu je bilo navedeno, da je bilo skupaj premeščenih 75 mladoletnikov brez spremstva. Skupno število premeščenih mladoletnikov brez spremstva v tem obdobju poročanja bi torej moralo znašati 118 oseb. Vendar to število vključuje mladoletnike, ki so potovali sami, in le nekatere kategorije „otrok, ki so ločeni od družine“. Podatki so bili pregledani, da bi se natančneje določilo skupno število premeščenih mladoletnikov brez spremstva, vključno z mladoletniki, ki so potovali sami, in vsemi kategorijami „otrok, ki so ločeni od družine“.

(13)

     Te podatke bi bilo tako treba obravnavati kot minimalno število. Komisija še vedno pričakuje dodatne odgovore na svoj poziv k predložitvi zavez za mladoletnike brez spremstva, ki potujejo sami. Poleg tega so zaveze nekaterih držav članic odprte ponudbe, ki ne vključujejo določenega največjega števila mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo sami in ki se lahko premestijo.

(14)

     24 v Belgijo, 23 v Bolgarijo, 17 v Estonijo, 110 na Finsko, 203 v Francijo, 1 v Nemčijo, 40 na Irsko, 72 v Latvijo, 61 v Litvo, 81 na Nizozemsko, 73 na Portugalsko, 153 v Romunijo, 35 v Španijo in 28 v Švico. Opozoriti je treba, da je šlo v primeru dveh oseb, za kateri je bilo v prejšnjem poročilu navedeno, da sta bili premeščeni v Romunijo, za predajo v skladu z dublinsko uredbo.

(15)

     5 na Hrvaško, 20 v Luksemburg, 20 na Malto, 108 na Nizozemsko, 20 na Norveško, 78 na Portugalsko, 31 v Romunijo in 9 v Slovenijo. 62 oseb, ki so bile 27. septembra premeščene na Finsko, ni bilo vključenih v prejšnje poročilo.

(16)

     170 v Francijo, 38 v Litvo, 103 na Nizozemsko, 20 na Norveško, 15 na Portugalsko, 149 v Romunijo, 6 na Slovaško in 41 v Slovenijo. Poleg tega se tudi za november načrtujejo dodatne predaje na Portugalsko in Malto ter v Luksemburg in Nemčijo, vendar končni datum ali skupno število oseb, ki bodo premeščene, še nista potrjena.

(17)

     226 v Nemčijo, 39 na Finsko, 50 v Francijo, 21 v Švico in 61 na Norveško.

(18)

     Ciper: 30 za Grčijo in 30 za Italijo, Estonija: 21 za Grčijo, Finska: 150 za Grčijo in 150 za Italijo, Nemčija: 500 za Grčijo in 500 za Italijo, Irska: 80 za Grčijo, Latvija: 60 za Grčijo, Malta: 28 za Grčijo, Nizozemska: 100 za Grčijo in 100 za Italijo, Španija: 400 za Grčijo in 100 za Italijo.

(19)

     Švica: 100 za Grčijo, Norveška: 60 za Grčijo in 225 za Italijo.

(20)

     Zaveza Romunije z dne 9. septembra ni bila vključena v prejšnje poročilo.

(21)

     V skladu s Sklepom Sveta 2016/408 z dne 10. marca 2016 je Avstrija upravičena do začasne odložitve premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601. Posledično je premestitev 1 065 prosilcev v Avstrijo odložena do 11. marca 2017. Ne glede na to za Avstrijo še naprej veljajo obveznosti v zvezi s premestitvijo preostalih dodeljenih prosilcev na podlagi Sklepa 2015/1601, tako da so zaveze in premestitve še vedno potrebne.

(22)

     Poljska je v začetku aprila odložila obravnavo 73 prošenj za premestitev, ki ji jih je poslala grška azilna služba na podlagi zaveze Poljske z dne 16. decembra 2015, s čimer je tri mesece in pol po predložitvi zaveze dejansko prekinila postopek premestitve. Enako velja za prošnje iz Italije.

(23)

     Peti razpis urada EASO za strokovnjake za pomoč pri premestitvi v Grčiji je bil objavljen 21. aprila, o njem pa se je prvič poročalo v tretjem poročilu o premestitvi in preselitvi. V obdobju poročanja se je končalo obdobje napotitve več strokovnjakov.

(24)

     Ta poziv je ločen od tistega, naj države članice podprejo delo urada EASO na otokih za uresničevanje izjave EU in Turčije (ki je del sedmega razpisa urada EASO).

(25)

     Avstrija, Švica, Litva, Poljska, Češka, Združeno kraljestvo, Romunija, Nemčija, Latvija, Španija, Francija, Hrvaška, Nizozemska, Norveška, Švedska, Malta, Belgija, Slovaška in Bolgarija.

(26)

     Ta podatek vključuje mesta, ki jih je v okviru programa subvencij za najem zagotovil UNHCR, in sprejemna mesta na žariščnih točkah. http://www.media.gov.gr/images/prosfygiko/REFUGEE_FLOWS-27-10-2016.pdf ; 

http://data.unhcr.org/mediterranean/documents.php?page=1&view=grid&Country[]=83

Ti začasni zasilni in stalni objekti so vzpostavljeni na žariščnih točkah na Egejskih otokih in na celini. Od 8. novembra 2016 je glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, le 1 140 stalnih nastanitvenih mest namenjenih izključno prosilcem za mednarodno zaščito in mladoletnikom brez spremstva.

(27)

     Sporazum o prenosu pooblastil z UNHCR, ki je bil sklenjen januarja 2016 in ki vzpostavlja program subvencij za najem z 20 000 mesti, koristi predvsem prosilcem za azil, ki so upravičeni do premestitve. Sporazum je bil julija 2016 revidiran, da bi se v besedilu jasneje opredelilo, da program namestitve vključuje tudi možnost vzpostavitve mest na lokacijah za premestitev, ki jih upravlja UNHCR, in da ciljna skupina programa ne vključuje samo kandidatov za premestitev, temveč tudi druge prosilce za azil. UNHCR se je strinjal, da bo 6 000 mest iz programa subvencij za najem dal na voljo centrom za premestitev, da bodo namestili vse v celoti registrirane prosilce za premestitev.

(28)

      http://www.libertaciviliimmigrazione.dlci.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/hotspots_sops_-_english_version.pdf .

(29)

     http://www.lavoro.gov.it/notizie/Documents/Report%20MSNA%2030_09_2016.pdf (zadnja stran).

(30)

     Skupina je do zdaj zagotovila podporo na naslednjih lokacijah: Cagliari (Sardinija), Foggia, Bologna, Torino, Milano, Verona, Benetke, Vicenza, Teramo, Chieti, Firence, Pisa, Grosseto in Modena.

(31)

     UL L 268, 1.10.2016, str. 82–84.

(32)

     COM(2016) 468 final.

(33)

     COM(2016) 165 final.

(34)

     Tretje poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 634 final).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.11.2016

COM(2016) 720 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 8. novembra 2016

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.11.2016

COM(2016) 720 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 8. novembra 2016

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.11.2016

COM(2016) 720 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Stanje izvajanja preselitve na dan 7. novembra 2016 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015 in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

     To število vključuje preselitve v okviru avstrijskega programa humanitarnega sprejema.

(2)

  To število je del nacionalne kvote Finske za leto 2016, in sicer 750 preselitev.

(3)

     To število ne vključuje 136 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1, saj je bilo teh 136 preselitev izvedenih prek finskega nacionalnega programa.

(4)

     To število je dodatno glede na nacionalno letno kvoto in predhodne zaveze Francije.

(5)

To število ne vključuje 174 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1, saj je bilo teh 174 preselitev izvedenih prek francoskega nacionalnega programa.

(6)

Islandija je v obdobju od 8. junija 2015 do 7. novembra 2016 preselila skupaj 56 oseb.

(7)

Čeprav še ni prišlo do nobene preselitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, je bilo v Luksemburg preseljenih 52 Sircev v okviru nacionalnega programa za preselitev.

(8)

     Portugalska je v letu 2015 iz Egipta preselila 39 beguncev v okviru svojega nacionalnega programa, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(9)

     Švedska je v letu 2015 preselila 1 900 oseb v okviru svojega nacionalnega programa, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(10)

Do junija 2016 je bilo v Združeno kraljestvo preseljenih 3 439 oseb v okviru obstoječih nacionalnih programov za preselitev.