EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 25.10.2016
COM(2016) 710 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Delovni program Komisije za leto 2017
Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti
{SWD(2016) 400 final}
I.
Evropa je na ključnem razpotju
Evropejci se zavedajo izzivov, s katerimi se še vedno soočamo, in opažajo njihove posledice v vsakodnevnem življenju. Gospodarsko okrevanje je še v začetni fazi in še ni prineslo koristi za celotno družbo, zlasti kar se tiče ustvarjanja delovnih mest za mlade in zmanjšanja neenakosti. Migracijski tokovi so še vedno izziv za naše zunanje meje in solidarnost Unije. Tveganje terorističnih napadov se je povečalo. Nestabilnost v našem vzhodnem in južnem sosedstvu se nadaljuje. Temu moramo zdaj prišteti še negotovost zaradi referenduma v Združenem kraljestvu.
Prisluhnili smo Evropejkam in Evropejcem ter se zavedamo, da pričakujejo odgovore na te izzive in zaščito pred temi grožnjami. Iščejo načine in sredstva, s katerimi bodo lahko ustvarili trajnostno prihodnost zase in za svoje družine. In želijo si perspektivo: zagotovilo, da lahko upravljanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni skupaj izpolni pričakovanja današnje in prihodnje generacije.
Komisija, osredotočena na pomembna vprašanja …
Sedanja Komisija je že ob začetku svojega mandata določila prednostne naloge, ki se osredotočajo na velika vprašanja, pri katerih lahko z učinkovitim ukrepanjem na evropski ravni dosežemo konkretne spremembe pri izzivih, s katerimi se soočajo evropski državljani, naše države članice in Unija kot celota. V zadnjem letu smo bistveno napredovali pri izvajanju strategij, kot so naložbeni načrt za Evropo, enotni digitalni trg, energetska unija, evropska agenda za varnost, evropska agenda o migracijah, unija kapitalskih trgov, akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb, nova trgovinska strategija, koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije, strategija za enotni trg in akcijski načrt za krožno gospodarstvo.
Z osredotočanjem na pomembna vprašanja in delitvijo teh prednostnih nalog z Evropskim parlamentom ter Svetom smo na ključnih področjih dosegli konkretne in hitre rezultate. V samo enem letu je bil Evropski sklad za strateške naložbe uporabljen v 27 državah članicah, sprožil pa je naložbe v višini 138 milijard EUR, vključno z novimi sredstvi za skoraj 300 000 malih in srednjih podjetij. Dosegli smo znaten napredek na področju migracij in ponovno prevzeli nadzor nad neregularnimi migracijskimi tokovi ter zmanjšali število smrtnih žrtev v Egejskem in Sredozemskem morju. Evropska mejna in obalna straža že deluje in si prizadeva za okrepitev nadzora naših zunanjih meja, in sicer le deset mesecev po tem, ko je Komisija predlagala njeno ustanovitev. Hkrati je Evropa pokazala solidarnost z milijonom Sircev, ki so pri nas našli zatočišče in zaščito. V preteklih dvanajstih mesecih pa smo premestili ali preselili tudi več kot 15 000 drugih beguncev. V zadnjih treh mesecih smo v povprečju izvedli približno 1 000 premestitev na mesec. Septembra se je število povečalo na 1 200 premestitev. Vrzel med sedanjimi potrebami in dejanskimi premestitvami iz Grčije se zmanjšuje, vendar je treba ta prizadevanja ohraniti tudi v prihodnjih mesecih, premestitve iz Italije pa je treba znatno pospešiti.
V tem delovnem programu so določene ključne pobude, ki jih bo Komisija predložila do konca leta 2017. Ti konkretni predlogi so najočitnejši prikaz, kako bo naše delo pripomoglo k procesu prenove pred 60. obletnico Rimskih pogodb marca 2017. Sodelovali bomo z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi se ti in drugi ključni predlogi, ki smo jih predložili v zadnjih letih, hitro sprejeli, da bi bil njihov učinek oprijemljiv v praksi.
… ter Komisija, osredotočena na boljše delo
Vendar so skupne prednostne naloge le eden od načinov, kako lahko z boljšim sodelovanjem na evropski ravni Evropejkam in Evropejcem pokažemo, da so naše strukture upravljanja resnično služijo njim. Za zaupanje državljanov je boljši pristop ravno tako pomemben, kot so pomembni boljši rezultati.
Zato bomo v naslednjih mesecih pozorno spremljali izvajanje našega dela: z zagotavljanjem, da se obstoječi evropski predpisi pravilno uporabljajo in izvršujejo ter da še naprej ustrezajo svojemu namenu; z zagotavljanjem strukturne podpore, na primer v Grčiji; s spodbujanjem uporabe Evropskega sklada za strateške naložbe in odpravljanjem ovir za naložbe; ter s sodelovanjem z državami članicami, socialnimi partnerji in civilno družbo pri ustvarjanju ugodnega okolja za doseganje ciljev politike Unije, med drugim tudi z učinkovito uporabo proračunskih sredstev, ki so nam na voljo. Letos bomo zlasti okrepili svoja prizadevanja za izboljšanje izvrševanja evropske zakonodaje, saj tudi najboljša zakonodaja ni uporabna, če ne prinaša rezultatov v praksi.
Prav tako bomo na vseh področjih našega dela še naprej uporabljali načela boljšega pravnega urejanja, da bi bilo naše delo sorazmerno in učinkovito pri doseganju ambicioznih političnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Številne ključne pobude, ki jih bomo predstavili v naslednjem letu, vključujejo predloge, ki sledijo pregledom v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter bodo posodobili in izboljšali obstoječo zakonodajo, da bo še naprej učinkovito dosegala svoje cilje brez nepotrebnih bremen.
Poleg ključnih pobud predlagamo tudi številne nadaljnje revizije obstoječe zakonodaje v okviru programa REFIT, v prihodnje pa si bomo prizadevali, da bi cilje programa REFIT dosegali pri vsakem pregledu katerega koli obstoječega zakonodajnega akta. Pri določanju prednostnih nalog za prihodnje mesece smo zlasti upoštevali 22 mnenj platforme REFIT. Na vseh področjih, ki jih zajemajo mnenja, delo že poteka ali se načrtuje. Vzporedno s tem delovnim programom objavljamo pregled stanja, ki podrobno navaja ukrepe na podlagi mnenj platforme REFIT ter tekoča prizadevanja za oceno in pregled veljavne zakonodaje, pri čemer predlagamo tudi razveljavitev nekaterih zastarelih zakonodajnih aktov. Predlagamo tudi umik več predlogov v obravnavi, ki so tehnično zastareli ali ne služijo več svojemu namenu, da bi se sozakonodajalca lahko osredotočila na predloge, ki so resnično pomembni.
Še naprej si bomo prizadevali za uveljavitev drugih sprememb, ki smo jih dosegli v načinu našega dela. V zadnjih dveh letih je Komisija znatno okrepila preglednost svojega dela in odgovornost do državljanov, kar je izboljšalo kakovost našega dela in naših predlogov. Na vseh področjih zdaj potrebujemo mnenje javnosti, vključno o osnutkih delegiranih in izvedbenih aktov. Odprti smo glede zastopnikov interesov, ki želijo vplivati na naše politične odločitve, ter smo pozvali Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca, naj se nam pridružita pri sklenitvi novega medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost, s katerim bi dosegli odgovornost do državljanov na področju lobiranja v vseh fazah sprejemanja evropske zakonodaje.
II.
Doseganje rezultatov pri desetih prednostnih nalogah
Komisija se bo v prihodnjem letu osredotočala na uresničevanje desetih prednostnih nalog iz političnih usmeritev – predstavljenih na začetku našega mandata po razpravah z Evropskim parlamentom in po zgledu „strateške agende za Unijo v času sprememb“ Evropskega sveta – za ciljno usmerjeno in pozitivno agende, ki prinaša konkretne rezultate za zavarovanje, opolnomočenje in zaščito državljanov.
1.
Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
Evropa, ki ohranja naš način življenja in krepi vlogo mladih. V zadnjih treh letih je bilo ustvarjenih približno osem milijonov novih delovnih mest, brezposelnost pa je v več državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka, zlasti med mladimi. Osredotočiti se moramo na pomoč državam članicam pri ustvarjanju najboljših možnih pogojev za mlade, da bodo lahko razvili spretnosti, ki jih potrebujejo, ter postali dejavni na trgu dela in v družbi.
Cilj naše nove pobude za mlade je, da bo imela vsaka mlada oseba resnične možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev. Pri izvajanju novega programa znanj in spretnosti za Evropo bodo imeli mladi prednostno vlogo. Predlogi bodo obravnavali posodobitev izobraževanja, izboljšanje kakovosti vajeništva in nadaljnji razvoj mobilnosti vajencev ter spremljanje uspeha mladih na trgu dela, potem ko zaključijo univerzitetno izobraževanje ali poklicno usposabljanje. Okrepili smo tudi jamstvo za mlade kot orodja za vlaganje v mlade, njihove spretnosti in njihove prve korake na poklicni poti, kakor tudi pobudo za zaposlovanje mladih. To bo podprlo ukrepe držav članic z navezovanjem stikov z regijami in mladimi, ki te pobude najbolj potrebujejo.
Do konca leta 2016 bomo začeli z izvajanjem evropske solidarnostne enote, ki bo ustvarila priložnosti za mlade do 30. leta, da bodo lahko dejavno prispevali k družbi v duhu solidarnosti in pridobili nove spretnosti in izkušnje, vključno z znanjem jezikov.
Podjetja ustvarjajo delovna mesta z inovacijami in pravimi naložbami v naša gospodarstva. Komisija si na podlagi začetnega uspeha naložbenega načrta za Evropo prizadeva podvojiti trajanje in finančno zmogljivost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Prvotni sklad je sozakonodajalec odobril v rekordnem času štirih mesecev in pol. Komisija pričakuje, da bosta Evropski parlament in Svet dosegla enako hiter dogovor o razširitvi ter okrepitvi sklada, s čimer se bo okrepila trajnost naložb. Komisija je po zgledu uspešnosti EFSI predstavila tudi načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU, da bi obravnavala nekatere temeljne vzroke migracij in spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest ter trajnostno rast v teh regijah.
Še naprej si bomo prizadevali za ustvarjanje primernega okolja za inovacije v Evropi, da bi nastale nove panoge in delovna mesta ter da bi se soočili z družbenimi in okoljskimi izzivi in izboljšali življenja ljudi. Z vključevanjem inovacij v vse politike Unije ter učinkovitim usmerjanjem naših raziskav in razvoja ter strukturnih in investicijskih skladov si prizadevamo, da bi Evropa postala vodilna na področju novih tehnologij in poslovnih metod, vključno s pametno specializacijo.
Komisija si bo še naprej prizadevala za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Krožno gospodarstvo ponuja velik potencial za inovacije, rast in delovna mesta. Komisija bo nadaljevala izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo z izboljšanjem gospodarskih pogojev, kakovosti ter spodbujanjem recikliranja in ponovne uporabe plastike v EU ter z zmanjšanjem obremenitve okolja s plastičnimi odpadki. Prav tako bomo pripravili zakonodajni predlog o minimalnih zahtevah glede kakovosti ponovno uporabljene vode in za spremembo direktive o pitni vodi na podlagi ocene v okviru programa REFIT ter evropske državljanske pobude „Right2Water“. Oblikovali bomo okvir spremljanja za zagotovitev napredka pri doseganju ciljev krožnega gospodarstva ter doseganju vzajemnih koristi za okolje in gospodarsko rast.
Evropski semester v letu 2017 se bo še naprej osredotočal na nujne ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za uresničitev naložb, zdravih javnih financ in strukturnih reform. V svojem naslednjem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja bo Komisija spodbujala tudi pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju, ki bo v podporo monetarni politiki Evropske centralne banke. Na podlagi poročil o posameznih državah, ki bodo sprejeta februarja, bo Komisija za zasedanje Sveta v mesecu maju pripravila tudi priporočila za posamezne države.
Z Evropskim parlamentom in Svetom bomo obravnavali naš predlog o reviziji večletnega finančnega okvira (2014–2020). Naš cilj je revidiran proračun, ki bo okrepil podporo za prednostne naloge EU in se lažje hitro odzval na nepredvidene okoliščine ter vključeval poenostavljena pravila za upravičence in večjo osredotočenostjo na rezultate. Sledil bo celovit predlog za prihodnji okvir po letu 2020, vključno o lastnih sredstvih. Ta predlog bo temeljil na pobudi „proračun EU, usmerjen v rezultate“ ter bo odražal prihodnje izzive in potrebe Unije po letu 2020 na podlagi ocene obstoječih politik in instrumentov financiranja.
Komisija bo nadaljevala delo ter obsežna posvetovanja v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo skupne kmetijske politike, da bi se kar najbolj povečal prispevek politike k desetim prednostnim nalogam Komisije ter ciljem trajnostnega razvoja. Osredotočila se bo na posebne prednostne naloge politike za prihodnost, pri čemer bo upoštevala mnenje platforme REFIT in pri tem ne bo posegala v svoj predlog o reviziji večletnega finančnega okvira. Kar zadeva položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, bo Komisija glede na rezultate potekajočega dela projektne skupine za kmetijske trge in foruma na visoki ravni o verigi preskrbe s hrano po potrebi razmislila o nadaljnjih ukrepih.
2.
Povezan enotni digitalni trg
Evropa, ki opolnomoča svoje državljane in podjetja. Digitalne tehnologije in digitalne komunikacije so se razširile na vse vidike življenja in prinašajo nove priložnosti za ustvarjalnost, podjetništvo ter zaposlovanje, vendar poudarjajo tudi potrebo po zaupanju in kibernetski varnosti. Sprostitev celotnega dodatnega potenciala rasti povezanega enotnega digitalnega trga z dokončanjem izvajanja strategije bo v letu 2017 visoko na dnevnem redu. Kot je bilo napovedano v lanskoletnem delovnem programu, bomo preostale predloge predložili v naslednjih nekaj mesecih, denimo sveženj REFIT na področju davka na dodano vrednost, ki zajema predloge o elektronskem trgovanju, elektronskih publikacijah in elektronskih knjigah ter pobude na področju spodbujanja podatkovno vodenega gospodarstva, vključno z obravnavanjem neutemeljenih ovir za prost pretok podatkov v Evropi.
Posebno pozornost bomo namenili tesnemu sodelovanju s sozakonodajalcema, da bi hitro napredovali pri že predstavljenimi predlogi. Ti vključujejo digitalne pogodbe, avtorske pravice, geografsko blokiranje, prenosljivost, dostavo paketov, avdiovizualne medijske storitve, telekomunikacije, rabo 700-megaherčnega pasu za mobilne storitve ter naš nedavni predlog o WiFi4EU. Povezljivost je ključnega pomena, pri čemer bo Komisija izpolnila svojo obljubo in odpravila stroške mobilnega gostovanja do sredine leta 2017. Preučili bomo napredek pri dokončanju enotnega digitalnega trga in opredelili področja, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja sozakonodajalcev in kakršni koli nadaljnji predlogi.
3.
Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost
Evropa, ki prevzema odgovornost za izpolnitev obljub. Hitra ratifikacija Pariškega sporazuma je pokazala, da države članice lahko dosežejo dogovor, kadar je jasno, da ima skupno ukrepanje v okviru Unije večji učinek, kot ga ima zgolj vsota njenih delov. Poleg tega je potrdila vodilno vlogo EU v svetu na področju podnebnih sprememb. Sedaj moramo spoštovati naše zaveze, da bi posodobitev našega gospodarstva postala resničnost ob hkratnem zagotavljanju družbeno pravičnega prehoda. Prednostna naloga na tem področju je izvajanje pariškega sporazuma in mednarodnega sporazuma o emisijah iz zrakoplovov (Mednarodna organizacija civilnega letalstva).
Kot smo že napovedali, bomo še naprej izvajali strategijo za energetsko unijo in do konca tega leta predstavili celovit sveženj za upravljanje posodobitve gospodarstva, ki bo dajal prednost energetski učinkovitosti, s čimer si prizadevamo postati vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije ter zagotavljati pošteno obravnavo potrošnikov. To bo vključevalo zakonodajne ukrepe na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, vključno s trajnostno bioenergijo, oblikovanje trga z električno energijo in pravila o upravljanju energetske unije. Pobuda za spodbuditev inovativnosti na področju čiste energije bo podprla raziskave in tržno uveljavljanje tehnoloških inovacij, potrebnih za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, da bi izpolnili cilje razogljičenja iz pariškega sporazuma in cilje do leta 2030. Parlament in Svet morata vse ustrezne zakonodajne predloge o energetski uniji, ki jih je Komisija predstavila v letih 2015 in 2016, obravnavati prednostno. Ti vključujejo zgoraj navedeni sveženj, sveženj o zanesljivosti oskrbe s plinom, sistem EU za trgovanje z emisijami in s tem povezana pravila o porazdelitvi prizadevanj ter rabi zemljišč in gozdarstvu.
Načrtujemo tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s strategijo o mobilnosti z nizkimi emisijami, ki smo jo predstavili julija. Cilj bo izboljšanje učinkovitost prometa z odzivanjem na potrebe mobilnosti ljudi in blaga ter spodbujanje nižjih emisij, vključno s postopnim prehodom na vozila brez emisij, kar bo izboljšalo tudi konkurenčnost industrije. V ta namen bomo najprej predstavili revizijo uredb o avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih v okviru programa REFIT ter predstavili strategije za doseganje standardov, ki bodo predpisovali ničelne ali nizke stopnje emisij za obdobje po letu 2020. Predvidena je tudi sprememba direktive o čistih vozilih za izboljšanje pravil in spodbud za javna naročila. Z uporabo načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ želimo predlagati izboljšave tistim državam članicam, ki se odločijo za uporabo cestnih pristojbin, tudi za interoperabilnost elektronskih cestninskih storitev.
4.
Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
Evropa, ki bistveno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti ter se zavzema za svojo industrijo. Prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala je temelj evropske gospodarske moči. Imamo največji enotni trg na svetu, reforme, opredeljene v strategiji enotnega trga, pa si prizadevajo za sprostitev njegovega celotnega potenciala. V sinergiji z drugimi strategijami bo to ustvarilo ustrezne pogoje za trajnostno konkurenčnost evropskega gospodarstva in podpiranje inovacij, digitalizacije in industrijskega preoblikovanja.
Že napovedani rezultati zajemajo ukrepe za spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij, sveženj o pravicah intelektualne lastnine in sveženj za odpravljanje ovir na trgu storitev. Predstavili bomo pobudo na področju prava gospodarskih družb za olajšanje uporabe digitalnih tehnologij v vseh fazah življenjskega cikla podjetja ter čezmejnih združitev in delitev družb.
Komisija bo v naslednjem letu ukrepala za okrepitev enotnega trga blaga, zlasti s poenostavitvijo vzajemnega priznavanja in obravnavanjem naraščajočega števila neskladnih proizvodov na trgu EU v okviru revizij REFIT ustrezne zakonodaje. To bo podjetnikom omogočilo, da bodo lažje ponujali svoje proizvode čez mejo, hkrati pa bo spodbujalo skladnost s predpisi in ponovno vzpostavilo enake konkurenčne pogoje v korist podjetij in državljanov. Prav tako bomo sprožili pobudo za usklajeno ocenjevanje zdravstvenih tehnologij.
Komisija bo na podlagi strategije o mobilnosti z nizkimi emisijami na celosten način obravnavala vprašanja mobilnosti, povezljivosti in prihodnosti avtomobilske industrije, ki mora premagati strukturne izzive ter ponovno vzpostaviti zaupanje z zavezanostjo in sposobnostjo za obravnavo emisij avtomobilov. Zlasti bomo nadaljevali delo v zvezi z regulativnim okoljem, vzpostavitvijo ekosistemov, učinkovito rabo virov in standardizacijo, da bi vedno bolj učinkovitim avtonomnim in povezanim vozilom olajšali vstop na trg.
Na področju vesoljske industrije bo Komisija kot nadaljnji ukrep k evropskemu obrambnemu akcijskemu načrtu in vesoljski strategiji za Evropo v letu 2017 predstavila pobudo za zagotovitev zanesljivih, varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za javne organe (GOVSATCOM – governmental satellite communication) ter ukrepe za olajšanje uveljavljanja vesoljskih storitev in podatkov na trgu.
Izvrševanje pravil enotnega trga je bistveno za zagotavljanje njihove učinkovitosti v praksi. V letu 2017 bo Komisija, kot del širše politike izvrševanja, predstavila predloge za posodobitev in racionalizacijo orodij za reševanje težav, vključno z mrežo SOLVIT, ter ozaveščanje državljanov in podjetij o njihovih pravicah. To bo vključevalo mehanizem za zbiranje informacij o enotnem trgu in enotni digitalni portal za podporo podjetjem ter pomoč pri razvoju njihovih čezmejnih dejavnosti na enotnem trgu, pri čemer se bo upoštevalo mnenje platforme REFIT. Komisija bo pripravila predloge za krepitev moči nacionalnih organov za varstvo konkurence, da bodo ti lahko učinkoviteje uveljavljali pravila, ki zagotavljajo konkurenčno okolje na enotnem trgu.
V skladu s pozivom Evropskega sveta, naj se hitro zagotovi napredek za lažji dostop podjetij do financiranja ter spodbuditev naložb v realno gospodarstvo, bo Komisija predstavila vmesni pregled akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, v katerem bo opredelila preostale ovire in morebitne dodatne potrebne ukrepe. Predlagali bomo preprost, učinkovit in konkurenčen produkt osebnega pokojninskega zavarovanja na ravni EU, katerega cilj je zmanjšati ovire pri zagotavljanju čezmejnih storitev pokojninskega zavarovanja ter povečati konkurenco med ponudniki pokojninskega zavarovanja, revizijo Uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) v okviru programa REFIT, strategijo za trajnostno financiranje, ukrepe za spodbuditev financiranja infrastrukturnih podjetij ter akcijski načrt za maloprodajne finančne storitve, da bi se odpravile nacionalne ovire, ki potrošnikom preprečujejo dostop do najboljše ponudbe, izbire in cene ter onemogočajo uživanje koristi novih finančnih tehnologij. Poleg tega bo Komisija zagotovila nadaljnje spremljanje poziva k predložitvi dokazov o kumulativnem učinku veljavne finančne zakonodaje, pri čemer se bo upoštevalo tudi mnenje platforme REFIT o zahtevah glede poročanja. Predstavili bomo tudi preostale predloge, ki smo jih že napovedali, vključno z zakonodajo o prestrukturiranju podjetij in zagotavljanju nove priložnosti, da bi se propadla podjetja likvidirala pošteno in učinkovito, podjetniki pa dobili novo priložnost.
Za družbe, ki poslujejo čezmejno, mora biti dobro davčno okolje preprosto in učinkovito, hkrati pa je treba zagotoviti, da te družbe pravično in učinkovito prispevajo k davkom tam, kjer dejansko ustvarjajo dobiček. Vzporedno s tem delovnim programom Komisija ponovno uvaja predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, začenši z obvezno skupno davčno osnovo. Komisija prav tako predstavlja dodatne ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij in utaj, vključno prek tretjih držav. Ob upoštevanju potekajočih posvetovanj bi dodatni ukrepi na področju davčne preglednosti v naslednjem letu lahko vključevali predlog za povečanje nadzora nad nosilci in ponudniki shem agresivnega davčnega načrtovanja. Kot ključni element zunanje strategije za učinkovito obdavčenje bo Komisija sodelovala z državami članicami, da se dokonča vzpostavitev evropskega seznama jurisdikcij tretjih držav, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja in ne izvajajo ustreznih mednarodnih sporazumov o dobrih praksah v boju proti preusmerjanju dobička in eroziji davčne osnove.
Čezmejne goljufije na področju DDV davkoplačevalce v naših državah članicah vsako leto stanejo približno 50 milijard EUR. Hkrati je upravno breme izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV za mala podjetja veliko, tehnične inovacije pa predstavljajo nove izzive za učinkovito pobiranje davkov. Komisija bo zato predlagala ukrepe za izvajanje akcijskega načrta za DDV, da se poenostavi sistem DDV za mala podjetja in postavijo temelji za sodobno, učinkovitejšo, podjetjem prijazno in dokončno ureditev sistema DDV po vsej Evropi, ki bo zaščiten pred goljufijami, pri čemer se bodo upoštevala mnenja platforme REFIT. Ključni element te reforme je bolj učinkovit in sorazmeren pristop do stopenj DDV.
5.
Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija
Evropa, ki varuje naše gospodarstvo in zagotavlja enake pogoje za delavce in podjetja. Euro kot uveljavljena svetovna valuta prinaša velike, pogosto nevidne gospodarske koristi. Države članice evrskega območja so letos zahvaljujoč nizkim obrestnim meram in denarni politiki Evropske centralne banke pri plačilih obresti za svoje dolgove privarčevale 50 milijard evrov. Komisija podpira cilje in načrte poročila petih predsednikov o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije (EMU).
V beli knjigi o prihodnosti Evrope bodo določeni koraki za reformo EU s 27 državami članicami 60 let po Rimskih pogodbah. V zvezi s prihodnostjo EMU bo v beli knjigi predvidena priprava druge faze za njeno poglobitev v novih političnih in demokratičnih razmerah, vključno s pregledom Pakta za stabilnost in rast, usmerjenim v stabilnost, ter nadaljnjimi ukrepi na podlagi člena 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir Evropske unije). Prav tako bomo pregledali Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), da se okrepi uspešnost in učinkovitost makro- in mikrobonitetnega nadzora skrbnega ter varnega poslovanja. Sprejetje predloga za enotno zastopanje euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu bi bilo treba pospešiti.
Dokončanje bančne unije in v zvezi s tem sklenitev dogovora o predlogu za skupni evropski sistem jamstva za vloge ostajata prednostni nalogi. Komisija bo glede na najnovejše ugotovitve na mednarodni ravni pregledala tudi dele bančne zakonodaje in predlagala ciljno usmerjene spremembe uredbe in direktive o kapitalskih zahtevah ter direktive o sanaciji in reševanju bank, da bi banke postale še odpornejše, hkrati pa bi se poenostavila pravila za tiste z manj zapletenim poslovnim modelom, kar bi spodbudilo naložbe, predvsem v MSP, ter okrepilo obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, zlasti z izvajanjem svetovnih standardov glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub za sistemske banke. Pospešitev napredka pri izvajanju unije kapitalskih trgov je ključnega pomena za spodbujanje večje delitve tveganja zasebnega sektorja v EMU. Sprejetje predlogov, ki so v obravnavi, o listinjenju in prospektu je treba pospešiti.
Komisija je zavezana k spodbujanju socialne konvergence k višjim standardom in krepitvi socialne razsežnosti evropskega povezovanja. Na podlagi dokazov, zbranih v okviru letošnjega javnega posvetovanja, bomo predlagali evropski steber socialnih pravic, ki bo določal načela Unije, zgrajene na socialni pravičnosti. Steber bo vključeval načela za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v okviru evropskega socialnega tržnega gospodarstva. Prav tako bo vodilo politike pri doseganju poštenih in dinamičnih trgov dela, na katerih bo imel vsakdo priložnost uporabiti svoje sposobnosti, ter dobro delujočih in vzdržnih sistemov socialnega varstva, ki bodo odražali današnje hitro spreminjajoče se razmere. Spremljale ga bodo tudi druge podobne pobude, kot so pobude za obravnavanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo delovno aktivne družine.
6.
Trgovina: Razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA
Odprta Evropa, ki trguje s svojimi partnerji, hkrati pa krepi instrumente trgovinske zaščite. V današnjem globalnem gospodarstvu je trgovina bistvena za rast, delovna mesta in konkurenčnost. Trgovina prinaša delovna mesta – vsaka milijarda evrov, ustvarjena z izvozom, pomeni 14 000 dodatnih delovnih mest v celotni EU. Danes je več kot 30 milijonov delovnih mest oziroma sedmina vseh delovnih mest v EU odvisnih od izvoza v tujino. EU zato ostaja zavezana odprtemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih.
Komisija bo na podlagi uspešne mreže sporazumov Unije o prosti trgovini nadaljevala pogajanja z ZDA, Japonsko, državami Mercosurja, Mehiko, Tunizijo in državami ASEAN. Zavzemali se bomo za nove mandate za začetek pogajanj s Turčijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Čilom. Delo bomo nadaljevali tudi v STO, vključno z večstranskimi sporazumi, prizadevali pa si bomo tudi za hitro ratifikacijo celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) s Kanado.
Prav tako smo odločeni zagotoviti, da trgovina ostane pravična. Posodobiti nameravamo evropske instrumente trgovinske zaščite, da bi zagotovili njihovo trajnost glede na nove gospodarske izzive, kot so presežna zmogljivost in spreminjajoče se pravne okoliščine, ter glede na iztekanje veljavnosti nekaterih določb iz protokolov o pristopu k STO. Nujno je, da Svet reši zastoj v zvezi z našim predlogom iz leta 2013 za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, ki vključuje reformo pravila nižje dajatve. Evropski svet je 21. oktobra 2016 pozval k nujnemu in uravnoteženemu dogovoru o stališču Sveta za celovito posodobitev vseh instrumentov trgovinske zaščite do konca leta 2016.
Glede na skupne vrednote EU in Združenih držav ter strateškega, političnega in gospodarskega pomena čezatlantskih odnosov je Komisija pripravljena na sklenitev ambicioznega ter uravnoteženega sporazuma o partnerstvu za trgovino in naložbe z visokimi standardi. Glede na bližajoče se volitve v ZDA in neizogibno upočasnitev pogajanj si bosta obe pogodbenici prizadevali utrditi napredek, ki je že bil dosežen. Komisija je pripravljena sodelovati z novo administracijo ZDA, takoj ko bo to mogoče, na podlagi mandata, ki je bil dodeljen Komisiji ter ponovno potrjen na zasedanju Evropskega sveta 21. oktobra 2016.
Komisija bo prevzela tudi vodilno vlogo pri izvajanju svetovnega foruma o presežnih jeklarskih zmogljivostih pod okriljem skupine G-20.
7.
Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju
Evropa, ki varuje in ohranja naše vrednote svobode, demokracije in pravne države. Varnost na naših mejah in znotraj njih je ključna in skupna skrb glede na trenutne grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Grožnje terorizma še nikoli ni bilo tako močno čutiti v Evropi. Evropski agendi za varnost bodo sledili ukrepi za vzpostavitev varnostne unije in za okrepitev nadzora na naših mejah. To bo vključevalo evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), ki zagotavlja avtomatizirano preverjanje državljanov tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma za potovanje v schengensko območje. Ta sistem bo dopolnjeval sistem vstopa in izstopa za državljane tretjih držav, ki ga je Komisija že predlagala in o katerem bi se bilo, skupaj z našim predlogom za sistematične kontrole državljanov EU, ki prečkajo zunanje meje EU, treba dogovoriti čim prej. Predstavili bomo tudi izboljšave schengenskega informacijskega sistema. Prav tako bomo bolje povezali naše obstoječe ter prihodnje sisteme za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in upravljanja meja ter pri tem nadaljevali delo, ki poteka v okviru strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost. Predstavili bomo tudi pobudo o dostopu do elektronskih dokazov, ki imajo vedno večji pomen pri zagotavljanju uspešnih kazenskih preiskav in pregona v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.
V naslednjih mesecih bo Komisija še naprej izvajala akcijski načrt EU za boj proti financiranju terorizma in bo v zvezi s tem predstavila predloge o usklajenih sankcijah za preprečevanje pranja denarja, nedovoljenega prenosa gotovine in nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine ter za zamrznitev in odvzem premoženja nezakonitega izvora. Prizadevamo si tudi za okrepitev Europola in zlasti zagotavljanja virov za Evropski center za boj proti terorizmu. Mesečno bomo poročali o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije ter z Evropskim parlamentom in Svetom sodelovali za pravočasno sklenitev dogovora o ključnih ukrepih za preprečevanje zlorabe strelnega orožja ter za kriminalizacijo terorističnega ravnanja, vključno s potovanji tujih terorističnih bojevnikov.
Pravica do varnosti ne sme nikoli ogrožati spoštovanja drugih temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov. Evropska uredba o varstvu podatkov bo veljala od leta 2018 in Komisija bo poskrbela, da bo enako visoka raven varstva osebnih podatkov veljala tudi za evropske institucije, organe, agencije in urade. V tem smislu bo Komisija preučila tudi nove sklepe o ustreznosti varstva pri izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami, da se zagotovijo visoki standardi pri prenosu osebnih podatkov v tretje države. V okviru programa REFIT bomo predstavili revizijo direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da se ta posodobi na podlagi najnovejšega tehnološkega razvoja in ob upoštevanju mnenja platforme REFIT. Prav tako bomo ocenili nadaljnje možnosti za horizontalne ali nadaljnje sektorske ukrepe na ravni EU za zaščito žvižgačev, ki razkrijejo nezakonito ravnanje.
Nadaljevali bomo delo za pristop Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pri čemer bomo v celoti upoštevali sodno prakso Sodišča EU. In ker neodvisni, učinkoviti pravosodni sistemi podpirajo gospodarsko rast ter spoštovanje temeljnih pravic, bomo še naprej sodelovali z Evropskim parlamentom in državami članicami za spodbujanje in zaščito načela pravne države.
8.
V smeri nove migracijske politike
Evropa, ki varuje svoje meje in dosega rezultate na področju odgovorne migracijske politike. Upravljanje migracijskih tokov ob hkratnem zagotavljanju zatočišča tistim, ki ga iščejo, še naprej predstavlja vsakodnevni izziv. V zadnjem letu je Komisija pospešila delo v sodelovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in državami članicami v okviru evropske agende o migracijah, da bi se omogočil hiter in usklajen odziv na begunsko krizo in začrtal dolgoročen okvir, ki bi temeljil na načelih solidarnosti in odgovornosti.
Odločenost EU pri odpravljanju posledic krize je vodilo k neprimerljivemu vsakodnevnemu delovanju na terenu. Komisija, agencije EU in države članice si skupaj prizadevajo za reševanje življenj na morju in za pomoč državam članicam na prvi črti. Odzivu EU na begunsko krizo je bilo namenjenih več kot 15 milijard EUR iz proračuna EU. Izjava EU in Turčije je odločilen korak pri preprečevanju tihotapljenja migrantov, urejenemu upravljanju migracijskih tokov in preprečevanju smrtnih žrtev. V letu 2017 bo Komisija ohranila intenzivnost svojega dela, da bi zagotovila neposredno podporo beguncem in njihovo vključevanje v gostiteljske skupnosti v Evropi ter v tretjih državah. S tem naj bi se izboljšalo upravljanje migracij v najbolj izpostavljenih obmejnih območjih, okrepil boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, zlasti mladoletnikov brez spremstva, in zagotovilo vračanje migrantov brez urejenega statusa.
Na območju, kjer velja načelo prostega gibanja, so naše zunanje meje bolj kot kdaj koli prej naša skupna odgovornost. Sprejeti so bili ukrepi, da bi se schengensko območje prostega gibanja ljudi vrnilo k običajnim razmeram. EU je z delujočo evropsko mejno in obalno stražo v manj kot letu dni ustanovila trajen sistem za zagotovitev varovanja mej ter preprečevanje in odpravljanje pomanjkljivosti pri kontrolah oseb, ki vstopajo v EU.
Stalna zmogljivost za upravljanje migracij na verodostojen in trajnosten način zahteva vzpostavitev cele vrste migracijskih instrumentov. Vsi potrebni elementi so trenutno v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu. Hitro sprejetje ključnih predlogov, kot so reforma dublinskih pravil za skupni evropski azilni sistem, preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada v samostojno Agencijo EU za azil, okrepitev sistema Eurodac, novi okvir za preselitev ter ukrepi za ustrezno upravljanje zakonite migracije, je bistvenega pomena za zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa, ki ga potrebuje EU pri soočanju z izzivom migracij.
Na podlagi prvih rezultatov nedavnega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah morajo institucije EU in države članice nadaljevati prizadevanja, da bi migracijska vprašanja ostala središče kakovostnih odnosov z vsemi ključnimi partnerskimi državami izvora in tranzita ter pogoj za njih. Države izvora in tranzita so začele tesneje sodelovati na področju preprečevanja neregularnih migracij ter vračanja. Prav tako bomo morali vzpostaviti učinkovite pravne poti v Unijo, in sicer prek zakonitega priseljevanja ali preselitve.
Naslednje leto bomo ocenili različna delovna področja v okviru strategije, da se zagotovi celovit pregled napredka v smeri bolj učinkovitega in trajnostnega upravljanja migracij ter opredelijo področja, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja.
9.
Močnejši svetovni akter
Evropa, ki ščiti, varuje tudi naše interese onstran naših meja. Evropa je mehka sila svetovnega pomena. V okviru globalne strategije in spremenjene evropske sosedske politike bo EU še naprej uporabljala vse razpoložljive instrumente v podporo svojim partnerjem pri gospodarski in politični stabilizaciji, reformah ter krepitvi odpornosti. Komisija bo z državami kandidatkami prek širitvene politike še naprej ustvarjala skupno stabilnost in blaginjo.
Vendar v vse bolj konfliktnem svetu mehka moč ni dovolj. Komisija bo zato konec tega leta predstavila evropski obrambni akcijski načrt, ki bo opredelil, kako lahko politike in instrumenti EU zagotovijo, da bosta industrijska baza in usposobljenost delovne sile omogočili uresničitev obrambnih zmogljivosti, določenih na podlagi sedanjih in prihodnjih varnostnih izzivov. Komisija bo po tem predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada za spodbujanje raziskav in inovacij ter prispevanje h krepitvi evropske obrambne tehnološke in industrijske baze ter za nadaljnje spodbujanje razvoja ključnih obrambnih zmogljivosti. Poleg tega se bodo predlagali nadaljnji ukrepi na področju javnih naročil za obrambo.
Predlog Komisije za spremembo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki je v obravnavi, je namenjen odpravljanju vrzeli v sposobnosti Evropske unije za podporo partnerskim državam pri samostojnem preprečevanju in obvladovanju kriz, zlasti prek krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Zaradi neposrednih nevarnosti za stabilnost in mir ter s tem tudi za razvoj v nekaterih ključnih partnerskih državah je pomembno, da Evropski parlament in Svet čim prej sprejmeta ta predlog.
Evropska unija si bo še naprej prizadevala za rešitev potekajočih konfliktov in kriz v sosedstvu in drugod ter bo prispevala k prizadevanjem Združenih narodov in drugih mednarodnih akterjev na tem področju. Komisija in visoka predstavnica bosta sprejeli strategijo EU za Sirijo, ki bo opredelila, kako lahko Evropa še naprej zagotavlja humanitarno pomoč in prispeva k politični tranziciji, stabilizaciji in obnovi za ponovno izgradnjo miroljubne države ter pluralistične in strpne civilne družbe v Siriji.
Afrika bo še naprej eden ključnih strateških partnerjev Evropske unije, sedanja begunska kriza pa je ponovno poudarila, kako pomembno je vlagati v trajnostne in dobre odnose z afriškimi državami v duhu deljene odgovornosti. Partnerski okvir in posebna sredstva iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko ter novega evropskega načrta za zunanje naložbe (EIP) odražajo našo zavezo sodelovanju z našimi afriškimi partnerji in skupnemu reševanju svetovnih izzivov. V okviru priprav na 5. vrh EU-Afrika, ki bo potekal konec leta 2017, bomo predlagali nov pristop EU, ki bi opredelil strateške cilje in prednostne naloge EU v njenih odnosih z Afriko. Ta pristop bo prispeval tudi k afriškemu stebru okvira po izteku sporazuma iz Cotonouja, ki ga bo Komisija predstavila v kratkem, in bo prav tako poudaril ključni pomen naših trgovinskih odnosov z afriškimi partnerji.
Kot je bilo že napovedano, bo Komisija predlagala tudi prenovljeno Evropsko soglasje o razvoju, uskladila našo razvojno politiko z agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter zagotovila, da bo v celoti izpolnjevala svojo vlogo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.
10. Unija demokratičnih sprememb
Evropa, ki prevzame odgovornost, posluša in dosega rezultate. Vzpostavitev Unije demokratičnih sprememb, ki ima med desetimi prednostnimi nalogami, ki si jih je zastavila ta Komisija, najbolj krovni pomen, še nikoli ni bila bolj nujna. V tem odločilnem času je prihodnost Unije odvisna od tega, ali Evropejci zaupajo njenim sposobnostim, da jih zavaruje, opolnomoči in zaščiti ter jim pomaga oblikovati pozitivno in trajnostno perspektivo za njihovo prihodnost.
Boljši predpisi, odgovornost in preglednost so še naprej temelji delovanja te Komisije in vse institucije EU morajo ta načela uporabljati na dosleden in predan način, če želimo ponovno pridobiti zaupanje naših državljanov. Komisija bo tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom za zagotovitev, da se Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje izvaja in uporablja v celoti, z obema institucijama pa bo prav tako sodelovala v konstruktivnih pogajanjih o našem nedavnem predlogu za obvezen register za preglednost, ki bo zajemal Evropski parlament, Svet in Komisijo. Komisija bo predlagala tudi spremembe okvirnega sporazuma z Evropskim parlamentom, da se zagotovi, da lahko člani Komisije kandidirajo na volitvah v Evropski parlament.
Komisija bo predlagala zakonodajo za uskladitev obstoječih aktov z določbami Pogodbe o delegiranih in izvedbenih aktih, s čimer bi se postopno odpravil regulativni postopek s pregledom. Prav tako bomo ocenili demokratično legitimnost obstoječih postopkov za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov ter preučili možnosti za spremembo obstoječih postopkov za sprejetje nekaterih sekundarnih aktov.
Za zagotovitev, da imajo pravni instrumenti EU želen učinek, namerava Komisija okrepiti svoja prizadevanja za uporabo, izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU. To vključuje sveženj ukrepov za boljše izvrševanje pravil enotnega trga in, na področju varstva okolja, predlog v okviru programa REFIT za poenostavitev okoljskega poročanja po zadnjem preverjanju ustreznosti, pa tudi ukrepe za olajšanje dostopa do pravnega varstva in podporo zagotavljanju skladnosti z okoljskimi predpisi v državah članicah.
III.
Pospešitev izvajanja desetih prednostnih nalog s strani treh institucij
Naš načrt, ki sledi predsednikovemu govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016, ne odraža le pričakovanj državljanov in naše dialoge z neposredno izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta in Svetom, v katerem so zastopane vse nacionalne vlade, kakor tudi prispevkov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter Odbora regij, temveč je v celoti usklajen tudi s prednostnimi nalogami, ki jih je opredelilo 27 voditeljev držav ali vlad v Bratislavi.
Ta Komisija bo v prihodnjem letu osredotočena na doseganje rezultatov, vendar tega ne moremo doseči sami. Konstruktiven dialog z Evropskim parlamentom in Svetom pred predstavitvijo tega delovnega programa je vzpostavil skupno razumevanje prednostnih nalog v skladu z novim Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje. Komisija meni, da ta sporazum predstavlja skupno zavezo osredotočanju na velika in nujna vprašanja, ob prizadevanju za preproste, na dokazih temelječe, predvidljive in sorazmerne zakone, ki državljanom in podjetjem zagotavljajo največje koristi.
Zato z zanimanjem pričakujemo sodelovanje z Evropskim parlamentom in Svetom v naslednjih tednih, da bi dosegli dogovor o skupni izjavi treh predsednikov, ki bo določila širše cilje ter prednostne naloge za leto 2017 in opredelila predloge, ki si zaslužijo prednostno obravnavo v zakonodajnem postopku. To je nova skupna zaveza iz Medinstitucionalnega sporazuma. Ta delovni program je osnova za skupni razmislek in opozarja na predloge, ki čakajo na obravnavo ter za katere Komisija meni, da je najpomembnejše, da se sprejmejo hitro. To bi Uniji omogočilo, da predloge oblikuje v konkretne ukrepe in doseže rezultate, kjer je to najbolj potrebno.