EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.5.2015

COM(2015) 199 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Tretje poročilo o napredku Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima

{SWD(2015) 103 final}

1. UVOD

Evropska unija je junija 2012 začela dialog o liberalizaciji vizumskega režima z Gruzijo. Evropska komisija je februarja 2013 gruzijski vladi predložila akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima. V njem so bila opredeljena merila, ki jih mora Gruzija izpolniti, preden lahko njeni državljani, ki so imetniki biometričnih potnih listov, za namene kratkoročnega bivanja vstopijo v schengensko območje brez vizuma.

Komisija je novembra 2013 sprejela svoje prvo poročilo o napredku Gruzije pri izvajanju načrta za liberalizacijo vizumskega režima 1 in predložila več priporočil za zaključek izvajanja meril prve faze (zakonodajne in načrtovalne) akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija je oktobra 2014 sprejela svoje drugo poročilo o napredku 2 , v katerem je ugotovila, da je Gruzija izpolnila merila prve faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in da je pripravljena na oceno, ali izpolnjuje merila druge faze. Svet se je v svojih sklepih z dne 17. novembra 2014 strinjal z oceno Komisije.

Gruzija je decembra 2014 predložila posodobljeno poročilo o napredku. Od decembra 2014 do marca 2015 so potekale ocenjevalne misije vseh štirih sklopov akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki jih je vodila Komisija in pri katerih so sodelovali strokovnjaki iz držav članic EU ob pomoči Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in delegacije EU v Gruziji.

To je prvo poročilo o napredku Gruzije pri izvajanju druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Prikazuje doseženi napredek, opredeljuje, kako so bila obravnavana merila druge faze, ter navaja priporočila za ukrepe, ki bi jih morala sprejeti Gruzija za učinkovito in trajnostno izvedbo preostalih meril druge faze.

Temu poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije 3 , ki podrobneje obravnava razvoj dogodkov, opisan v tem dokumentu. V skladu z metodologijo akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima je Komisija v prilogi k delovnemu dokumentu služb zagotovila analizo dejstev in informacije na podlagi statistik v zvezi s pričakovanimi migracijskimi in varnostnimi učinki prihodnje liberalizacije vizumskega režima. Iz razpoložljivih podatkov in informacij so razvidni pričakovani glavni trendi na področju migracij in varnosti, ki kažejo, da je EU privlačna destinacija za migrante iz Gruzije in da je treba spremljati morebitne varnostne izzive.

2. OCENA UKREPOV V OKVIRU ŠTIRIH SKLOPOV AKCIJSKEGA NAČRTA ZA LIBERALIZACIJO VIZUMSKEGA REŽIMA

2.1. Sklop 1: varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki

Agencija za razvoj javnih služb opravlja funkcijo registra prebivalstva, izdaja osebne dokumente in izvaja postopke v zvezi z državljanstvom. Ustrezno višje vodstvo z znanjem,

jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi dobro upravlja ta organ. Postopek zaposlovanja osebja je zanesljiv, prav tako tudi pristop k temu, da se za osebje zagotovi potrebno usposabljanje, vključno s stalnim usposabljanjem, da lahko izvajajo svoje vloge uspešno in učinkovito.

Gruzijski sistem prijave in izdaje je učinkovit ter varen in zagotavlja ločitev nalog med tistimi, ki prejemajo prijavo, tistimi, ki odločajo, in tistimi, ki izdajajo dokumente. Biometrični potni listi, ki so v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije civilnega letalstva, so bili uspešno uvedeni v državi in tujini.

Šteje se, da je merilo za varnost dokumentov izpolnjeno. 

2.2. Sklop 2: integrirano upravljanje meja, upravljanje migracij in azil

2.2.1.    Integrirano upravljanje meja

Na podlagi splošnega napredka pri razvoju pravnega okvira v zadnjih 10 letih, skupaj z učinkovitim izvajanjem zakonodaje, je integrirano upravljanje meja v Gruziji zdaj v skladu z evropskimi standardi. Gruzijski organi so pokazali jasno zavezanost k nadaljnjemu razvoju varnosti državne meje. Strategija integriranega upravljanja meja je bila posodobljena, vse zadevne strani pa delijo skupno razumevanje glede izboljšanja upravljanja meje. Akcijski načrt zagotavlja dejansko izvajanje strategije s konkretnimi dejanji, odgovornostmi in časovnimi okviri.

Nepravilnosti na meji je malo, število čezmejnih prometnih prekrškov pa je glede na obseg prometa omejeno. Mejne kontrole na kopenskih, morskih in zračnih mejnih prehodih so organizirane in usklajene. Sodelovanje med patruljno policijo in davčno službo je zgledno. Objekti za nadzor pretoka čezmejnega prometa na mejnih prehodih so sodobni in praktični.

Šteje se, da je merilo za integrirano upravljanje meja izpolnjeno.

2.2.2.    Upravljanje migracij

Zakon o pravnem položaju tujcev in oseb brez državljanstva dobro deluje, prav tako so bili sprejeti vsi potrebni predpisi. Glavna ukrepa Gruzije za upravljanje migracij sta njena migracijska strategija in akcijski načrt za obdobje 2013–2015. Izvajanje dejavnosti poteka po načrtih. Državna komisija za migracijska vprašanja, ki je posvetovalni organ vlade, učinkovito usklajuje dejavnosti in vloge ustreznih ministrstev, državnih agencij, nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij glede migracijskih vprašanj. Zmogljivosti in upravljanje človeških virov v gruzijski upravi so na splošno zadostni in učinkoviti. Na vseh zadevnih področjih in ministrstvih se izvaja ustrezna raven usposabljanja osebja. Postopki ponovnega sprejemanja oseb in elektronski sistem upravljanja zadev o ponovnem sprejemu so vzpostavljeni in dobro delujejo.

Izvajanje delov Zakona o pravnem položaju tujcev in oseb brez državljanstva, ki obravnavajo omejitev gibanja in vrnitev, je bilo preloženo na 1. julij 2015. Organi so vzpostavili vse potrebne mehanizme in orodja. Treba bi bilo izvesti temeljito oceno, da se opredelijo morebitne vrzeli in pravna vprašanja, ki bi jih morda bilo treba obravnavati.

Šteje se, da je merilo za upravljanje migracij skoraj izpolnjeno. Priporoča se, da gruzijski organi:

razširijo koncept analize tveganja, ki je bil vzpostavljen v okviru ministrstva za notranje zadeve, tako, da bo zajel vsa zadevna področja migracijske politike, vključno z azilno politiko, politiko zakonitega priseljevanja ter vprašanji vključevanja in ponovnega vključevanja;

obravnavajo dejavnosti ponovnega vključevanja v okviru ene strukture upravljanja, zato da bodo upravljane strateško in z jasnimi smernicami politike. Organi bi morali še naprej zagotavljati trajnostno financiranje in človeške vire za centre za mobilnost ter okrepiti njihovo zmogljivost v skladu z rezultati analize tveganja. Oblikovati bi bilo treba sistem analitičnega poročanja, da bi se ocenilo skupno število gruzijskih državljanov, ki se vračajo v Gruzijo (prostovoljno, zaradi deportacije ali ponovnega sprejema);

na regionalni in lokalni ravni ter na drugih ravneh okrepijo informacijske kampanje o pravicah in obveznostih gruzijskih državljanov v okviru prihodnjega režima brez vizumov.

2.2.3.    Azilna politika

Gruzija je v sorazmerno kratkem času sprejela zanesljiv zakonodajni okvir za azil. Zakon o beguncih in humanitarnem statusu zagotavlja potrebni institucionalni okvir, pravne postopke in načela ter je večinoma v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi. Zakon se na splošno zadovoljivo izvaja. Kakovost postopka za določanje statusa begunca je v glavnem zadostna.

Uvedena je bila začasna osebna izkaznica, ki se od 15. novembra 2014 izdaja vsem prosilcem za azil. Vzpostavljena je bila enota za zbiranje informacij o državi izvora, ki deluje dobro. Dosežen je bil precejšen napredek v zvezi s vključevanjem tujih državljanov, na področju zdravstvenega varstva in zaposlovanja je zanje na primer zagotovljeno enako obravnavanje kot za gruzijske državljane.

Šteje se, da je merilo za azil delno izpolnjeno in da so možnosti za nadaljnji napredek dobre. Priporoča se, da gruzijski organi:

nadaljujejo z razvojem postopkov za izdajo vizumov iz humanitarnih razlogov;

ustvarijo sistem za spremljanje kakovosti odločanja o prošnjah za azil na podlagi jasnih kazalnikov kakovosti;

razvijejo strategijo za odpravljanje zaostankov in sistem načrtovanja izrednih ukrepov za nepričakovane pritoke. Treba bi bilo zagotoviti zadostne človeške vire in finančna sredstva;

zakonsko in v praksi zagotovijo, da lahko Ministrstvo za notranje razseljene osebe iz zasedenih ozemelj Gruzije, begunce in njihovo nastanitev sprejema utemeljene odločitve neodvisno in izključno glede na posamezen primer; za zavrnjene vložnike in njihove zakonite zastopnike zagotovijo vsaj minimalni dostop do informacij Ministrstva za notranje zadeve, na podlagi katerih je bil utemeljen negativni varnostni nasvet, zato da ga lahko izpodbijajo na sodišču s poštenim sojenjem;

razvijejo standardni nacionalni program usposabljanja za novo in izkušeno osebje;

uvedejo zbirko podatkov in poročila z informacijami o državi izvora z dostopom za vse uradnike, ki vodijo postopke; usposobijo uradnike, ki vodijo postopke, glede osnovnih načel zbiranja informacij o državi izvora; uvedejo jasno razlikovanje med zbiranjem informacij o državi izvora in ukrepi politike; vzpostavijo delovne dogovore z enotami za zbiranje informacij o državi izvora v drugih državah;

ukrepajo, da se oceni, kako bi se lahko skrajšal čas obdelave v fazi pritožbe, ter uvedejo razumnejši rok za vložitev tožbe na sodišče, saj je trenutni 10-dnevni rok prekratek;

vzpostavijo sistem brezplačne pravne pomoči za pritožbene postopke, ki ga financira država in je zlahka dostopen, neodvisen ter visokokakovosten;

nadaljujejo z ukrepi za zagotavljanje, da imajo begunci, ki želijo postati gruzijski državljani, dostop do postopka za sprejem v državljanstvo v praksi;

poleg že doseženega napredka, razvijejo strategijo lokalnega vključevanja z jasnim in postopnim akcijskim načrtom; zagotovijo zadostna državna sredstva in učinkovit mehanizem usklajevanja.

2.3. Sklop 3: javni red in varnost

2.3.1.    Preprečevanje organiziranega kriminala, terorizma in korupcije ter boj proti tem pojavom

2.3.1.1. Preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu

Zakonodajne spremembe, organizacijske reforme in ukrepi za okrepitev zmogljivosti organov kazenskega pregona ter sodelovanje in usklajevanje med njimi so omogočili učinkovito ukrepanje proti organiziranemu kriminalu. S sodobno zakonodajo na področju organiziranega kriminala in pranja denarja, vključno z zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, se je bilo mogoče spopasti z najbolj vidnimi organiziranimi kriminalnimi združbami. Program za krepitev ozaveščenosti javnosti v zvezi z organiziranim kriminalom je obrnil javno mnenje proti takemu kriminalu.

Usklajevanje med organi kazenskega pregona in sodnimi organi dobro deluje. Med drugim poteka prek Medagencijskega usklajevalnega sveta za boj proti organiziranemu kriminalu, ki je učinkovit forum za izmenjavo informacij in odgovornosti. Ta svet tudi zagotavlja ustrezno izvajanje nacionalne strategije in akcijskega načrta za boj proti organiziranemu kriminalu. Gruzija je vzpostavila zmogljivost za zbiranje in analizo informacij o kriminalu, ki omogoča temeljito proučitev groženj.

Šteje se, da je merilo za organizirani kriminal izpolnjeno.

2.3.1.2. Trgovina z ljudmi

Gruzija je dosegla pomemben napredek pri boju zoper trgovino z ljudmi. Zakonodaja je celovita, vzpostavljena pa je tudi infrastruktura za združevanje ključnih strani in zagotavljanje zadostnih sredstev. Gruzija je zavezana k zagotavljanju stalnega usposabljanja za strokovnjake in izvedbi obširnega programa za okrepitev ozaveščenosti javnosti po celi državi. Precejšnje pomanjkljivosti pa obstajajo v zvezi z obravnavo potreb ranljivih žrtev, zlasti otrok. Ker ni sistema delovne inšpekcije z zakonskimi pooblastili, je preprečevanje trgovine zaradi prisilnega dela omejeno. Razlog za zaskrbljenost sta majhno, ampak rastoče število primerov in neuporaba zakonodaje, ki se nanaša na uporabnike storitev za žrtve trgovine z ljudmi.

Šteje se, da je merilo za trgovino z ljudmi delno izpolnjeno in da so možnosti za nadaljnji napredek dobre. Priporoča se, da gruzijski organi:

proučijo zagotavljanje storitev, zlasti organizacijo in delovanje obstoječih zatočišč, za žrtve trgovine z ljudmi, da se zagotovi ustrezno izpolnjevanje potreb tistih, ki jih spremljajo otroci;

proučijo zagotavljanje psihološke, zdravstvene in pravne podpore, da se zagotovi čim širši dostop za vse ugotovljene in domnevne žrtve;

proučijo status, pristojnosti in pooblastila oddelka za delovno inšpekcijo, da se zagotovi, da ta lahko opredeli primere izkoriščanja delovne sile in prisilnega dela ter se nanje odzove;

ukrepajo za spodbujanje proaktivnih preiskav na podlagi obveščevalnih podatkov za vse oblike izkoriščanja;

razvijejo zanesljiv pristop k obravnavi kupcev žensk, s katerimi se trguje za namene tržnega spolnega izkoriščanja in izkoriščanja delovne sile, s skupnim ciljem zagotoviti njihovo pričanje in zmanjšati povpraševanje po takih storitvah;

proučijo in izboljšajo zbiranje in analizo podatkov v organizacijah, ki delujejo v državi na tem področju, da bodo številčni podatki, spol, starost, etnična pripadnost in vrsta izkoriščanja ustrezneje predstavljeni;

proučijo različne posebne klicne številke, da se javnost in žrtve čim bolj spodbudijo k prijavljanju;

okrepijo povezovanje in partnerstva z državami, ki jih je Europol opredelil kot ključne destinacije in izvore, na primer Turčija, Azerbajdžan, Kirgizistan, Uzbekistan in Armenija.

2.3.1.3. Preprečevanje korupcije in boj proti njej

Sprejelo se je znatno število ukrepov, ki so namenjeni okrepitvi institucionalnega in zakonodajnega okvira za boj proti korupciji, nekateri pa se še sprejemajo. Vlada je novembra 2014 sprejela načrt za reformo javne uprave. Gruzija je februarja 2015 sprejela nacionalno protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt za obdobje 2015–2016. V okviru urada vodje tožilstva je bila januarja 2015 ustanovljena specializirana protikorupcijska enota. Pooblaščena je za preiskovanje in pregon primerov korupcije na visoki ravni. Imenovanje in razrešitev vodje tožilstva je treba izvajati na odprt, nepristranski in pregleden način ter glede na sposobnosti, brez nedovoljenega političnega vpliva. Dodatno si je treba prizadevati za izvajanje trenutnih izboljšanih zaščitnih ukrepov proti morebitni zlorabi sporazumov o priznanju krivde, ki jih podpišejo prijete osebe, zlasti glede na zlorabe pred letom 2012. Skrbno je treba spremljati vprašanje postopkov za ponovno imenovanje sedanjih sodnikov, ki se jim 10-letni mandat izteka, saj bi to lahko širše vplivalo na delovanje pravosodja. Taka ponovna imenovanja je treba izvesti, razen če obstajajo dejanski razlogi, ki opravičujejo odstranitev sedanjega sodnika s položaja.

Šteje se, da je merilo za preprečevanje korupcije in boj proti njej delno izpolnjeno in da so možnosti za nadaljnji napredek dobre. Priporoča se, da gruzijski organi:

izvajajo reformo javne uprave s sprejemom zakona o javni upravi v skladu z mednarodno prakso ter določijo obseg in standarde profesionalne in depolitizirane javne uprave. V zakon bi bilo treba vključiti dodatne zaščitne ukrepe, ki bi zajeli razrešitev vodje urada za javno upravo;

vzpostavijo sistematična preverjanja obrazcev za prijavo premoženja, podprta s sistemom kazni, ki bi odvračal od nepojasnjenih obogatitev, nasprotja interesov in neskladnosti. Nova zakonodaja, ki ureja preverjanje prijav premoženja, bi morala zajemati poglobljene postopke preverjanja, ki omogočajo ugotavljanje neupravičenega bogastva, nasprotja interesov in neskladnosti. Vključiti je treba ustrezne odvračilne sankcije. Pomembno je, da se vzpostavi agencija za nadzor nad preverjanji ali da se za to nalogo imenuje obstoječa agencija;

zagotovijo, da pravila, ki določajo merila za odstopanje od razpisnega postopka za pogodbe o javnih naročilih, jasno opredeljujejo natančne pogoje, pod katerimi je mogoče to storiti, in postopke, ki jim je treba slediti. Ti postopki bi morali vključevati javno obvestilo in pravico vložnikov ugovora do zaslišanja. Odločitev za odstopanje od razpisnega postopka bi morala neodvisno odobriti državna agencija za javna naročila;

dodatno okrepijo zaščito prijaviteljev nepravilnosti v praksi z uvedbo pravil in postopkov, ki bi zagotovili varno poročanje, in dodatno povečajo ozaveščenost med javnimi uslužbenci o praksi prijavljanja nepravilnosti;

nadaljujejo z izvajanjem vseh priporočil, ki jih je predložila skupina držav Sveta Evrope za boj proti korupciji.

2.3.1.4. Pranje denarja in financiranje terorizma

Gruzija je v preteklem letu dosegla precejšnji napredek. Pravni okvir je zdaj večinoma v skladu s standardi EU in mednarodnimi standardi, institucionalni okvir, medagencijsko sodelovanje in upravna zmogljivost pa so v glavnem vzpostavljeni. Nadaljevati bi bilo treba izvajanje strategije in akcijskega načrta za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, kot je bilo načrtovano. Praktične izkušnje v zvezi s financiranjem terorizma so še vedno omejene, toda zdi se, da so gruzijski organi po potrebi pripravljeni reševati ta vprašanja. Razširjena uporaba sporazumov o priznanju krivde pomeni tveganje, da storilci kaznivih dejanj poiščejo načine, kako se izogniti zaplembi nezakonitega premoženja.

Šteje se, da je merilo za pranje denarja skoraj izpolnjeno. Priporoča se, da gruzijski organi:

okrepijo zakonodajni okvir za čezmejno gibanje denarja in izboljšajo njegovo izvajanje;

bolje izkoristijo obstoječi pravni okvir za zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem;

zapolnijo preostala prosta delovna mesta v Službi za finančni nadzor;

zagotovijo, da začne enota Nacionalne banke Gruzije za metodologijo in inšpekcije na podlagi poročil delovati s polno sestavo osebja in da se vzpostavi ločena enota za spremljanje na podlagi poročil v okviru državne službe za zavarovalni nadzor;

okrepijo vzpostavljanje stikov s poročevalci, ki ne izdajajo poročil ali jih izdajo malo, in med njimi krepijo ozaveščenost.

2.3.1.5. Droge

Dosežen je bil znaten napredek pri izvajanju nacionalne strategije za boj proti drogam in akcijskega načrta, ki ju je sprejel medagencijski usklajevalni svet za boj proti zlorabi drog. Napredek se je dosegel predvsem v zvezi z zmanjšanjem povpraševanja po drogah in škode, ki jo povzročajo, ter v zvezi z zdravljenjem in rehabilitacijo. Različni projekti in programi so okrepili ozaveščenost mladih glede škodljivosti in nevarnosti drog. Precejšnja prizadevanja so bila namenjena ukrepom kazenskega pregona in izboljšanju sodelovanja med agencijami, da bi se zmanjšala ponudba drog. Dosežen je bil izjemen napredek, predvsem z vzpostavitvijo delovnih dogovorov, postopkov in zbirk podatkov organov kazenskega pregona ter z zagotavljanjem potrebne opreme in usposabljanja.

Kljub temu napredku pa nacionalna politika na področju drog še naprej temelji bolj na kaznovalnih kot pa na rehabilitacijskih ukrepih.

Šteje se, da je merilo za droge delno izpolnjeno in da so možnosti za nadaljnji napredek dobre. Priporoča se, da gruzijski organi:

nadalje okrepijo vidik zmanjšanja ponudbe v okviru nacionalne politike drog, tudi tako, da se izpeljejo zakonodajne spremembe, katerih cilj je v pravni okvir uvesti razlikovanje med posedovanjem drog za zasebno uporabo ali prodajo drugim;

proučijo možnost uvedbe sodnega nadzora nad nepričakovanimi testi na droge, ki jih izvaja policija.

2.3.2.    Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Gruzija dovolj dobro izvaja pravni in institucionalni okvir, da je lahko stalna in zanesljiva partnerica v mednarodnem pravnem sodelovanju v kazenskih zadevah. Nacionalni in mednarodni pravni instrumenti tega okvira se posodabljajo in uporabljajo tako, da tudi omogočajo mednarodno sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem. Priprave na sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Eurojustom so v napredni fazi.

Šteje se, da je merilo za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah izpolnjeno.

2.3.3.    Sodelovanje v kazenskem pregonu

Organi kazenskega pregona sodelujejo v boju proti kaznivim dejanjem ter to nalogo izvajajo na podlagi vključujočega in multidisciplinarnega pristopa (s Svetom, odbori in medagencijskim usklajevanjem). Preiskovalci in tožilci med seboj dobro sodelujejo in zagotovljeno je bilo ustrezno sodelovanje med agencijami. Gruzijski organi imajo na voljo napredno opremo za podporo pri preiskavah in kazenskemu pregonu. Glavni forenzični oddelek Ministrstva za notranje zadeve in nacionalni forenzični urad imata precejšnje forenzične zmogljivosti. Krepi se dvostransko mednarodno sodelovanje z EU na podlagi podpisovanja sporazumov o sodelovanju z državami članicami.

Šteje se, da je merilo za sodelovanje v kazenskem pregonu skoraj izpolnjeno. Priporoča se, da gruzijski organi:

začnejo pripravljati redno poročilo o oceni vseh groženj, vključno s prihodnjimi trendi in novimi grožnjami, ki temelji na izvajanju policijskih nalog na podlagi obveščevalnih podatkov in stalnem ocenjevanju;

izvedejo program okrepitve ozaveščenosti za policijo in urad vodje tožilstva, vključno z regijami, v zvezi z obsegom za mednarodno sodelovanje na operativni ravni.

2.3.4.    Varstvo podatkov

Gruzija zadovoljivo izvaja zakonodajo o varstvu osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju, tako da zagotavlja učinkovito delovanje neodvisnega nadzornega organa za varstvo podatkov. Država je dodelila potrebne človeške vire in finančna sredstva, izvedla programe usposabljanja in okrepila ozaveščenost o varstvu podatkov. Priprave na sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Eurojustom so v napredni fazi.

Šteje se, da je merilo za varstvo podatkov izpolnjeno.

2.4. Sklop 4: zunanji odnosi in temeljne pravice

Gruzija je v kratkem času dosegla opazen napredek na tem področju. Potreben pravni okvir za državljanstvo, svobodo gibanja (migracije) in nediskriminacijo je bil sprejet leta 2014.

2.4.1.    Svoboda gibanja v Gruziji

Leta 2014 je bil sprejet nov pravni okvir, ki je uvedel velike spremembe v zvezi s položajem tujcev in oseb brez državljanstva. Na podlagi zakonodajnih sprememb lahko tuji državljani, ki živijo v Gruziji, tam prebivajo zakonito. Šteje se, da je svoboda gibanja v Gruziji za njene državljane, tujce, ki v njej prebivajo zakonito, in osebe brez državljanstva zagotovljena ter da zanjo ne veljajo neupravičene omejitve ali ukrepi diskriminatorne narave.

Šteje se, da je merilo za svobodo gibanja izpolnjeno.

2.4.2.    Pogoji in postopki za izdajo potnih listin in osebnih dokumentov

Popoln in učinkovit dostop do potnih listih in osebnih dokumentov je na voljo za vse gruzijske državljane, vključno z ženskami, otroki, invalidi, notranje razseljenimi osebami, osebami, ki pripadajo manjšinam, in drugimi ranljivimi skupinami.

Šteje se, da je merilo za izdajo potnih listin in osebnih dokumentov izpolnjeno.

2.4.3.    Pravice državljanov, vključno z varstvom manjšin

Na podlagi sodne prakse in precedenčnih primerov se postopoma krepi učinkovito izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje in politik, čeprav trenutno poteka malo sodnih postopkov v zvezi z diskriminacijo. Dogodki so se razvili tako, ko so začeli veljati protidiskriminacijska zakonodaja, ki opredeljuje pravni okvir za zagotavljanje enakosti in nediskriminacije, ter ukrepi za izvajanje te zakonodaje, pri kateri ima ključno vlogo urad javnega pravobranilca.

Kar zadeva nekatere določbe v protidiskriminacijski zakonodaji, jih je treba spremljati tako, da se zagotovi izvajanje ustrezne in učinkovite zaščite pred diskriminacijo v praksi ter skladnost kakršnih koli odstopanj z načeli nujnosti in sorazmernosti ter mednarodnimi in evropskimi standardi.

Kar zadeva izvajanje nacionalne strategije za človekove pravice in akcijskega načrta, je osebje v Sekretariatu za človekove pravice v okviru Urada predsednika vlade v polnem sestavu, izvedene pa so bile tudi vse dejavnosti, načrtovane za leto 2014. V zadnjih letih je bil dosežen tudi precejšen napredek v zvezi z zaščito etničnih manjšin in spodbujanjem njihovega družbenega vključevanja.

Gruzija se je začela pripravljati na podpis Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter usklajevanje gruzijske zakonodaje z določbami te listine. Poleg tega potekajo priprave na sprejem zakonodaje o državnem jeziku.

Šteje se, da je merilo za pravice državljanov skoraj izpolnjeno. Priporoča se, da gruzijski organi:

okrepijo in ohranijo prizadevanja za okrepitev ozaveščenosti o vprašanjih enakosti, strpnosti in raznovrstnosti med predstavniki države in v splošni družbi, povečajo prizadevanja za okrepitev ozaveščenosti manjšinskih skupnosti o njihovih pravicah državljanov ter o storitvah državnih služb in pomoči, ki so na voljo, sprejmejo novo strategijo in akcijski načrt za spodbujanje strpnosti in družbenega vključevanja, pri čemer naj v celoti upoštevajo izkušnje, pridobljene z izvajanjem predhodnega akcijskega načrta, zagotovijo ustrezna sredstva za učinkovito izvajanje ter vzpostavijo učinkovite mehanizme spremljanja z merili in kazalniki;

nadaljujejo z usposabljanjem pravnih strokovnjakov v tesnem sodelovanju s civilno družbo, mednarodnimi organizacijami in donatorji ter ob upoštevanju zakonodajnih predlogov, ki jih predloži javni pravobranilec.

3. CELOVITA OCENA IN NADALJNJI UKREPI

Komisija je ocenila, kako Gruzija izvaja merila druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in sicer v skladu z vzpostavljeno metodologijo ter na podlagi ocenjevalnih misij, podatkov in dokumentov, ki jih je predložila Gruzija.

EU je še naprej spremljala napredek Gruzije v zvezi z akcijskim načrtom za liberalizacijo vizumskega režima v skupnem odboru EU in Gruzije za poenostavitev izdajanja vizumov, skupnem odboru EU in Gruzije za ponovni sprejem oseb, skupnem odboru EU in Gruzije na področju svobode, varnosti in pravice ter v dialogu o človekovih pravicah. Dialog in sodelovanje med EU in Gruzijo v vseh teh odborih sta zelo napredna.

Napredek Gruzije v vseh štirih sklopih akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima je bil precejšen. Iz tega sta razvidna močna zavezanost države in obseg njenih prizadevanj. Izvajanje in rezultati reform, ki jih je uvedla Gruzija, so bili skrbno proučeni. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so delovanje zakonodajnega okvira in okvira politik ter integriteta institucionalnih in organizacijskih načel ter postopkov v vseh štirih sklopih na splošno v skladu z najboljšimi evropskimi in mednarodnimi standardi. Komisija torej meni, da Gruzija večinoma izpolnjuje merila druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Glede na precejšen napredek, ki ga je v preteklih nekaj mesecih dosegla Gruzija, je Komisija pripravljena določiti rok za naslednje poročilo, če se bo nadaljeval izjemno hiter napredek na podlagi meril in stanja, kot so nadalje opisani v tem poročilu in delovnem dokumentu služb. Vendar si mora Gruzija še naprej prizadevati, da izpolni priporočila iz tega poročila. Bistvenega pomena je tudi, da še naprej organizira ciljno usmerjene informacijske kampanje, ki opredeljujejo pravice in obveznosti potovanj brez vizumov ter pravila, ki urejajo dostop do trga dela EU.

Če bo Gruzija izpolnila ukrepe, zahtevane v tem poročilu, bo lahko zaključila svoje izvajanje vseh meril druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija bo še naprej spremljala Gruzijo in ji zagotavljala čim večjo podporo, o napredku pa bo poročala do konca leta 2015.

(1)

COM(2013) 808 final.

(2)

COM(2014) 681 final.

(3)

COM(2015) 103 final.