This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014PC0221
Proposal for a DECISION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on establishing a European Platform to enhance cooperation in the prevention and deterrence of undeclared work
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno
/* COM/2014/0221 final - 2014/0124 (COD) */
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno /* COM/2014/0221 final - 2014/0124 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Na ravni EU je delo na črno opredeljeno
kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena
državnim oblastem, ob upoštevanju različnih ureditvenih sistemov držav
članic“[1]. Ker se dela na črno ne spremlja in beleži
ter ker je v nacionalnih zakonodajah različno opredeljeno, je pridobivanje
zanesljivih podatkov o razširjenosti takšnega dela v državah članicah
oteženo. Zato se ocene o delu na črno zelo razlikujejo[2]. V zadnji raziskavi Eurobarometer[3] iz leta 2013[4] je le 4 %
vprašanih priznalo, da so opravljali delo na črno. Vendar jih je 11 %
priznalo, da so zadnje leto plačali za blago ali storitve, za katere so
utemeljeno sklepali, da so vključevale delo na črno. Med državami
članicami EU obstajajo velike razlike. Obseg dela na črno in politike
za njegovo odpravljanje so analizirani v poglavju „Delo na črno:
najnovejši razvoj“ v pregledu razvoja na področju zaposlovanja in
socialnih zadev v Evropi 2013[5].
Zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in
prispevkov za socialno varnost ima delo na črno tudi resne posledice za
proračun. Negativno vpliva na zaposlitev, produktivnost, delovne pogoje,
razvoj spretnosti in vseživljenjsko učenje. Povzroča zmanjševanje
pokojninskih pravic ter slabši dostop do zdravstvenega varstva. Prav tako
pomeni nelojalno konkurenco med podjetji. Prehod od neformalnega dela ali dela
na črno k redni zaposliti lahko prispeva tudi k doseganju zaposlitvenih
ciljev v okviru strategije Evropa 2020[6]. Tesno povezan pojav je napačno prijavljeno
delo ali navidezna samozaposlitev, do katere pride, kadar je delavec na podlagi
pogodbe za izvajanje storitev uradno prijavljen kot samozaposlena oseba, vendar
pa delo, ki ga opravlja, po nacionalni zakonodaji in praksi izpolnjuje vsa
merila delovnega razmerja. Navidezna samozaposlitev ima negativne posledice za
zdravje, varnost in socialno varnost zadevnih delavcev ter na davčne
prihodke, vendar pa so te posledice običajno manj škodljive kot pri delu
na črno. V sporočilu „K okrevanju s številnimi
novimi delovnimi mesti[7]“
je Komisija poudarila, da so za krepitev rasti s številnimi delovnimi mesti
potrebne politike zaposlovanja, ki spodbujajo ugodne pogoje za ustvarjanje
delovnih mest, in da bi prehod od neformalnega dela ali dela na črno v
redno zaposlitev lahko pozitivno vplival na povpraševanje po delovni sili. Zato smernica za zaposlovanje 7 o
„povečanju udeležbe žensk in moških na trgu dela, zmanjšanju strukturne
brezposelnosti in spodbujanju kakovosti delovnih mest“[8] poziva države
članice, naj poglobijo socialni dialog in rešujejo probleme segmentacije
trga dela z ukrepi za reševanje problemov negotove zaposlitve, podzaposlenosti
in dela na črno. V priporočilih za posamezne države iz
leta 2012 in 2013[9]
se je več državam članicam priporočilo ukrepanje v zvezi z bojem
proti delu na črno, sivo ekonomijo, davčnimi utajami in/ali
upoštevanjem davčnih predpisov. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne
14. januarja 2014 pozval k tesnejšemu sodelovanju in krepitvi inšpektoratov za
delo pri boju proti delu na črno[10].
Nova izvedbena direktiva o napotitvi delavcev
bo prispevala k učinkovitejšemu preprečevanju goljufij in zlorab ter
nekaterih oblik dela na črno. Glavno odgovornost za obravnavanje dela na
črno imajo države članice. Boj proti delu na črno je odvisen
predvsem od treh vrst izvršilnih organov: (a) inšpektoratov za delo, ki
obravnavajo zlorabe v zvezi z delovnimi pogoji in/ali zdravstvenimi in
varnostnimi standardi, (b) inšpektoratov za socialno varnost, ki
preprečujejo goljufije v zvezi s prispevki za socialno zavarovanje, in (c)
davčnih organov, ki se ukvarjajo z davčnimi utajami. V nekaterih
državah članicah pri teh nalogah sodelujejo tudi socialni partnerji[11] ter carinski in
migracijski organi, policija in državno tožilstvo. Vendar je bilo ugotovljeno,
da v nekaterih primerih sodelovanje med temi različnimi organi na
nacionalni ravni ni dovolj strukturirano ali učinkovito. Merjenje dela na črno je še vedno velik
izziv, zato je težje razviti usmerjene politike in izboljšati inšpekcijske
prakse za preprečevanje, zmanjšanje ali vsaj spremljanje dela na
črno. Omejevanje dela na črno in zagotavljanje pogojev za dostojno
delo neprijavljenim delavcem je za vladne skupen izziv, ki ga je treba rešiti z
bolj usklajenimi ukrepi vlad in javnih institucij. Treba si je prizadevati za
politike, ki bodo zmanjšale tako motivacijo delodajalcev, da izrabljajo delo na
črno, kot motivacijo delavcev, da take dejavnosti opravljajo. Delo na črno se lahko pojavi v
različnih sektorjih. Sektor, v katerem najpogosteje in v največji
meri prihaja do dela na črno, je gradbeni sektor[12]. Drugi sektorji so
gospodinjske storitve, ki vključuje storitve čiščenja na domu
ter otroško varstvo in oskrbo starejših, zasebno varovanje, čiščenje
objektov in opreme, kmetijstvo ter hoteli, restavracije in podjetja za pripravo
in dostavo hrane. Delo na črno se opravlja na
različnih delovnih mestih in vključuje delavce z različnimi
profili in ozadji. Zaradi teh raznolikosti je delo na črno težko
obravnavati. Potrebne so posebne strategije. Preprečevanje in odvračanje od dela
na črno prispevata k boljšemu izvrševanju zakonov na ravni EU in
nacionalni ravni, zlasti na področju zaposlovanja, delovnega prava,
zdravja in varnosti ter koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti.
Ker so izzivi skupni za vse države članice in ker ima delo na črno
pogosto čezmejni značaj, imajo lahko ukrepi na ravni EU pomembno
vlogo, saj lahko okrepijo sodelovanje med izvršilnimi organi znotraj posamezne
države članice in med različnimi državami članicami pri
preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Trenutno ni
uradnega mehanizma, na katerega bi se lahko pristojni organi držav članic
oprli pri reševanju vprašanj, povezanih s čezmejnimi vidiki dela na
črno. Ukrepi na ravni EU bi torej državam
članicam pomagali učinkoviteje in uspešneje preprečevati delo na
črno. Prispevali bi tudi k pozitivni in konstruktivni obravnavi izzivov,
povezanih z mobilnostjo delovne sile, na ravni EU, ne da bi ogrozili prosto
gibanje delavcev kot eno temeljnih svoboščin EU. Sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi
organi na ravni EU že poteka, in sicer v več odborih ali delovnih
skupinah, ki se ukvarjajo z delom na črno. Vendar je tako sodelovanje le
občasno in omejeno: Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) delo na
črno obravnava z vidika zdravja in varnosti pri delu; Odbor strokovnjakov
za napotitev delavcev se ukvarja z delom na črno v povezavi z
nespoštovanjem pravil o napotitvi delavcev; Odbor za zaposlovanje (EMCO)
obravnava vpliv politik zaposlovanja na delo na črno; Upravna komisija za
koordinacijo sistemov socialne varnosti odkriva napake in goljufije v okviru
koordinacije sistemov socialne varnosti; delovna skupina Komisije za upravno
sodelovanje na področju neposredne obdavčitve si prizadeva olajšati
izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks pri upravnem sodelovanju na
navedenem področju. Poleg tega poteka koristna izmenjava izkušenj
v okviru programa vzajemnega učenja evropske strategije zaposlovanja ali
kot del večstranskih projektov[13],
kar kaže na to, da države članice zanima sodelovanje pri boju proti delu
na črno. Poleg tega so države članice izvedle večstranske
projekte o nekaterih vidikih dela na črno in sklenile dvostranske
sporazume. Platforma ne bo preprečevala uporabe dvostranskih sporazumov
ali ureditev glede upravnega sodelovanja. Vendar izkušnje kažejo, da vse države
članice ne sodelujejo v teh dejavnostih. Pri taki obliki prostovoljnega
večstranskega sodelovanja države članice niso zavezane k sodelovanju,
prav tako pa ni mehanizma, ki bi določil obvezno sodelovanje, če bi
druge države članice menile, da je to nujno. Posledično sodelovanje
na ravni EU ostaja neenotno, tako glede udeleženih držav članic kot glede
obravnavanih zadev. Skupni izzivi pristojnih izvršilnih organov v
državah članicah so še dodatna spodbuda za sodelovanje držav članic
na tem področju. Inšpekcijski organi se srečujejo s težavami v
čezmejnih primerih, zlasti če je cilj odkriti primere dela na
črno ali ukrepati proti njim, saj so tradicionalni mehanizmi teh organov
predvideni predvsem za reševanje domačih vidikov dela na črno.
Inšpekcijski pregledi narave in/ali pogojev delovnega razmerja delavcev
migrantov je lahko težavno zaradi komunikacijskih ovir, nepoznavanja pravil ali
organiziranih mrež, ki delujejo na robu zakona, pogosto z uporabo zapletenih
pravnih struktur, ki vključujejo agencije ali posrednike v več
državah članicah, včasih pa s pomočjo navidezne samozaposlitve.
Številne države članice se spopadajo s težavami pri zagotavljanju primerne
komunikacije in sodelovanja med različnimi izvršilnimi organi v državah
članicah in v čezmejnem okviru. Poleg tega na splošno vlada mnenje, da
prekomerna obdavčitev ali regulacija dela lahko poveča delo na
črno in da obstajajo učinkoviti, nekaznovalni načini za
spodbujanje delodajalcev, da delo prijavijo in upoštevajo predpise. Medtem ko na splošno vse države članice
soglašajo, da je treba preprečiti delo na črno in ljudi
odvračati od takega dela, se v praksi lahko kažejo različni
načini in stopnje zavezanosti za doseganje tega cilja, kar bi lahko
pripeljalo do tega, da delo na črno ne bi dobilo dovolj visoke
politične pomembnosti in bi bilo njegovo preprečevanje pojmovano kot
manj nujno. V sporočilu „K okrevanju s številnimi
novimi delovnimi mesti“ je zato poudarjena potreba po boljšem sodelovanju med
državami članicami in napovedan začetek posvetovanj o vzpostavitvi
platforme na ravni EU med inšpektorati za delo in drugimi izvršilnimi organi za
boj proti delu na črno, katere cilj je boljše sodelovanje, izmenjava
dobrih praks in opredelitev skupnih načel za inšpekcijske preglede. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Ta predlog temelji na različnih nedavno
opravljenih študijah in posvetovanjih. Leta 2010 je bila opravljena zunanja študija
izvedljivosti[14]
vzpostavitve evropske platforme za sodelovanje med inšpektorati za delo in
drugimi pristojnimi nadzornimi in izvršilnimi organi pri preprečevanju in
boju proti delu na črno. V študiji so bili analizirani obstoječi
nacionalni institucionalni okviri in ukrepi politike, težave, s katerimi se
soočajo izvršilni organi na nacionalni in mednarodni ravni, obstoječe
čezmejno sodelovanje, dobre prakse in možnosti za evropsko platformo za
preprečevanje in boj proti delu na črno. Posebna raziskava Eurobarometer[15] o delu na črno in
nedavno poročilo Eurofounda o preprečevanju dela na črno v
državah članicah[16]
sta prav tako prispevala k pripravi te pobude. Poročilu Eurofounda je bila
priložena posodobljena podatkovna zbirka[17]
ukrepov, sprejetih med letoma 2008 in 2013. Podatkovna zbirka vključuje 186
študij primerov iz vseh držav članic EU ter držav kandidatk. V njej je
mogoče iskati ukrepe po državah, vrsti ukrepov, ciljni skupini in
sektorju. Posvetovanje z deležniki je bilo izvedeno v
okviru skupine generalnih direktorjev za odnose med delodajalci in delojemalci
(GD IR), Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC) in Upravne komisije za
koordinacijo sistemov socialne varnosti. Na splošno so predstavniki držav
članic prepoznali dodano vrednost ukrepanja na ravni EU, usmerjenega v preprečevanje
in odvračanje od dela na črno, ter pozdravili namen Komisije, da bo
bolj vključena v to področje politike. Mnenja evropskih socialnih partnerjev so bila
zbrana v 1. fazi posvetovanja[18]
(od 4. julija 2013 do 4. oktobra 2013). Komisija je opredelila glavne težave,
povezane s preprečevanjem in odvračanjem od dela na črno,
opozorila na svoje nedavne dejavnosti ter predstavila cilje in možno vsebino
pobude. Namen posvetovanja je bil zbrati mnenja vodstva in delavcev o možni
usmeritvi ukrepov EU. Komisija je prejela 15 odgovorov (2 skupna odgovora, 3
odgovore predstavnikov delavcev in 10 odgovorov organizacij delodajalcev).
Socialni partnerji so se strinjali s splošnim opisom problema in navedli, da je
ukrepanje na ravni EU upravičeno, pri čemer je glavni cilj takega
ukrepanja pomagati nacionalnim organom, kot so inšpektorati za delo, organi
socialne varnosti in davčni organi, pri preprečevanju in
odvračanju od dela na črno. Na splošno so se socialni partnerji
strinjali, da bi bila evropska platforma lahko ustrezen instrument za krepitev
sodelovanja med državami članicami. Vendar so bila stališča socialnih
partnerjev različna. Večina predstavnikov delodajalcev je bila
mnenja, da bi bilo treba vzpostaviti platformo. Vendar so menili, da ni potrebe
po ločeni novi strukturi. Namesto tega bi lahko premislili o drugih
možnostih, kot je na primer ustanovitev podskupine v obstoječi skupini ali
boljše usklajevanje obstoječih skupin. Vsi sindikati in nekateri
predstavniki delodajalcev so dali prednost vzpostavitvi neodvisnega novega
organa, ki bi zagotavljal, da so zajeti vsi vidiki dela na črno,
česar ne bi bilo mogoče doseči, če bi se uporabljale
obstoječe strukture. V zvezi s sodelovanjem pri platformi so se sindikati
in nekateri predstavniki delodajalcev zavzeli za obvezno članstvo držav
članic, nekatere organizacije delodajalcev pa so dale prednost
prostovoljnemu članstvu. Socialni partnerji so podprli cilj Komisije, da
predloži pobudo, vendar niso želeli začeti pogajanj o tem vprašanju. Druga faza posvetovanj s socialnimi partnerji
je potekala od 30. januarja do 13. marca 2014[19].
Na tem posvetovanju je Komisija predstavila pregled rezultatov prve faze
posvetovanja in vsebino načrtovane pobude. Namen posvetovanja je bil
pridobiti mnenja socialnih partnerjev o vsebini predvidene pobude za
spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri preprečevanju in
odvračanju od dela na črno. Komisija je prejela 16 odgovorov (1
skupen odgovor, 4 odgovore predstavnikov delavcev in 11 odgovorov organizacij
delodajalcev). Socialni partnerji so na splošno podprli ukrepanje na ravni EU
za preprečevanje in odvračanje od dela na črno ter ponovno
poudarili stališča, ki so jih izrazili že med 1. fazo posvetovanja, in
sicer glede ciljev, področja uporabe, nalog/pobud, sodelovanja in oblike
platforme. Predloženi so bili novi elementi glede sodelovanja socialnih
partnerjev v okviru platforme. Sindikati in predstavniki delodajalcev so se
strinjali, da bi v okviru platforme kot opazovalci morali sodelovati socialni
partnerji na ravni EU, tako medsektorski kot tisti iz sektorjev z visoko
stopnjo dela na črno. Nekateri sindikati in predstavniki delodajalcev so
predlagali, da bi morali socialni partnerji imeti status članov[20]. Ocena
učinka je vključevala več možnosti za krepitev sodelovanja EU
pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Prva
obravnavana možnost ni predvidevala novih ukrepov, ki bi presegali dejavnosti
obstoječih delovnih skupin in pobud. Druga možnost je vključevala
boljše usklajevanje dela različnih obstoječih delovnih skupin in
odborov. Tretja
možnost je bila vzpostavitev evropske platforme za okrepitev sodelovanja EU pri
preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Pri vzpostavitvi
platforme je bilo obravnavanih več podmožnosti, na primer platforma s
prostovoljnim ali obveznim članstvom ter z dodelitvijo pristojnosti
Eurofoundu, da usklajuje ukrepe držav članic proti delu na črno.
Preučena je bila tudi možnost vzpostavitve decentralizirane agencije,
odgovorne za izvrševanje zakonodaje EU in boj proti delu na črno. Analiza je pokazala, da bi bila najprimernejša
možnost vzpostavitev evropske platforme z obveznim članstvom. Platforma bi
zagotovila udeležbo vseh pristojnih organov vseh držav članic pri ukrepih
na ravni EU ter omogočila redno in operativno sodelovanje na tem
področju. Podmožnost, ki predvideva prostovoljno večstransko
sodelovanje, se je štela za nezadostno, ker bi zavrnitev sodelovanja nekaterih
držav članic močno zmanjšala vrednost sodelovanja EU za ambicioznejše
države članice. Zlasti se je za nujno štelo obvezno sodelovanje, saj
sodelovanja pri reševanju čezmejnih vidikov dela na črno ne bi bilo
mogoče v celoti doseči, če bi sodelovale samo nekatere države
članice (države članice, v katerih je obravnavanje teh vidikov visoko
na dnevnem redu, večinoma ciljne države), druge pa ne. Čezmejni
vidiki dela na črno bi lahko negativno vplivali tudi na delovanje enotnega
trga, saj bi delodajalci, ki opravljajo storitve v drugih državah članicah
in dajejo delo neprijavljenim delavcem, povzročili nelojalno konkurenco. Ti
delodajalci lahko zagotovijo cenejše storitve, saj ne plačujejo davkov in
ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo na primer iz predpisov o zdravju in
varnosti ter delovnih pogojev. Ob upoštevanju vsega navedenega, in sicer
potrebe po izboljšanju sodelovanja EU, čezmejnih vidikov dela na črno
in njihovih vplivov na delovanje enotnega trga, morajo biti v okrepljeno
sodelovanje pri obravnavanju vseh vidikov tega pojava obvezno vključene
vse države članice. Druge možnosti ne bi zagotovile sodelovanja
vseh relevantnih organov vseh držav članic, poleg tega pa bi omejile
sodelovanje na izmenjavo dobrih praks ali ne bi omogočale primernega
obravnavanja vprašanj izvrševanja predpisov, zaradi česar ne bi mogle
podpreti celovitega pristopa, ki je potreben za reševanje tega problema. Poleg
tega bi druge možnosti v manjši meri prispevale k prepoznavnosti in prednostni
razvrstitvi problema na ravni EU. Platforma bo združila različne izvršilne
organe vseh držav članic, ki bodo postali člani platforme. Drugi
deležniki, zlasti socialni partnerji na ravni EU, zadevne decentralizirane
agencije Unije, kot sta Eurofound in Evropska agencija za varnost in zdravje
pri delu (EU-OSHA), ter mednarodne organizacije, na primer Mednarodna
organizacija dela (MOD), in predstavniki držav EGP, bodo imeli status
opazovalca. Platforma bo opravljala številne naloge, ki
jih je treba opredeliti in izvajati na podlagi dogovorjenih delovnih programov.
Izmenjava dobrih praks bi bil prvi praktični korak k sodelovanju. Tako se
bo izboljšalo poznavanje tega pojava in razumevanje načinov za
preprečevanje dela na črno ter vlog ključnih akterjev v državah
članicah. Da bi kar najbolje izkoristili izmenjavo dobrih praks, bi lahko
na podlagi Eurofoundove podatkovne zbirke vzpostavili banko znanja, ki bi med
drugim podrobneje preučila vprašanja izvrševanja predpisov in prispevala k
razvoju skupnih smernic in načel. S povečevanjem medsebojnega
zaupanja in širjenjem izkušenj se bo platforma predvidoma postopoma razvila iz
foruma za izmenjavo informacij in dobrih praks v bolj izpopolnjene oblike
sodelovanja. Na koncu naj bi bilo prek platforme mogoče opravljati skupna
usposabljanja in izmenjave osebja ter usklajevati operativne ukrepe,
vključno s skupnimi inšpekcijskimi pregledi in izmenjavo podatkov. Predlog bo prispeval k razvoju, izvajanju,
spremljanju in ocenjevanju instrumentov Unije, politik (spodbujanje visoke
kakovosti in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanje ustrezne in dostojne
socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti in revščini
ter izboljšanje delovnih pogojev) in zadevne zakonodaje ter bo v partnerstvu z
različnimi deležniki spodbujal z dokazi podprto oblikovanje politike in
socialni napredek. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1 Pravna podlaga EU ima na podlagi členov o socialni
politiki v PDEU pristojnost, da deluje na področju dela na črno.
Zlasti člen 151 PDEU določa, da si Unija in države
članice „prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja,
izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, […] ustrezno socialno
zaščito, […] za trajno visoko zaposlenost in boj proti
izključenosti.“ V členu 153 PDEU so navedena področja, na
katerih Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, ki
vključujejo delovne pogoje, vključevanje oseb, ki so izključene
s trga dela, ter boj proti socialni izključenosti. Predlog za okrepljeno sodelovanje na ravni EU
pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno temelji na
členu 153(2)(a) PDEU, ki Evropskemu parlamentu in Svetu
omogoča, da sprejmeta ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med
državami članicami s pobudami, katerih cilj je izboljšanje znanja,
razvijanje izmenjave informacij in najboljše prakse, pospeševanje inovativnih
pristopov in vrednotenje izkušenj, pri čemer je izključeno kakršno
koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic. Glavna cilja, ki naj bi jih dosegli s to
pobudo, sta spodbujanje zaposlovanja in izboljšanje delovnih pogojev
(člen 151 PDEU). Ob upoštevanju dejstva, da boj proti delu na
črno v različnih državah članicah temelji na različnih
vrstah izvršilnih organov (kot je opisano v poglavju 1), je nujno, da se ta
pobuda razširi na vse nacionalne organe, vključno s tistimi, ki ne bodo
dejavni na področjih zaposlovanja in socialnih zadev, vendar so prav tako
odgovorni za preprečevanje ali odvračanje od dela na črno ali
imajo vlogo pri tem – na primer davčni, migracijski in carinski organi. 3.2 Načeli
subsidiarnosti in sorazmernosti Ob upoštevanju, da člen za sprejetje
pobude predvideva redni zakonodajni postopek, je izbrani pravni instrument –
sklep Evropskega parlamenta in Sveta – najbolj primeren. Medtem ko imajo glavno pristojnost za
obravnavanje dela na črno posamezne države članice, so izzivi, s
katerimi se spopadajo, na primer negativni učinki dela na črno na
gospodarstvo in družbo, težave pri spopadanju s čezmejnimi oblikami dela
na črno, ravnotežje med ustrezno ravnjo obdavčitve/regulacije in
potrebo po tem, da se delodajalce odvrača od izkoriščanja dela na
črno, ter preslabo sodelovanje med različnimi izvršilnimi organi,
skupni vsem državam članicam. Ukrepi EU za krepitev sodelovanja na ravni
EU bi podprli prizadevanja držav članic pri preprečevanju in
odvračanju od dela na črno ter tako izboljšali njihovo
učinkovitost in uspešnost. Tako bodo ukrepi držav članic pridobili
dodano vrednost. Nacionalni izvršilni organi so dejansko najprimernejši za
obravnavanje izzivov, povezanih z delom na črno. Poleg tega je
čezmejne vidike mogoče bolje reševati na ravni EU. Predlog je torej v
skladu z načelom subsidiarnosti. Predlog je skladen z načelom sorazmernosti,
saj gre za ukrep, namenjen spodbujanju sodelovanja med državami članicami,
brez kakršnega koli usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic.
Možnost oblikovanja nove decentralizirane agencije EU je bila sicer
obravnavana, vendar je bila zaradi upravnih stroškov, ki bi jih prinesla
vzpostavitev nove agencije, izločena. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[21] vzpostavlja program
Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) za obdobje 2014–2020.
Platforma bo financirana z osi PROGRESS. Okvirni znesek v višini 2,1 milijona
EUR na leto je predviden za izvajanje nalog, kot so vzpostavitev
praktičnih orodij, podpora ponudnikov storitev, objava skupnih smernic in
načel ter priročnikov, razvijanje stalne zmogljivosti za
usposabljanje in skupnega okvira za izvedbo skupnih usposabljanj, organizacija
medsebojnih pregledov in evropskih kampanj. Poleg tega bodo na voljo nepovratna
sredstva za financiranje projektov, ki podpirajo doseganje ciljev platforme. Za
povrnitev stroškov, povezanih z udeležbo na sestankih platforme, bo na leto
namenjenih do 224 000 EUR.
Opozoriti je treba tudi, da Evropski socialni sklad (ESS) podpira prizadevanja
držav članic za izboljšanje kakovosti javne uprave in upravljanja ter s
tem spodbuja njihove strukturne reforme. Financiranje je predvideno v
večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Države članice
se spodbuja, naj uporabijo ESS za krepitev zmogljivosti nacionalnih organov pri
preprečevanju dela na črno.
Zakonodajni predlog je proračunsko nevtralen in ne zahteva dodatnega
osebja. Osebje Komisije – 2,5 polno zaposlenih, ki trenutno delajo na
Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje –
bo delovalo kot sekretariat platforme. Podrobnosti so razložene v oceni
finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.
Sodelovanje decentraliziranih agencij Evropske
unije, Eurofounda in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki bosta
imeli pri delu platforme status opazovalk, ne bo razširilo njunih
obstoječih pooblastil. V zvezi s tema agencijama je predlog
proračunsko nevtralen.
2014/0124 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi evropske platforme za
okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na
črno (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 153(2)(a) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[22], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[23], po posvetovanju z evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) V sporočilu z dne 18. aprila 2012[24] je Komisija poudarila
potrebo po boljšem sodelovanju med državami članicami in napovedala
začetek posvetovanj o vzpostavitvi platforme na ravni EU med inšpektorati
za delo in drugimi izvršilnimi organi za boj proti delu na črno, katere
cilj naj bi bil boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in opredelitev
skupnih načel za inšpekcijske preglede. (2) V skladu s členom 148(4)
Pogodbe je Svet s Sklepom 2010/707/EU[25]
sprejel smernice[26]
za politike zaposlovanja držav članic. Te integrirane smernice usmerjajo
države članice pri določanju nacionalnih programov reform in
izvajanju reform. Smernice za zaposlovanje so podlaga za priporočila za
posamezno državo, ki jih Svet naslovi na države članice v skladu z navedenim
členom. V zadnjih letih so ta priporočila vključevala
priporočila za posamezne države glede boja proti delu na črno. (3) Člen 151 Pogodbe
kot cilje na področju socialne politike določa spodbujanje
zaposlovanja ter izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev. Za dosego
teh ciljev lahko Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na
področju zdravja in varnosti pri delu, delovnih pogojev, vključevanja
oseb, ki so izključene s trga dela, ter boja proti socialni
izključenosti. (4) Evropski parlament je v resoluciji
z naslovom „Učinkovite inšpekcije dela kot strategija za izboljšanje
pogojev dela v Evropi“ pozdravil pobudo Komisije za vzpostavitev evropske
platforme in se zavzel za okrepljeno sodelovanje na ravni EU za boj proti delu
na črno[27]. (5) Na evropski ravni je delo na
črno opredeljeno kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi
zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, ob upoštevanju različnih
ureditvenih sistemov držav članic“[28],
kar izključuje vse nezakonite dejavnosti. (6) Zloraba statusa samozaposlitve,
bodisi na nacionalni ravni ali v čezmejnih primerih, je pogosto povezana z
delom na črno. Navidezna samozaposlitev se pojavi, kadar je delavec, da bi
se izognil določenim pravnim ali finančnim obveznostim, prijavljen
kot samozaposlena oseba, čeprav izpolnjuje pogoje, ki so značilni za
delovno razmerje. Navidezna samozaposlitev je torej napačno prijavljeno
delo in bi morala biti vključena v področje uporabe platforme. (7) Zaradi zmanjšanih prihodkov
od davkov in prispevkov za socialno varnost ima delo na črno tudi resne
posledice za proračun. Negativno vpliva na zaposlovanje, produktivnost,
upoštevanje standardov glede delovnih pogojev, razvoj spretnosti in
vseživljenjsko učenje. Zmanjšuje finančno vzdržnost sistemov socialne
zaščite, delavcem odvzema ustrezne socialne ugodnosti ter povzroča
zmanjševanje pokojninskih pravic in slabši dostop do zdravstvenega varstva. (8) Države članice so
sprejele različne pristope in ukrepe politike za preprečevanje dela
na črno. Poleg tega so sklenile dvostranske sporazume in izvedle
večstranske projekte o nekaterih vidikih dela na črno. Platforma ne
bo preprečevala uporabe dvostranskih sporazumov ali ureditev glede
upravnega sodelovanja. (9) Sodelovanje na ravni EU še
zdaleč ni celovito, tako glede udeleženih držav članic kot glede
obravnavanih zadev. Zaenkrat ni formalnega mehanizma za čezmejno
sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri obravnavanju vprašanj
v zvezi z delom na črno. (10) Za pomoč državam
članicam pri učinkovitejšemu in uspešnejšemu preprečevanju in
odvračanju od dela na črno je potrebna okrepitev sodelovanja med
državami članicami na ravni EU. (11) Cilj platforme bo olajšati
izmenjavo dobrih praks in informacij, zagotoviti okvir za razvoj strokovnega
znanja in analiz na ravni EU ter izboljšati operativno usklajevanje ukrepov med
različnimi nacionalnimi izvršilnimi organi držav članic. (12) Platforma bi morala uporabiti
vse relevantne vire informacij, zlasti študije, dvostranske sporazume,
sklenjene med državami članicami, in večstranske projekte
sodelovanja, ter ustvariti sinergije med obstoječimi instrumenti in
strukturami na ravni EU, da bi se čim bolj povečal odvračilni
ali preventivni učinek teh ukrepov. Operativno usklajevanje ukrepov držav
članic bi lahko potekalo v obliki skupnih usposabljanj, medsebojnih
pregledov in rešitev za izmenjavo podatkov. Evropske kampanje ali skupne
strategije bi lahko povečale ozaveščenost o delu na črno. (13) Z delom na črno se v
glavnem ukvarjajo trije različni nacionalni izvršilni organi: inšpektorati
za delo, inšpektorati za socialno varnost in davčni organi. V nekaterih
primerih so vključeni tudi migracijski organi, službe za zaposlovanje ter
carinskimi organi, policija, državno tožilstvo in socialni partnerji. (14) Da bi delo na črno
obravnavali celovito in uspešno, je treba v državah članicah izvajati
mešanico politik, kar bo mogoče doseči s strukturiranim sodelovanjem
med pristojnimi organi. Sodelovanje bi moralo vključevati vse nacionalne
organe, ki so odgovorni in/ali dejavni pri preprečevanju in/ali
odvračanju od dela na črno. (15) Za izpolnitev ciljev bi morala
v okviru platforme v vsaki državi delovati „enotna kontaktna točka“, ki bi
morala imeti potrebne pristojnosti za povezavo z nacionalnimi organi, ki se
ukvarjajo z raznolikimi vidiki dela na črno. (16) Platforma bi morala
vključevati socialne partnerje na ravni EU, tako medsektorske kot tiste iz
sektorjev, kjer je delo na črno pogostejše, ter sodelovati s pristojnimi
mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija dela (MOD), in
decentraliziranimi agencijami Unije, zlasti Eurofoundom in Evropsko agencijo za
varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje Eurofounda in Evropske agencije za
varnost in zdravje, ki bosta imeli pri delu platforme status opazovalk, ne bo
razširilo njunih obstoječih pooblastil. (17) Platforma bi morala sprejeti
svoj poslovnik, delovne programe in redna poročila. (18) Direktiva 95/46/ES o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[29] ter povezani
nacionalni izvedbeni ukrepi se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo
v okviru tega sklepa izvajajo države članice. Ker Komisija sodeluje v
evropski platformi, se pri obdelavi osebnih podatkov, ki se opravi v okviru
tega sklepa, uporablja tudi Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti
in o prostem pretoku takih podatkov[30].
(19) Platforma lahko ustanovi
delovne skupine za preučevanje posebnih vprašanj in bi morala imeti
možnost, da se opre na strokovno znanje strokovnjakov s specifičnimi
znanji. (20) Platforma bo sodelovala z
ustreznimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni EU, katerih delo je
povezano z delom na črno. (21) Platformo in njene naloge bi
bilo treba financirati v okviru osi PROGRESS programa za zaposlovanje in
socialne inovacije (EaSI) v mejah proračunskih sredstev, ki jih je
določil proračunski organ. (22) Komisija bo izvedla potrebne
upravne ukrepe za vzpostavitev mreže – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Poglavje I Splošne
določbe Člen 1 Vzpostavitev
platforme (1)
Vzpostavi se platforma za krepitev sodelovanja na
ravni EU pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno (v
nadaljnjem besedilu: „platforma“). (2)
Platformo sestavljajo: (a)
nacionalni izvršilni organi, ki jih imenujejo vse
države članice, (b)
Komisija. (3)
Naslednje strani se lahko pod pogoji,
določenimi v poslovniku platforme, udeležijo sestankov platforme kot
opazovalci: (a)
predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na
ravni Unije ter socialni partnerji iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno, (b)
predstavnik Evropske fundacije za izboljšanje
življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in predstavnik Evropske agencije za
varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), (c)
predstavnik Mednarodne organizacije dela (MOD), (d)
predstavniki držav EGP. Člen 2 Cilji Platforma, kot je določena v členu 1(1),
bo prispevala k boljšemu izvrševanju zakonodaje na ravni EU in na nacionalni
ravni, omejevanju dela na črno, ustvarjanju formalnih delovnih mest brez
poslabšanja kakovosti dela in spodbujanju vključevanja na trg dela in
socialnega vključevanja z: (a)
izboljšanjem sodelovanja med različnimi
izvršilnimi organi držav članic na ravni EU za učinkovitejše in
uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno,
vključno z navidezno samozaposlitvijo, (b)
izboljšanjem tehničnih zmogljivosti
različnih izvršilnih organov držav članic za obravnavanje
čezmejnih vidikov dela na črno, (c)
krepitvijo javne ozaveščenosti o nujnosti
ukrepanja in spodbujanjem držav članic, naj okrepijo prizadevanja za
obravnavanje dela na črno. Poglavje II Poslanstvo in naloge Člen 3 Poslanstvo Za doseganje ciljev iz člena 2 bo
platforma skrbela za: (a)
izmenjavo dobrih praks in informacij, (b)
razvoj strokovnega znanja in analiz, (c)
usklajevanje čezmejnih operativnih ukrepov. Člen 4 Naloge (1)
Za uresničevanje svojega poslanstva bo
platforma izvajala zlasti naslednje naloge: (a)
izboljšanje poznavanja problematike dela na
črno s pomočjo skupnih konceptov, merskih orodij ter spodbujanja
skupne primerjalne analize in povezanih ustreznih kazalnikov, (b)
priprava analiz učinkovitosti različnih
ukrepov politike za zmanjševanje pogostosti dela na črno, vključno s
preventivnimi ter kaznovalnimi in odvračilnimi ukrepi na splošno, (c)
vzpostavitev orodij, na primer banke znanja
različnih praks in ukrepov, vključno z dvostranskimi sporazumi, ki se
uporabljajo v državah članicah za preprečevanje in odvračanje od
dela na črno, (d)
sprejetje nezavezujočih smernic za
inšpektorje, priročnikov o dobrih praksah in skupnih načel
inšpekcijskih pregledov za boj proti delu na črno, (e)
razvoj oblik sodelovanja za povečanje
tehničnih zmogljivosti za reševanje čezmejnih vidikov dela na
črno s sprejetjem skupnega okvira za skupne operacije, kot so inšpekcijski
pregledi in izmenjava osebja, (f)
preučitev načinov za izboljšanje
izmenjave podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov, vključno s
preučitvijo možnosti za uporabo informacijskega sistema za notranji trg
(IMI) ter elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI), (g)
razvoj zmogljivost za stalno usposabljanje
izvršilnih organov in sprejetje skupnega okvira za izvedbo skupnih
usposabljanj, (h)
organizacija medsebojnih pregledov za spremljanje
napredka držav članic pri boju proti delu na črno, vključno s
podporo za izvajanje priporočil za posamezne države članice, ki se
nanašajo na preprečevanje ali boj proti delu na črno, ki jih izda
Svet, (i)
povečanje ozaveščenosti o problemu z
izvajanjem skupnih dejavnosti, kot so evropske kampanje, in sprejetjem
strategij na regionalni ravni ali na ravni EU, vključno s sektorskimi
pristopi. (2)
Pri izvajanju nalog platforma uporablja vse
ustrezne virov informacij, vključno s študijami in večstranskimi
projekti sodelovanja, ter upošteva ustrezne instrumente in strukture Unije ter
izkušnje iz ustreznih dvostranskih sporazumov. Platforma vzpostavi ustrezno
sodelovanje z Eurofoundom in EU-OSHA. Poglavje III Delovanje
platforme Člen 5 Enotna
kontaktna točka (1)
Vsaka država članica imenuje enotno kontaktno
točko, ki je članica platforme. Imenuje lahko tudi enega nadomestnega
člana. (2)
V imenovanje svojih predstavnikov bi morale države
članice vključiti vse javne organe, ki imajo vlogo pri
preprečevanju in/ali odvračanju od dela na črno, kot so
inšpektorati za delo, organi za socialno varnost, davčni organi, službe za
zaposlovanje in migracijski organi, v nadaljnjem besedilu „izvršilni organi“. V
skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso lahko vključijo tudi socialne
partnerje. (3)
Države članice Komisiji predložijo seznam s
kontaktnimi podatki vseh izvršilnih organov, ki so vključeni v
preprečevanje in odvračanje od dela na črno. (4)
Enotna kontaktna točka je v zvezi z
dejavnostmi platforme v stiku z vsemi izvršilnimi organi, ki so vključeni
v preprečevanje in odvračanje od dela na črno, in jamči za
njihovo udeležbo na sestankih in/ali prispevek k dejavnostim platforme ali
njenih delovnih skupin, če vključujejo vprašanja, ki se nanašajo na
njihove pristojnosti. Člen 6 Predstavniki
socialnih partnerjev (1)
Predstavniki socialnih partnerjev na medsektorski
ravni ter tistih iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno se lahko
udeležijo sestankov platforme kot opazovalci, v skladu s postopki, ki so jih
določile njihove organizacije. (2)
Na podlagi predlogov medsektorskih in sektorskih
socialnih partnerjev na ravni Unije to skupino opazovalcev sestavlja: (a)
največ 8 opazovalcev, ki predstavljajo
socialne partnerje na medsektorski ravni (enakomerno porazdeljenih med
organizacije delodajalcev in organizacije delavcev), (b)
največ 10 opazovalcev, ki predstavljajo
socialne partnerje iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno (enakomerno
porazdeljenih med organizacije delodajalcev in organizacije delavcev). Člen 7 Delovanje (1)
Komisija usklajuje delo platforme in predseduje
njenim sestankom. (2)
Za opravljanje svojih nalog platforma z večino
glasov sprejme: (a)
poslovnik, ki med drugim vsebuje določitve o
sprejemanju odločitev platforme, (b)
dvoletni delovni program platforme, ki med drugim
določa natančne naloge platforme in redna poročila vsaki dve
leti, (c)
odločitev o ustanovitvi delovnih skupin za
obravnavo vprašanj, določenih v delovnih programih platforme. Take delovne
skupine se razpustijo takoj po opravljeni nalogi. (3)
K razpravam platforme ali njenih delovnih skupin se
lahko po potrebi za vsak primer posebej povabijo strokovnjaki s posebnim
znanjem o določeni zadevi. (4)
Platformi pomaga sekretariat, ki ga zagotovi
Komisija. Sekretariat pripravlja sestanke, delovne programe platforme in njena
poročila. (5)
Komisija o dejavnostih platforme redno obvešča
Evropski parlament in Svet. Člen 8 Sodelovanje Platforma po potrebi sodeluje z drugimi
pristojnimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni Unije, katerih delo je
povezavo z delom na črno, zlasti Odborom višjih inšpektorjev za delo
(SLIC), Odborom strokovnjakov za napotitev delavcev, Upravno komisijo za
koordinacijo sistemov socialne varnosti, Odborom za zaposlovanje (EMCO),
Odborom za socialno zaščito (SPC) in delovno skupino za upravno
sodelovanje pri obdavčevanju. Lahko se organizirajo tudi skupni sestanki. Člen 9 Povračilo
stroškov Komisija povrne potne stroške in, kadar je to
primerno, dnevnice članov, opazovalcev in povabljenih strokovnjakov v zvezi
z dejavnostmi platforme. Člani, opazovalci in povabljeni strokovnjaki
za svoje storitve niso plačani. Člen 10 Finančna
podpora Globalni viri za izvajanje tega sklepa se
določijo v okviru programa za zaposlovanje in inovacije (EaSI), katerega
letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah
finančnega okvira. Poglavje IV Končne
določbe Člen 11 Pregled Komisija predloži poročilo o izvajanju tega
sklepa Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in
Odboru regij štiri leta po začetku njegove veljavnosti. V poročilu je
zlasti ocenjeno, v kolikšni meri je platforma prispevala k doseganju ciljev iz
člena 2 ter izpolnila naloge iz člena 3 in delovnih
programov platforme. Člen 12 Naslovniki Ta sklep je naslovljen na države članice. Člen 13 Začetek veljavnosti Ta sklep
začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik Ocena finančnih posledic
zakonodajnega predloga 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1 Naslov predloga/pobude 1.2 Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 1.3 Vrsta predloga/pobude 1.4 Cilji 1.5 Utemeljitev predloga/pobude 1.6 Trajanje ukrepa in finančnih posledic 1.7 Načrtovani načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1 Pravila o spremljanju in poročanju 2.2 Upravljavski in kontrolni sistem 2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in
nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in odhodkovne proračunske vrstice 3.2 Ocenjene posledice za odhodke 3.2.1 Povzetek ocenjenih
posledic za odhodke 3.2.2 Ocenjene posledice
za odobritve za poslovanje 3.2.3 Ocenjene posledice
za odobritve za upravne zadeve 3.2.4 Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5 Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3 Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno 1.2. Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[31]
Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje 1.3. Vrsta predloga/pobude n Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta
/ pripravljalnega ukrepa[32]. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov
ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Prispevati k ciljem strategije Evropa 2020: – spodbujanje večje udeležbe na trgu dela; – razvijanje varnega, prožnega in mobilnega evropskega trga dela; – spodbujanje socialne vključenosti; – pospeševanje socialne in ekonomske kohezije. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni cilj št. 1 Podpiranje
razvoja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, politik
(spodbujanje visoke kakovostni in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanje
ustrezne in dostojne socialne zaščite, boj proti socialni
izključenosti in revščini ter izboljšanje delovnih pogojev) in
zadevne zakonodaje Unije ter spodbujanje z dokazi podprtega oblikovanja
politike, socialnih inovacij in socialnega napredka v partnerstvu s socialnimi
partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi. Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: zaposlovanje,
socialne zadeve in vključevanje 1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne posledice
naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Cilj predloga je izboljšati sodelovanje na ravni EU med izvršnimi organi, kot so inšpektorati za delo, inšpektorati za socialno varnost, davčni organi in drugi pristojni organi, za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Kazalniki rezultatov, ki jih je treba doseči, bodo opredeljeni v dvoletnem delovnem programu platforme. Poleg tega bo Komisija o delovanju platforme enkrat letno poročala Svetu. Ta poročila bodo vsebovala podatke o podrobnih delovnih programih platforme, pobudah platforme in pogostosti sestankov platforme. Štiri leta po začetku veljavnosti sklepa bodo dejavnosti platforme ovrednotene. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Namen tega sklepa je prispevati k boljšemu izvrševanju zakonodaje Unije, ustvarjanju formalnih delovnih mest, povečanju kakovosti delovnih pogojev, vključevanju na trg dela in na splošno k socialni vključenosti z: (a) izboljšanjem sodelovanja med različnimi izvršilnimi organi držav članic na ravni EU za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno, (b) izboljšanjem tehničnih zmogljivosti različnih izvršilnih organov držav članic za obravnavanje čezmejnih vidikov dela na črno, (c) povečanjem ozaveščenosti držav članic o nujnosti ukrepanja in spodbujanjem prizadevanj v boju proti delu na črno. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Preprečevanje in odvračanje od dela na črno prispeva k boljšemu izvrševanju zakonov na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti na področju zaposlovanja, delovnega prava, zdravja in varnosti ter koordinacije socialne varnosti. V skladu s cilji iz člena 151 bi ukrepanje na ravni EU za obravnavanje dela na črno prispevalo k ustvarjanju formalnih delovnih mest, izboljšalo kakovost delovnih pogojev ter pomagalo povečevati vključevanje na trg dela in na splošno socialno vključenost. Ob upoštevanju člena 153 PDEU bi ob deljenih pristojnostih držav članic in Unije ukrepi EU podprli prizadevanja držav članic z izboljšanjem sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno na ravni EU, zaradi česar bi se povečala učinkovitost in uspešnost teh prizadevanj ter ustvarila dodana vrednost ukrepov držav članic. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Do zdaj ni bilo celovitega pristopa za obravnavanje dela na črno na ravni EU, ki bi vključeval vse pristojne organe vseh držav članic. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti Temeljne pravice: predlog je v skladu s strategijo EU o temeljnih pravicah (COM(2010) 573 final). Strategija Evropa 2020: pobuda bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest in socialni vključenosti v okviru strategije za pametno, trajnostno in socialno vključujočo rast (COM(2010) 2020). 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic ¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: –
¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL, –
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. n Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: –
izvajanje z začetnim obdobjem od datuma
sprejetja sklepa, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[33] n Neposredno upravljanje – Komisija –
n njene službe, vključno z osebjem na delegacijah Unije, –
¨ izvajalskih agencij. ¨ Deljeno upravljanje z državami članicami. ¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja
proračuna: –
¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo, –
¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite); –
¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu, –
¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe, –
¨ subjektom javnega prava, –
¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti
subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, –
¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni
za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna
finančna jamstva, –
¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v
skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu. – Pri navedbi več kot enega načina
upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in
pogoje Štiri leta po začetku veljavnosti sklepa bodo dejavnosti platforme ovrednotene. Ovrednotenje bo temeljilo na kazalnikih rezultatov, kot so kakovost sodelovanja z drugimi državami članicami, redno poročanje in nadaljnje raziskave. Ocenjeno bo, v kakšnem obsegu je platforma prispevala k doseganju svojih ciljev. To poročilo bo predloženo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): v okviru tega programa bo neposredno upravljanje vključevalo dodeljevanje pogodb in nepovratnih sredstev za posebne dejavnosti ter plačilo nepovratnih sredstev vladnim in nevladnim organizacijam. Glavno tveganje bo povezano z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo izdatke in zagotavljajo preglednost izvedenih dejavnosti. 2.2.2. Podatki o vzpostavljenem
sistemu notranje kontrole Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): uporabljeni bodo nadzorni ukrepi iz Uredbe 1296/2013. 2.2.3. Ocena stroškov in koristi
kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): uporabljeni bodo ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti iz Uredbe 1296/2013. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […][poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([34]) || držav Efte[35] || držav kandidatk[36] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe 1 || 04.03.02.01 EaSI || dif. || DA || DA || NE || NE 1 || 04.01.04.02 EaSI || nedif. || DA || NE || NE || NE 3.2. Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Pametna in vključujoča rast GD: EMPL || || || Leto 2014[37] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || 04.03.02.01 (EaSI) || obveznosti || (1) || 0,150 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,150 plačila || (2) || 0 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,000 Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || || plačila || (2 a) || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[38] || || || || || || || || 04.01.04.02 (EaSI) || || (3) || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459 Odobritve za GD EMPL SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,265 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,609 plačila || =2+2a +3 || 0,115 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,459 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,150 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,150 plačila || (5) || 0 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,000 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459 Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,265 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,609 plačila || =5+ 6 || 0,115 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,459 plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: EMPL || || Človeški viri || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310 Odobritve za RAZDELEK 5 SKUPAJ večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 SKUPAJ večletnega finančnega okvira || obveznosti || 0,595 || 2,654 || 1,754 || 2,354 || 1,654 || 2,354 || 1,554 || 12,919 plačila || 0,445 || 2,654 || 1,754 || 2,354 || 1,654 || 2,354 || 1,554 || 12,769 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. –
n Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta[39] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj POSAMEZNI CILJ št. 1[40]: Podpiranje razvoja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, politik in zadevne zakonodaje Unije ter spodbujanje z dokazi podprtega oblikovanja politike, socialnih inovacij in socialnega napredka v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi. Izmenjava dobrih praks in informacij, usposabljanje, gradnja tehničnih zmogljivosti za okrepitev sodelovanja, ozaveščanje || Banka znanja, skupne smernice itd., skupno delovanje, izmenjava osebja, dejavnosti usposabljanja, kampanje, strategije, ocenjevanje || 0,366 || 1 || 0,15 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150 || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 1 || 1 || 0,150 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150 STROŠKI SKUPAJ || 1 || 0,150 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
n Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2104[41] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 2,31 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Odobritve zunaj RAZDELKA 5[42] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || 0,445 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 3,769 Potrebe po odobritvah
za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za
upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj
z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne
dodelitve virov glede na proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
n Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || || || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) (2AD+0,5AST) || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[43] || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy[44] || – na sedežu || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || || || || || || || XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali
je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje (2 AD + 0,5 AST) || AD1: pregled dejavnosti v povezavi z delom na črno, organizacija dela sekretariata platforme, vodenje sestankov platforme, vključno s pripravo osnutka dnevnega reda, dokumentov za razpravo in osnutka zapisnika sestankov, usklajevanje sodelovanja, usklajevanje razpisa za zbiranje predlogov/ponudb. AD2: pregled operativnih dejavnosti platforme, kot so upravljanje banke znanja, skupna usposabljanja, inšpekcijski pregledi, izmenjava osebja in izdajanje skupnih dokumentov itd., podpiranje usklajevanja sodelovanja, podpora za razpis za zbiranje predlogov/ponudb. 0,5 AST: administrativna podpora sekretariatu, vključno z urejanjem dokumentov, organizacijo sestankov (rezervacija sob, vabila, dokumenti za povračila stroškov itd.), razdeljevanje dokumentov za sestanke, splošno dopisovanje. Zunanje osebje || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
n Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[45]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
n V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v
nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke –
n Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ za lastna sredstva, –
¨ za razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[46] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za izračun
posledic za prihodke.
[1] Sporočilo Komisije „Krepitev boja proti
neprijavljenemu delu“, COM(2007) 628 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0628:SL:HTML.
[2] Glej oceno učinka o vzpostavitvi evropske platforme
za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na
črno, Priloga II. [3] Vsi podatki izhajajo iz neposrednih raziskav, ki so
temeljile na osebnih intervjujih z državljani EU. Ozaveščenost o
problematiki, nacionalne opredelitve, preglednost dela na črno in zaupanje
v osebe, ki vodijo intervju, so zato pomembni dejavniki, ki določajo, ali
državljani lahko navedejo, da so opravljali ali izkoristili delo na črno. [4] Posebni Eurobarometer 402 „Delo na črno v Evropski
uniji“, 2013 http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_402_en.pdf. [5] Evropska komisija, Pregled razvoja na področju
zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013, Luxembourg 2014. [6] Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija
za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 z
dne 3. marca 2010,
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:2020:FIN:SL:PDF.
Sporočilo Komisije: Program za nova znanja in spretnosti ter
delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“, COM (2010) 682 final z
dne 13. novembra 2010. [7] Sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi
delovnimi mesti“, COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012. [8] Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o
smernicah za politike zaposlovanja držav članic. [9] http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_sl.htm. [10] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0012+0+DOC+XML+V0//SL. [11] V Nemčiji sporazumi med zveznim ministrstvom za
finance in socialnimi partnerji v sektorjih gradbeništva, pleskarskih del in
tekstilne industrije, v Bolgariji vzpostavitev nacionalnega centra „pravil za
podjetja“ in v Luksemburgu uvedba osebne izkaznice za vsakega delavca na
gradbišču. [12] Posebni Eurobarometer 402 „Delo na črno v Evropski
uniji“, 2013. [13] Glej oceno učinka o vzpostavitvi evropske platforme
za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na
črno, Poglavje 3.2.2, preglednica 1. [14] „Sodelovanje
pri boju proti delu na črno v Evropi: Študija izvedljivosti vzpostavitve
evropske platforme za sodelovanje med inšpektorati za delo ter drugimi
pristojnimi nadzornimi in izvršilnimi organi pri preprečevanju in boju
proti delu na črno“, Regioplan 2010, http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=6676&langId=en. [15] Posebni Eurobarometer 402, Poročilo o delu na
črno v Evropski uniji,
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_402_en.pdf. [16] „Preprečevanje
dela na črno v 27 državah članicah Evropske unije in na Norveškem.
Pristopi in ukrepi od leta 2008“, Eurofound 2013, http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef13243.htm. [17] http://www.eurofound.europa.eu/areas/labourmarket/tackling/search.php. [18] Posvetovanje
s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU o okrepljenem
sodelovanju na ravni EU na področju preprečevanja in odvračanja
od dela na črno) (C(2013) 4145), http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=10345&langId=en. [19] Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s
členom 154 PDEU o okrepljenem sodelovanju na ravni EU na področju
preprečevanja in odvračanja od dela na črno) (C(2014) 452
final),
http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=11424&langId=en. [20] Za podrobnosti glej oceno učinka o vzpostavitvi
evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in
odvračanju od dela na črno, Priloga I. [21] Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 11. decembra 2013 o programu Evropske unije za
zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU
o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za
zaposlovanje in socialno vključenost. [22] UL C , , str. . [23] UL C , , str. . [24] Sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi
delovnimi mesti“, COM(2012) 173 z dne 18. aprila 2012, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=101&newsId=1270&furtherNews=yes. [25] Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah
za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46). [26] Smernice so za leta 2011, 2012 in 2013 ostale
nespremenjene. [27] Resolucija
Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih
inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (2013/2112/INI),
http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2013/2112(INI). [28] Sporočilo Komisije „Krepitev boja proti
neprijavljenemu delu“
COM(2007) 628 z dne 24. oktobra 2007,
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0628:SL:HTML. [29] Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.
oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). [30] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v
institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001,
str. 1). [31] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [32] Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe. [33] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [34] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva. [35] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [36] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [37] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [38] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [39] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve
(npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih
cest …). [40] Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji…“. [41] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [42] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [43] PU = pogodbeni uslužbenec;
LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU =
začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. [44] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [45] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma
(za obdobje 2007–2013). [46] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov
pobiranja.