OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

S tem predlogom se prenavlja in spreminja Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik).

V tem predlogu se upošteva večji politični poudarek gospodarskega učinka vizumske politike na širše gospodarstvo Evropske unije, zlasti na področju turizma, da se zagotovi boljša usklajenost s cilji rasti iz strategije Evropa 2020, in sicer v skladu s sporočilom Komisije Izvajanje in razvoj skupne vizumske politike za spodbujanje rasti v EU.[1]

Predlog temelji tudi na ugotovitvah iz Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni izvajanja Vizumskega zakonika[2]. Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije[3], ki vsebuje podrobno oceno.

Ta predlog vsebuje tudi dva ukrepa za poenostavitev družinskih stikov: uvaja nekatere poenostavitve postopka za bližnje sorodnike, ki prihajajo na obisk k državljanom Unije s prebivališčem v državi članici, katere državljani so, in za bližnje sorodnike državljanov Unije, ki živijo v tretji državi in s katerimi želijo bližnji sorodniki obiskati državo članico, katere državljani so državljani Unije.

Poleg tega pojasnjuje, da bi morale biti iste poenostavitve postopka kot minimum dovoljene družinskim članom državljanov EU, ki so upravičenci iz drugega pododstavka člena 5(2) Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

Splošno ozadje

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) se je začela uporabljati 5. aprila 2010. Določbe v zvezi z obveščanjem in zahteve o obrazložitvi zavrnitve izdaje, preklica in razveljavitve vizuma ter pravica do pritožbe zoper take odločitve so se začele uporabljati 5. aprila 2011.

Člen 57(1) Vizumskega zakonika določa, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po tem, ko so se začele uporabljati vse določbe Vizumskega zakonika (tj. 5. aprila 2013), pošlje poročilo o oceni njegovega izvajanja. Poročilo o oceni izvajanja in spremni delovni dokument služb Komisije sta bila predložena. Člen 57(2) določa, da je oceni lahko priložen predlog spremembe Uredbe.

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev poročila o oceni izvajanja se je Komisija odločila, da ta predlog zakonodajnih sprememb predloži skupaj s poročilom.

S predlaganimi spremembami se omogoča lažje potovanje zakonitim potnikom in poenostavlja pravni okvir v interesu držav članic (npr. tako, da so možna bolj prilagodljiva pravila konzularnega sodelovanja), obenem pa se ohranja varnost na zunanjih mejah in zagotavlja dobro delovanje schengenskega območja. Skupna vizumska politika bi morala prispevati k zagotavljanju rasti in biti usklajena z drugimi politikami EU na področju zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma.

Veljavni pravni akti

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik).

2.         REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je obravnavano v oceni učinka[4], priloženi temu predlogu.

Ocena učinka

Na podlagi poročila o oceni izvajanja iz oddelka 1 sta bili opredeljeni dve glavni problemski področji:

(1)        Skupno trajanje in stroški (neposredni in posredni) ter zapletenost postopkov

Zapletenost tega problemskega področja je podrobno pojasnjena v oceni učinka. Kar zadeva zakonodajne možnosti, se je izdajanje vizumov za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti, ki ga spremljajo določene poenostavitve postopka, štelo za edino rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Pomeni možnost zmanjšanja upravnega bremena za konzulate, obenem pa tudi zelo pomembno poenostavitev za nekatere skupine potnikov. V praksi bi to ustrezalo oprostitvi vizumske obveznosti za obdobje veljavnosti vizumov za večkratni vstop, zaradi česar bi imeli znatne prihranke in koristi od večje učinkovitosti tako prosilci za vizume (glede časa in stroškov) kot konzulati (glede časa). Možnosti politike, ki so predvidene kot rešitev tega problemskega področja, so si zato precej podobne. Razlikujejo se le upravičenci, ki jih je treba zajeti, in rok veljavnosti vizumov za večkratni vstop, ki jih je treba izdati, in sicer:

Najmanj ambiciozna zakonodajna možnost: uvedba obveznih poenostavitev postopka in obvezne izdaje vizumov za večkratni vstop z veljavnostjo prvega vizuma najmanj eno leto in naslednjih vizumov tri leta za pogoste potnike (opredeljene kot prosilce, ki so pred tem zakonito uporabili najmanj tri vizume (v zadnjih 12 mesecih pred datumom vloge), registrirane v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)).

Srednje ambiciozna zakonodajna možnost: uvedba obveznih poenostavitev postopka in obvezne izdaje vizumov za večkratni vstop z veljavnostjo prvega vizuma najmanj tri leta in naslednjih vizumov pet let za redne potnike (opredeljene kot prosilce, ki so pred tem zakonito uporabili najmanj dva vizuma, registrirana v VIS).

Najbolj ambiciozna zakonodajna možnost: razširitev obveznih poenostavitev postopka in obvezna izdaja vizumov za večkratni vstop za pet let že na podlagi prve vloge večine prosilcev („prosilci, evidentirani v VIS“), s tem da se zahteva le en zakonito uporabljen vizum (v zadnjih 12 mesecih pred datumom vloge), ki je registriran v VIS.

Iz ocene učinka izhaja, da bi vse te možnosti še bolj uskladile veljavni pravni okvir in vodile k resnično skupni vizumski politiki. Potencialni gospodarski učinki teh možnosti na države članice nastanejo, ker bodo potniki, ki imajo vizume za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti, verjetno potovali na schengensko območje večkrat, kot bi sicer. Iz ocene učinka izhaja, da naj bi bilo dodatnih potovanj na schengensko območje v okviru najmanj ambiciozne možnosti politike približno 500 000, v okviru srednje ambiciozne možnosti politike približno 2 milijona in v okviru najbolj ambiciozne možnosti politike približno 3 milijone. Dodatna potovanja na schengensko območje bi očitno ustvarila dodatni prihodek: približno 300 milijonov EUR (približno 7 600 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ)) v primeru najmanj ambiciozne možnosti, več kot 1 milijardo EUR (pribl. 30 000 delovnih mest z EPDČ) v primeru srednje ambiciozne možnosti in približno 2 milijardi EUR (50 000 delovnih mest z EPDČ) v primeru najbolj ambiciozne možnosti politike. Poleg tega iz ocene učinka izhaja, da je zelo velik potencialni gospodarski učinek najbolj ambiciozne možnosti povezan z večjim varnostnim tveganjem.

Z nobeno od teh možnosti niso povezani znatni dodatni stroški. Dejansko je ena od gonilnih sil možnosti politike ustvariti prihranke tako za države članice / konzulate, kot za prosilce za vizum. Te možnosti postopoma vodijo do prihranka pri stroških na strani prosilcev, ki so večinoma posledica vedno večjega števila izdanih vizumov za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti. Po mnenju prosilcev je najbolj ambiciozna možnost politike očitno najučinkovitejša, najmanj ambiciozna možnost pa najmanj učinkovita. Pričakuje se, da se bodo zaradi vedno manjšega števila vlog za izdajo vizuma v okviru sistema vizumov za večkratni vstop zmanjšali vizumski prihodki držav članic. Vendar pa izdajanje vizumov za večkratni vstop tudi zmanjšuje stroške, saj je treba obravnavati manj vlog za izdajo vizuma: gospodarske koristi v okviru vseh možnosti precej presegajo ocenjene stroške.

Čeprav je bilo jasno, da ima najbolj ambiciozna možnost izredno velik potencialni gospodarski učinek, pa je povezana tudi s potencialno večjim varnostnim tveganjem. Za zmanjšanje tega tveganja je predlagan pristop, da se vizumi za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti izdajajo postopno „rednim potnikom, registriranim v VIS“ (prvič za tri leta, nato, na podlagi zakonite uporabe tega vizuma, za pet let). Učinki tega pristopa so porazdeljeni med srednjo in najbolj ambiciozno možnost, ki sta opredeljeni v oceni učinka, verjetno pa so vsaj v smislu gospodarskih učinkov bližji najbolj ambiciozni možnosti.

(2)        Nezadostna zemljepisna zastopanost v vizumskih postopkih

Najmanj ambiciozna možnost politike, obravnavana za to problemsko področje, je bila razveljavitev člena 41 Vizumskega zakonika (kolokacija, skupni zajemni centri) in uvedba splošnega koncepta „schengenski vizumski center“, kar bi zagotovilo bolj realistično in bolj prilagodljivo opredelitev v zvezi z nekaterimi oblikami konzularnega sodelovanja. Poleg „schengenskih vizumskih centrov“ bi srednje ambiciozna možnost uvedla naslednji koncept „obveznega zastopanja“: kadar schengenska država, ki je pristojna za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, ni prisotna v določeni tretji državi ali v njej ni zastopana (na podlagi ustreznega sporazuma), bi bila vsaka druga schengenska država, prisotna v zadevni tretji državi, zavezana obravnavati vlogo za izdajo vizuma v imenu prve schengenske države. Poleg tega bi v okviru najbolj ambiciozne možnosti, da se zagotovi ustrezna pokritost v zvezi s sprejemanjem/obravnavanjem vlog za izdajo vizuma, izvedbeni sklepi Komisije lahko opredelili obliko omrežja v tretjih državah za zbiranje vlog za izdajo schengenskega vizuma, kar zadeva sporazume o zastopanju, sodelovanje z zunanjimi ponudniki in drugačno združevanje virov.

Iz ocene učinka izhaja, da bi lahko imela najbolj ambiciozna možnost politike najbolj pozitivne učinke v smislu racionalizacije prisotnosti v zvezi z zbiranjem/obravnavanjem vlog za izdajo vizuma in da bi lahko prosilcem za vizum nudila pomembne prednosti, konzulatom pa omogočila znatno izboljšanje učinkovitosti. Vendar se zdi, da je težko izvedljiva. Na podlagi ocene učinka je bila kot najprimernejša izbrana srednje ambiciozna možnost. V oceni učinka je poudarjeno, da bi „obvezno zastopanje“ zagotovilo konzularno zastopanost v vseh tretjih državah, v katerih je vsaj en konzulat, ki obravnava vloge za izdajo vizuma. To bi lahko pozitivno vplivalo na približno 100 000 prosilcev, ki bi lahko vložili vlogo v državi, v kateri prebivajo, namesto da bi morali potovati v državo, kjer je prisotna ali zastopana pristojna država članica.

Gospodarski učinki vseh možnosti politike so bili ocenjeni kot precej skromni. Dejansko zaradi same narave problema politične možnosti v prvi vrsti niso bile usmerjene v zagotavljanje gospodarske rasti, ampak v zagotavljanje boljših storitev za prosilce za vizum in dobrega pravnega okvira za države članice z namenom racionalizacije njihovih virov. Finančne posledice „obveznega zastopanja“ se štejejo za nepomembne, saj bo načeloma država članica, na katero se v zadevni tretji državi naslovi veliko število vlog za izdajo vizuma, tam že prej zagotovila konzularno prisotnost, tako da bo tam prisotna ali zastopana. Poleg tega vizumska taksa načeloma pokriva povprečni strošek obravnave vloge.

Mnenje o nezakonodajnih možnostih politike je bilo, da imajo zelo majhen pozitiven vpliv na odpravljanje težav ali doseganje ciljev politike, zato se niso štele za zelo učinkovite.

V poročilu o oceni izvajanja je opozorjeno na številna druga (večinoma precej tehnična) vprašanja, ki jih ta predlog obravnava. V oceni učinka ta vprašanja niso obravnavana, ker se za predvidene spremembe ni štelo, da imajo znatne in/ali merljive proračunske, socialne ali gospodarske posledice. Večina predlaganih sprememb je namenjena razjasnitvi ali prilagoditvi/dopolnitvi nekaterih določb Vizumskega zakonika in ne spreminja njihove vsebine.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek

Predlagane spremembe se nanašajo na naslednjo problematiko:

Določbe o vizumski obveznosti za letališki tranzit, ki jo posamezne države članice uvedejo za državljane določenih tretjih držav, so bile spremenjene, da se zagotovita preglednost in sorazmernost (člen 3).

Za jasno razlikovanje med različnimi kategorijami prosilcev za vizum ob upoštevanju razširitve uporabe sistema VIS sta bili dodani opredelitvi pojmov „prosilec, registriran v VIS“ in „redni potnik, registriran v VIS“ (člen 2). To razlikovanje se upošteva v vseh fazah postopka (členi 5, 10, 12, 13, 18 in 21). V nadaljevanju je podan pregled različnih poenostavitev postopka:

|| Osebna vložitev vloge || Odvzem prstnih odtisov || Spremni dokumenti || Vizum, ki se izda

Nov prosilec – ni registriran v VIS || DA || DA || Popoln seznam v skladu z vsemi pogoji za vstop. || Vizum za enkratni vstop v skladu z namenom potovanja. Vendar lahko konzulat izda vizum za večkratni vstop, če meni, da je prosilec zanesljiv.

Prosilec, registriran v VIS (vendar ne redni potnik) || NE || NE, razen če prstni odtisi niso bili odvzeti v zadnjih 59 mesecih. || Popoln seznam v skladu z vsemi pogoji za vstop. || Vizum za enkratni vstop ali vizum za večkratni vstop.

Redni potnik, registriran v VIS || NE || NE || Samo dokaz namena potovanja. Domneva (zaradi „vizumske zgodovine“ izpolnjevanja pogojev za vstop) v zvezi z migracijskim in varnostnim tveganjem ter zadostnimi sredstvi za preživljanje. || Prva vloga: vizum za večkratni vstop z veljavnostjo treh let. Naslednje vloge: vizum za večkratni vstop z veljavnostjo petih let

Določbe v zvezi s „pristojno državo članico“ (člen 5) so bile poenostavljene, da bodo prosilci lažje vedeli, kje morajo vložiti vlogo, in da se jim zagotovi načelna možnost, da vlogo vedno vložijo v državi svojega stalnega prebivališča. To pomeni, da je prosilec v primeru, ko pristojna država članica ni prisotna ali zastopana v dani tretji državi, upravičen vložiti vlogo pri enem od konzulatov v navedeni tretji državi, in sicer v skladu z merili iz navedenega člena.

Določbe uvajajo določene poenostavitve postopka za bližnje sorodnike državljanov Unije, da se prispeva k izboljšanju njihove mobilnosti, zlasti z olajšanjem družinskih obiskov (členi 8, 13, 14 in 20).

Na prvem mestu uvajajo poenostavitve za družinske člane, ki prihajajo na obisk k državljanom Unije s prebivališčem v državi članici, katere državljani so, in za družinske člane državljanov Unije, ki prebivajo v tretji državi in s katerimi želijo družinski člani obiskati državo članico, katere državljani so državljani Unije. Nobena od navedenih dveh vrst primerov ne spada na področje uporabe Direktive 2004/38/ES. Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov, ki jih je EU sklenila s številnimi tretjimi državami in jih izvaja, kažejo na pomen poenostavitve takšnih obiskov: spremenjena sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Ukrajino in Moldavijo ter nedavno sklenjena sporazuma z Armenijo in Azerbajdžanom uvajata poenostavitve (npr. oprostitev vizumske takse in izdajanje vizumov za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti) za zadevne državljane tretjih držav, ki obiskujejo bližnje sorodnike z državljanstvom države članice stalnega prebivališča. Ta praksa Unije bi morala postati splošno pravilo v Vizumskem zakoniku.

Poleg tega so v skladu z določbami iste poenostavitve kot minimum dovoljene tudi v primerih, ki jih ureja Direktiva 2004/38/ES. Kot je določeno v členu 5(2) Direktive, lahko države članice, kadar državljan EU uresničuje pravico do prostega gibanja in prebivanja na njihovem ozemlju, od njegovega družinskega člana, ki ni državljan EU, zahtevajo vstopni vizum. Kot je potrdilo Sodišče EU[5], imajo takšni družinski člani ne le pravico do vstopa na ozemlje države članice, ampak tudi pravico pridobiti vstopni vizum v ta namen. V skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Direktive morajo države članice takšnim osebam nuditi vse ugodnosti[6] za pridobitev potrebnih vizumov, ki jih je treba izdati brezplačno v čim krajšem času in po skrajšanem postopku.

Treba bi bilo opozoriti, da je v zgoraj citiranem členu 5(2) v bistvu enaka določba kot v členu 3(2) Direktive 68/360/EGS[7], ki jo je razveljavila Direktiva 2004/38/ES. Člen 3(2) Direktive 68/360/EGS je bil sprejet v času, ko Skupnost ni imela zakonodajne pristojnosti na področju vizumov. To pristojnost je imela od začetka veljavnosti Amsterdamske  pogodbe 1. maja 1999. Na podlagi te pristojnosti, ki je trenutno urejena v členu 77 PDEU, je bil sprejet Vizumski zakonik. Zaželeno je, da se poenostavitve iz Direktive 2004/38/ES natančneje uredijo, in primerno mesto za to je v Vizumskem zakoniku, kjer so določena podrobna pravila o pogojih in postopkih za izdajanje vizumov. Ob upoštevanju svobode držav članic, da dovolijo nadaljnje poenostavitve, bi bilo treba kot minimum uporabiti poenostavitve, ki so predlagane za nekatere bližnje sorodnike državljanov Unije, ki niso uresničili pravice do prostega gibanja in prebivanja na območju Unije, in sicer v primerih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/38/ES. Navedene poenostavitve potem pomenijo skupno izvajanje obveznosti iz drugega pododstavka člena 5(2) Direktive 2004/38/ES, in sicer v Vizumskem zakoniku in za države članice, ki jih zavezuje.

Določbe o oprostitvah vizumske takse so postale prisilne in niso več razpolagalne, da se zagotovi enako obravnavanje prosilcev (člen 14). Določene kategorije oseb, ki so upravičene do oprostitev vizumske takse, so bile razširjene (npr. mladoletniki do 18 let starosti) ali dodane (bližnji sorodniki državljanov Unije, ki ne uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja).

Splošne poenostavitve postopka:

– Načelo obveznosti vseh prosilcev, da osebno vložijo vlogo, je bilo odpravljeno (glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.1 (odstavek (7)). Na splošno se bo od prosilcev zahtevala osebna zglasitev na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev le zaradi odvzema prstnih odtisov, ki se shranijo v vizumskem informacijskem sistemu (člen 9).

– Najdaljši rok za vložitev vloge je bil podaljšan, da se potnikom omogoči vnaprejšnje načrtovanje, s čimer se izognejo obdobjem, ko se pri konzulatih vlaga večje število vlog. Poleg tega je bil določen najkrajši rok za vložitev vloge, da se državam članicam omogoči potreben čas za ustrezno obravnavo vlog in organizacijo dela (člen 8).

– Splošni obrazec vloge za izdajo vizuma (Priloga I) je bil poenostavljen in dodan je bil sklic na uporabo elektronskih sredstev za izpolnjevanje obrazca vloge (člen 10).

– Seznam spremnih dokumentov v Prilogi II ni več „neizčrpni seznam“ in uvedeno je bilo razlikovanje med neznanimi prosilci in rednimi potniki, registriranimi v VIS, kar zadeva spremne dokumente, ki jih je treba predložiti (člen 13). V členu 13 je bilo več poudarka danega določbam v zvezi s pripravljalnim delom za pripravo seznamov, ki so prilagojeni lokalnim razmeram, v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.

– Neznani prosilec za vizum (tj. oseba, ki pred tem še ni zaprosila za izdajo vizuma) bi moral dokazati, da izpolnjuje pogoje za izdajo vizuma.

– V tem oziru je treba opozoriti na „sodbo v zadevi Koushkaki“[8], v skladu s katero je treba člene 23(4), 32(1) in 35(6) (tj. člene 20(4), 29(1) in 32(5) prenovitve Vizumskega zakonika) „razlagati tako, da lahko pristojni organi države članice po obravnavanju vloge za izdajo enotnega vizuma izdajo takega vizuma prosilcu zavrnejo le, če je zoper njega mogoče uveljavljati katerega od razlogov za zavrnitev izdaje vizuma, naštetih v teh določbah. Ti organi imajo pri obravnavanju te vloge široko polje proste presoje glede pogojev uporabe teh določb in ocenjevanja upoštevnih dejstev, da bi ugotovili, ali se lahko zoper prosilca uveljavlja kateri od teh razlogov za zavrnitev.“

– Sodišče EU je tudi odločilo, da je treba določbe člena 32(1) (zdaj člena 29(1) Vizumskega zakonika) v povezavi s členom 21(1) (zdaj člena 18(1)) „razlagati tako, da je obveznost pristojnih organov države članice izdati enotni vizum pogojena s tem, da glede na splošni položaj v državi prebivališča prosilca in glede na njegove lastnosti, ugotovljene na podlagi informacij, ki jih je predložil, ni upravičenega dvoma o namenu prosilca zapustiti ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma“.

– Treba bi bilo domnevati, da „redni potniki, registrirani v VIS“ izpolnjujejo pogoje za vstop v zvezi s tveganjem nedovoljenega priseljevanja in potrebo po posedovanju zadostnih sredstev za preživljanje. Vendar bi bilo treba v posameznih primerih domnevati nasprotno.

– Predlog določa možnost organov držav članic, da v posameznem primeru ovržejo domnevo o izpolnjevanju pogojev za vstop, in na kateri podlagi lahko to storijo (člen 18(9)).

– Na splošno so bili skrajšani roki za sprejetje odločitve o vlogi za izdajo vizuma (člen 20), ker je bil skrajšan rok za predložitev odgovora v postopku predhodnega posvetovanja (člen 19). Kratki roki so določeni za obravnavo vlog družinskih članov državljanov Unije, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, in bližnjih sorodnikov državljanov Unije, ki ne uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja.

– Mogoče je izdati vizum za večkratni vstop, ki velja dlje od potne listine (člen 11(a)).

– Določbe o potovalnem zdravstvenem zavarovanju bi bilo treba črtati, ker dejanska dodana vrednost ukrepa potovalnega zdravstvenega zavarovanja ni bila ugotovljena (glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.2 (14)).

– Standardni obrazec za uradno obveščanje o zavrnitvi izdaje, razveljavitvi ali preklicu vizuma in njihovi obrazložitvi je bil spremenjen, tako da vsebuje poseben razlog za zavrnitev izdaje letališkega tranzitnega vizuma in zagotavlja, da je zadevna oseba ustrezno obveščena o pritožbenih postopkih.

– Dodane so bile določbe o odstopanju od splošnih določb glede izrednega izdajanja vizumov na zunanji meji: državam članicam bo zaradi spodbujanja krajših turističnih obiskov omogočeno izdajanje vizumov na zunanjih mejah v okviru začasne sheme, in sicer na podlagi uradnega obvestila o organizacijskih posebnostih sheme in njegove objave (člen 33).

– Dodana so bila prilagodljiva pravila, ki državam članicam omogočajo, da optimizirajo uporabo virov, povečajo konzularno zastopanost in razvijejo medsebojno sodelovanje (člen 38).

– Možnost, da države članice uporabijo zunanjega ponudnika storitev, ni več predvidena kot rešitev v skrajnem primeru.

– Državam članicam ni treba ohraniti možnosti „neposrednega dostopa“ za vložitev vlog na konzulatih na območjih, na katerih je bil za zbiranje vlog za izdajo vizuma pooblaščen zunanji ponudnik storitev (črtanje prejšnjega člena 17(5)). Vendar bi bilo treba družinske člane državljanov Unije, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, in bližnje sorodnike državljanov Unije, ki ne uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja, ter prosilce, ki lahko utemeljijo nujnost izdaje, takoj naročiti na obisk.

– Države članice bi morale Komisiji letno poročati o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev, tudi o nadzoru ponudnikov storitev.

– Racionalizirane so bile določbe v zvezi z ureditvijo zastopanja (člen 39) (glej delovni dokument služb Komisije, točki 2.1.1.5 (odstavek 20) in 2.1.4 (odstavek 41)).

– Kot je pojasnjeno v poročilu o oceni izvajanja (točka 3.2), pomanjkanje dovolj podrobnih statističnih podatkov ovira ocenjevanje izvajanja nekaterih določb. Zato je spremenjena Priloga VII, da se zagotovi zbiranje vseh potrebnih podatkov v zadostno razčlenjeni obliki, kar bo omogočilo ustrezno ocenjevanje. Vse zadevne podatke lahko države članice pridobijo iz VIS, razen informacij o številu brezplačno izdanih vizumov; ker pa so te informacije povezane s splošnim proračunom posamezne države članice, bi morali biti takšni podatki brez težav dostopni.

– Okrepitev pravnega okvira v zvezi z informacijami za javnost (člen 45):

–        Komisija postavi skupno spletišče o schengenskih vizumih,

–       Komisija pripravi obrazec za informacije, ki se zagotovijo prosilcem za vizum.

Tehnične spremembe:

– Črtanje sklica na „tranzit“ kot posebni namen potovanja (zlasti v členu 1(1)), ker vizumi za kratkoročno bivanje niso vezani na namen. Sklic je bil ohranjen le v zvezi s posebnim namenom potovanja (npr. v Prilogi II Vizumskega zakonika, v kateri so našteti spremni dokumenti, ki se predložijo v skladu z namenom potovanja).

– Oblikovanje usklajenih pravil o ravnanju v primeru izgube potne listine in veljavnega vizuma (člen 7).

– Natančno določeni roki za različna uradna obvestila držav članic (15 dni): o ureditvah zastopanja, uvedbi predhodnega posvetovanja in naknadnih informacijah.

– V skladu s členom 290 PDEU se pristojnost za spreminjanje nebistvenih določb Uredbe delegira Komisiji, in sicer v zvezi s seznamom tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum pri prehodu mednarodnih tranzitnih območij letališč, ki se nahajajo na ozemlju držav članic (Priloga III), in seznamom dovoljenj za prebivanje, ki imetniku dajejo pravico do tranzita preko letališč držav članic, ne da bi se od njega zahteval letališki tranzitni vizum (Priloga IV).

– Komisija bi morala biti v skladu s členom 291 PDEU pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s seznamom spremnih dokumentov (ki se uporabijo na vsaki lokaciji, da se upoštevajo lokalne razmere), podrobnimi navodili za izpolnjevanje in pritrditev vizumskih nalepk ter pravili za izdajo vizumov pomorščakom na zunanjih mejah. Zato bi bilo treba črtati prejšnje priloge VII, VIII in IX.

Pravna podlaga

Člen 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

S tem predlogom se prenavlja Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik), ki je temeljila na vsebinsko enakih določbah Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (tj. člena 62(2)(a) in (b)(ii)).

Načelo subsidiarnosti

Člen 77(2)(a) pooblašča Unijo za razvoj ukrepov glede „skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje“.

Dani predlog upošteva omejitve iz te določbe. Cilj tega predloga je nadaljnji razvoj in izboljšanje ukrepov Vizumskega zakonika v zvezi s pogoji in postopki za izdajanje vizumov za načrtovana bivanja na ozemlju držav članic, ki ne presegajo 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni. Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj lahko spremembo veljavnega akta Unije (Vizumskega zakonika) doseže le Unija.

Načelo sorazmernosti

Člen 5(4) PEU določa, da ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Oblika, izbrana za tak ukrep, mora omogočati, da se s predlogom doseže cilj ukrepa in da se ta izvede kar najučinkoviteje.

Vizumski zakonik je bil leta 2009 sprejet v obliki uredbe, da bi zagotovili njegovo enotno uporabo v vseh državah članicah, ki uporabljajo schengenski pravni red. Predlagana pobuda pomeni spremembo veljavne uredbe in mora biti zato v obliki uredbe. Kar zadeva vsebino, je ta pobuda omejena na izboljšave veljavne uredbe in temelji na ciljih politike, ki jim je bil dodan nov cilj: gospodarska rast. Predlog je zato usklajen z načelom sorazmernosti.

Vrsta pravnega akta

S tem predlogom se prenavlja Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik). Zato je lahko kot pravni akt prenovitve izbrana le uredba.

4.         PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog spremembe ne vpliva na proračun EU.

5.           DODATNI ELEMENTI

Posledice različnih protokolov, priloženih Pogodbama, in pridružitvenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami

Pravna podlaga tega predloga je v naslovu V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zaradi česar se uporablja sistem „spremenljive geometrije“ iz protokolov o stališču Združenega kraljestva, Irske in Danske ter Schengenskega protokola. Ta predlog nadgrajuje schengenski pravni red. Posledice v zvezi z različnimi protokoli je zato treba preučiti za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, Islandijo in Norveško ter Švico in Lihtenštajn. Podobno je treba preučiti tudi posledice različnih aktov o pristopu. Podroben položaj vsake od teh zadevnih držav je opisan v uvodnih izjavah 49–57 tega predloga. Sistem „spremenljive geometrije“ tega predloga je enak sistemu, ki se uporablja za izvirni Vizumski zakonik, z dodanim sklicem na Akt o pristopu Hrvaške iz leta 2011.

Povezava s sočasnim predlogom uredbe o popotniškem vizumu[9]

Morebitne spremembe tega predloga med zakonodajnim postopkom bodo vplivale na predlog uredbe o popotniškem vizumu, zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju ustreznih sinergij med tema dvema predlogoma v postopku pogajanj. Če se bo v času teh pogajanj zdelo izvedljivo, da bi oba akta sprejeli v podobnem časovnem okviru, namerava Komisija združiti navedena predloga v en sam predlog prenovitve. Če bosta sozakonodajalca dosegla soglasje o tem predlogu, preden bo verjetno, da bosta dosegla skorajšnje soglasje o predlogu uredbe o popotniškem vizumu, se določbe tega predloga v zvezi s predvidenim popotniškim vizumom (členi 3(7), 12(3) in 18(6)) ne bi smele ohraniti za sprejetje, ampak bi jih bilo treba vstaviti pozneje s spremembo Vizumskega zakonika, ko bo končno doseženo soglasje o predlogu o popotniškem vizumu.

Zgoščen pregled predlaganih sprememb

Člen 1 – Spremembe Vizumskega zakonika

Člen 1 – Predmet urejanja in področje uporabe

– Horizontalna sprememba: po celotnem besedilu je izbrisan sklic na „tranzit“ kot namen potovanja.

Člen 2 – Opredelitev pojmov

– Doda se odstavek 6, ki vsebuje sklic na opredelitev pojma „popotniški vizum“ v ustrezni uredbi.

– Doda se odstavek 7, da se določi opredelitev pojma „bližnji sorodniki“ (državljanov Unije).

– Doda se odstavek 8, da se določi opredelitev pojma „prosilec, registriran v VIS“, kar naj bi zagotovilo, da se v celoti izkoristi vizumski informacijski sistem.

– Doda se odstavek 9, da se določi opredelitev pojma „redni potnik, registriran v VIS“, kar naj bi zagotovilo, da se v celoti izkoristi vizumski informacijski sistem in upošteva „vizumska zgodovina“ prosilca.

– Doda se odstavek 12, da se pojem „veljaven“ opredeli kot ,obdobje veljavnosti se mu ni izteklo‘ in ne kot nasprotje pojma ,lažen, ponarejen ali prenarejen‘.

– Odstavek 16: doda se opredelitev pojma „pomorščak“, da se osebju, zaposlenemu na ladjah, omogoči korist od različnih poenostavitev postopka.

Člen 3 – Državljani tretje države, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum

– Odstavek 4: določbe o vizumski obveznosti za letališki tranzit, ki jo posamezne države članice uvedejo za državljane določenih tretjih držav, so bile spremenjene, da bodo lahko zajete v ustreznem institucionalnem pravnem okviru.

Člen 5 – Država članica, pristojna za obravnavo vloge in sprejetje odločitve o njej

– Odstavek 1(b) se spremeni, da se ohrani samo eno objektivno merilo (tj. dolžina bivanja), na podlagi katerega se določi država članica, pristojna za obravnavo vloge v primeru načrtovanega potovanja, ki ima več kot en cilj. Poleg tega so dodane določbe, ki urejajo primere, ko namerava potnik opraviti več potovanj v različne države članice v kratkem roku, tj. dveh mesecih.

– Odstavek 2 se spremeni, da bi se odpravili primeri, ko „pristojna“ država članica ni prisotna ali zastopana v tretji državi, v kateri prosilec zakonito prebiva. Določbe urejajo vse možne primere in nudijo rešitve, ki izražajo duh sodelovanja in medsebojnega zaupanja, na katerem temelji schengensko sodelovanje.

Člen 7 – Pristojnost za izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice

– Odstavek 1 se spremeni kot posledica spremembe člena 5.

– Vstavita se odstavka 2 in 3, da se oblikuje usklajen pravni okvir za primere, ko državljan tretje države v času bivanja na ozemlju držav članic izgubi svojo potno listino ali je ta ukradena.

Člen 8 – Praktična navodila za vložitev vloge

– Odstavek 1 določa splošni najdaljši in najkrajši rok za vložitev vloge.

– Doda se odstavek 3, ki določa poenostavitev v nekaterih primerih v zvezi s sorodniki državljanov Unije, kadar bi jih bilo treba na obisk za vložitev vloge naročiti takoj.

– Odstavek 4 se spremeni tako, da postane obvezujoč („dovoli“) namesto neobvezni („lahko [...] dovoli“), kar pomeni, da se nujni primeri vedno obravnavajo takoj.

– Odstavek 5 se spremeni, da se razjasnijo pravila o tem, kdo lahko vloži vlogo v imenu prosilca, in doda se sklic na poklicne, kulturne, športne ali izobraževalne zveze oziroma institucije, da se te razlikujejo od komercialnih posrednikov.

– Odstavek 6 je bil prenesen iz prejšnjega člena 40(4) in spremenjen, da ureja le določbo o prosilcih, ki se morajo za vložitev vloge osebno zglasiti le na enem mestu

Člen 9 – Splošna pravila za vložitev vloge

– Odstavek 1 je nadomeščen z novim besedilom, da se upošteva odprava splošnega načela, na podlagi katerega morajo vsi prosilci osebno vložiti vlogo za izdajo vizuma (glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.1 (odstavek (7)).

– Odstavek 2 se spremeni kot posledica spremembe odstavka 1.

Člen 10 – Obrazec vloge

– Odstavek 1 se spremeni, da se doda sklic na možnost izpolnitve obrazca vloge v elektronski obliki.

– Doda se odstavek 2, da se zagotovi popolna usklajenost elektronske različice obrazca vloge z obrazcem vloge iz Priloge I.

– Odstavek 4 je bil poenostavljen zaradi zagotovitve, da je obrazec vloge vedno, kot minimum, na voljo v uradnem jeziku države članice, za vstop v katero se vloži vizum, in države gostiteljice.

Člen 11 – Potna listina

– Točka (a) se spremeni z navzkrižnim sklicem na novo določbo v členu 21(2), navedeno v nadaljevanju.

– Točka (b) se spremeni zaradi zagotovitve razpoložljivosti proste dvojne strani v potni listini prosilca, da so vizumska nalepka in naknadni žigi o vstopu in izstopu nameščeni drug poleg drugega. To bo poenostavilo mejne kontrole; glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.2 (odstavek (11)).

Člen 12 – Biometrični identifikatorji

– Odstavka 2 in 4 se spremenita kot posledica spremembe člena 9(1).

– Odstavek 3 se spremeni, da se upošteva predlog o „popotniškem vizumu“.

Člen 13 – Spremni dokumenti

– Vstavi se odstavek 2, da se upoštevajo poenostavitve postopka, ki se dovolijo rednim potnikom, registriranim v VIS, kar pomeni, da mora ta kategorija prosilcev predložiti samo dokazilo o namenu potovanja.

– Vstavi se odstavek 3, da se sorodnikom državljanov Unije v določenih primerih dovolijo ali pojasnijo poenostavitve.

– Odstavek 4 se spremeni z določbo, da je usklajen seznam spremnih dokumentov v Prilogi II izčrpen.

– Vstavi se odstavek 6, da se prosilcem zagotovi možnost predložitve faksimila ali kopij izvirnih spremnih dokumentov. Prosilci bi morali pozneje predložiti izvirne dokumente, razen v posebnih primerih, ko se lahko izvirni dokument zahteva le, če obstaja dvom o verodostojnosti dokumenta.

– V odstavku 7(a) se doda sklic na „zasebno“ nastanitev.

– Doda se odstavek 10, da se upoštevajo določbe o izvedbenih ukrepih.

Člen 14 – Vizumska taksa

– V odstavku 3 je v točki (a) razširjena obveznost oprostitve vizumske takse na mladoletnike do starosti 18 let (prej do šestega leta), s čimer se odpravi znižana vizumska taksa za otroke od šestega do 12. leta starosti in možna oprostitev vizumske takse za isto starostno skupino.

– V odstavku 3 se spremeni točka (c), da se zagotovi jasen sklic na kategorijo oseb, za katere velja.

– Na podlagi točke (d) odstavka 3 oprostitev vizumske takse za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov postane obvezna.

– Na podlagi točke (e) odstavka 3 postane obvezna oprostitev vizumske takse za 25 let stare ali mlajše udeležence seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, s čimer se odpravita možna oprostitev vizumske takse za to skupino oseb in obvezna oprostitev vizumske takse za predstavnike neprofitnih organizacij, starih 25 let ali mlajših, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije

– Vstavita se točki (f) in (g), da se sorodnikom državljanov Unije v določenih primerih dovolijo ali pojasnijo oprostitve vizumske takse.

            Glej tudi delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.3 (odstavek (15)).

Člen 15 – Pristojbina za storitve

– V odstavku 1 se črta sklic na „dodatno“ pristojbino za storitev.

– Odstavek 3 se spremeni kot posledica spremembe člena 14.

Člen 18 – Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja

– Vstavi se odstavek 2, da se upošteva vstavitev člena 2(9) in člena 13(1)(e).

– Vstavi se odstavek 3 zaradi pojasnila o odgovornosti pristojnih organov držav članic, da utemeljijo neuporabo domneve o izpolnjevanju pogojev za vstop v posameznih primerih in navedejo razloge za to.

– Odstavek 6 se spremeni, da se upošteva predlog uredbe o popotniškem vizumu, in črta sklic na „ki ga je izdala druga država članica“, ki je bil zavajajoč.

– Odstavek 10 se spremeni, da se državam članicam za izvedbo razgovora s prosilcem omogoči uporaba sodobnih komunikacijskih sredstev, namesto da bi se od njega zahtevalo, naj se osebno zglasi na konzulatu.

Člen 19 – Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic

– Odstavek 2 se spremeni in določa, da države članice dajo odgovor na prošnjo za predhodno posvetovanje v petih koledarskih dneh po posvetu namesto v sedmih.

– Odstavek 3 določa, da države članice uradno obvestijo Komisijo o prošnjah za predhodno posvetovanje vsaj 15 koledarskih dni pred uvedbo ukrepa, s čimer se omogoči, da se prosilci pravočasno obvestijo in da se druge države članice tehnično pripravijo.

– Odstavek 5 se črta, ker je postal zastarel.

Člen 20 – Odločanje o vlogi

– Odstavek 1 določa, da se rok za odločanje o vlogi skrajša na največ 10 koledarskih dni. To je posledica tako sprememb člena 19(2) kot ugotovitev iz ocene izvajanja Vizumskega zakonika (glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.6 (odstavek (22)).

– Odstavek 2 se spremeni tako, da se skrajša najdaljši rok odločanja na 20 dni in da se črta zadnji stavek kot posledica črtanja določbe, na podlagi katere je lahko zastopana država članica od države članice zastopnice zahtevala, da se z njo posvetuje o zadevah, v katerih jo zastopa.

– Vstavi se odstavek 3, da se bližnjim sorodnikom državljanov Unije v določenih primerih dovolijo ali pojasnijo poenostavitve.

– Črta se prejšnji odstavek 3, saj za obravnavanje vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ne bi smelo biti na voljo 60 koledarskih dni.

– V odstavku 4 se črta točka (d) kot posledica črtanja določbe, ki je zastopani državi članici omogočala, da se je država članica zastopnica z njo posvetovala. S tem je bila odpravljena zahteva, da se določene zadeve predajo v obravnavo zastopani državi članici namesto državi članici zastopnici.

Člen 21 – Izdaja enotnega vizuma

– Odstavek 2 nadomesti prejšnja pododstavka 4 in 5 člena 24(1).

– V odstavku 2 se prvi odstavek spremeni tako, da se odpravi sklic na vizum za „dvakratni vstop“, ki se zdi odveč, in da se doda sklic na možnost izdaje vizuma za večkratni vstop, ki velja dlje od potne listine.

– Dodata se odstavka 3 in 4, da se upošteva sprememba člena 2(10) in uvedejo objektivno opredeljena merila za dovolitev določenih poenostavitev.

– Odstavek 5 se spremeni, da zajema tudi druge primere prosilcev za vizum, ki so upravičeni do izdaje vizuma za večkratni vstop.

Člen 24 – Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

– Vstavi se odstavek 2, da se upošteva člen 51(2).

– Odstavek 3 se spremeni, da se okrepi pomen določb o nacionalnih opombah na vizumski nalepki (glej delovni dokument služb Komisije, točko 2.1.1.6 (odstavek 27).

– Odstavek 5 se spremeni, da se zagotovi možnost ročne izpolnitve vizumov za enkratni vstop.

Člen 25 – Razveljavitev že izpolnjene vizumske nalepke

– Odstavek 2 se spremeni, da se upošteva potreba po oblikovanju primerne pravne podlage za dobro prakso, priporočeno v priročniku za Vizumski zakonik.

Člen 26 – Pritrditev vizumske nalepke

– Vstavi se odstavek 2, da se upoštevajo določbe člena 51(2).

Člen 28 – Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic

– Odstavek 2 se spremeni, da se zagotovi pravočasno obveščanje ostalih držav članic (glej pripombe v zvezi s členom 19).

Člen 29 – Zavrnitev izdaje vizuma

– Črta se točka 1(a)(vii) kot posledica odprave zahtev po potovalnem zdravstvenem zavarovanju.

– Odstavek 3 se spremeni tako, da se doda sklic na potrebo držav članic glede zagotovitve podrobnih informacij o pritožbenih postopkih.

– Črta se odstavek 4 kot posledica črtanja določbe, na podlagi katere so se določene zadeve predale v obravnavo zastopani državi članici namesto državi članici zastopnici.

Člen 31 – Razveljavitev in preklic

– Odstavek 4 se spremeni, da se upošteva sprememba člena 13.

Člen 32 – Vizumi, za izdajo katerih se izjemoma zaprosi na zunanji meji

– Naslov se spremeni, ker je bil vstavljen člen 33.

– Črta se točka 2 kot posledica odprave zahtev po potovalnem zdravstvenem zavarovanju.

Člen 33 – Vizumi, za izdajo katerih se zaprosi na zunanji meji v okviru začasne sheme

– Te določbe so bile dodane, da se državam članicam omogoči spodbujanje kratkoročnega turizma. Morale bi biti pristojne za izdajo vizumov na zunanji meji ne le v posameznih primerih (odvisno od razmer posameznikov iz tretjih držav), ampak tudi v okviru začasne sheme. Člen določa pravila o uradnem obvestilu o organizacijskih posebnostih začasne sheme in njegovi objavi ter določa, da bi morala biti veljavnost izdanega vizuma omejena na ozemlje države članice, ki je vizum izdala.

– V odstavku 6 so določene zahteve glede poročanja zadevne države članice.

Člen 34 – Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom

– Vstavi se odstavek 3, da se upoštevajo določbe člena 51(2).

Člen 38 – Konzularna organiziranost in konzularno sodelovanje

– V odstavku 1 je drugi stavek postal zastarel.

– V odstavku 2 je preoblikovana točka (b) kot posledica razveljavitve prejšnjega člena 41 in odprave uvrstitve zunanjega izvajanja med ukrepe, ki se uporabijo „v skrajnem primeru“.

– Odstavek 4 se nadomesti z vstavitvijo člena 8(6).

Člen 39 – Sporazumi o zastopanju

– Odstavek 1 je enak prejšnjemu odstavku 1 člena 8.

– V odstavku 2 sta opisana sprejem in prenos spisov in podatkov med državami članicami v primerih, ko država članica zastopa drugo državo članico le za sprejem vlog in biometričnih identifikatorjev.

– Odstavek 3 se spremeni zaradi upoštevanja, da je bila črtana možnost zastopane države članice, na podlagi katere je lahko od države članice zastopnice zahtevala, naj ji omogoči sodelovanje v zadevah, ki jih slednja obravnava zanjo.

– Odstavka 4 in 5 sta enaka prejšnjima odstavkoma 5 oziroma 6 člena 8.

– V odstavku 6 je določen najkrajši rok, v katerem mora zastopana država članica uradno obvestiti Komisijo o sklenitvi ali prenehanju veljavnosti sporazumov o ureditvi zastopanja.

– V odstavku 7 je določeno, da država članica zastopnica obenem uradno obvesti druge države članice in delegacijo Evropske unije v zadevni pristojnosti o sklenitvi ali prenehanju veljavnosti sporazumov o zastopanju.

– Odstavek 8 je enak prejšnjemu odstavku 9 člena 8.

Člen 40 – Udeležba častnih konzulov

– V odstavku 1 se črta izraz „tudi“.

Člen 41 – Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

– Črta se prejšnji odstavek 3, ker predvidena uskladitev v praksi ni mogoča, saj države članice na splošno sklepajo celostne sporazume z zunanjimi ponudniki storitev.

– V odstavku 5 se spremeni točka (e) kot posledica spremembe člena 9.

– Spremeni se odstavek 12, da se državam članicam naloži obveznost letnega poročanja o tem, kako sodelujejo z zunanjimi ponudniki storitev in jih nadzorujejo, kot je določeno v Prilogi IX.

Člen 42 – Šifriranje in varen prenos podatkov

– Spremenijo se odstavki 1, 2 in 4, da se upošteva razveljavitev prejšnjega člena 8.

Člen 43 – Sodelovanje držav članic s komercialnimi posredniki

– Odstavek 1 se spremeni kot posledica črtanja prejšnjega odstavka (11) člena 2, tj. opredelitve pojma „komercialni posrednik“.

– V odstavku 5 se spremeni drugi pododstavek, da se zagotovi obveščanje javnosti o pooblaščenih komercialnih posrednikih.

Člen 45 – Informacije, ki se zagotovijo širši javnosti

– V odstavku 1 se spremeni točka (c), da se upošteva razveljavitev prejšnjega člena 41.

– V odstavku 1 se črta prejšnja točka (e), da se upošteva razveljavitev prejšnjega člena 20.

– Vstavi se odstavek 3, ki določa, da Komisija izda usklajeni obrazec za informacije, ki se zagotovijo na podlagi člena 45(1).

– Vstavi se odstavek (4), ki določa, da Komisija postavi spletišče o schengenskih vizumih, ki vsebuje vse relevantne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma.

Člen 46 – Schengensko sodelovanje konzulatov držav članic na lokalni ravni

– V odstavku 1 se spremenita prvi stavek in točka (a), ki določata, da se v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni pripravijo usklajeni seznami spremnih dokumentov.

– V odstavku 1 se spremenita točka (b) in zadnji pododstavek kot posledica spremenjenega člena 14.

– Odstavek 2 se spremeni kot posledica dodane določbe v členu 45(3).

– V odstavku 3 se spremeni točka (a), ki določa četrtletno zbiranje statističnih podatkov o vizumih na lokalni ravni in sklic na popotniški vizum.

– V odstavku 3 se spremeni točka (b) kot posledica preureditve prvega stavka.

– Spremeni se odstavek 7, ki določa, da Komisija na podlagi letnih poročil, pripravljenih v okviru različnih oblik schengenskega sodelovanja na lokalni ravni, sestavi letno poročilo, ki ga mora poslati Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člena 48 in 49 – Izvajanje delegiranih pristojnosti in nujni postopek

– Ta dva člena se vstavita, da se upoštevajo določbe člena 290 PDEU o delegiranih aktih.

Člen 50 – Navodila za praktično uporabo uredbe

– Člen je spremenjen, da se upoštevajo določbe iz člena 51(2).

Člen 51 – Postopek v odboru

– Ta člen se spremeni, da se upoštevajo določbe, ki urejajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Člen 52 – Obveščanje

– V odstavku 1 se spremeni točka (g) kot posledica spremembe člena 38.

– Odstavek 2 se spremeni kot posledica dodane določbe v členu 45(4).

Člen 54 – Nadzor in ocenjevanje

– To so standardne določbe v zvezi z nadzorom in ocenjevanjem izvajanja pravnih aktov.

Člen 55 – Začetek veljavnosti

– To je standardna določba o začetku veljavnosti in neposredni uporabnosti. Uporaba Uredbe se odloži za šest mesecev od začetka veljavnosti, razen člena 51(2), ki se začne uporabljati tri mesece od začetka veljavnosti, da se omogoči sprejetje izvedbenih aktov, kot je določeno v členih 24, 26, 32 in 50.        

Priloge

– Priloga I se zamenja

– Priloga V:

– prejšnja točka 7 o potovalnem zdravstvenem zavarovanju se črta,

– doda se nova točka 10, ki ureja primere, ko je vloga za izdajo letališkega tranzitnega vizuma zavrnjena.

ê 810/2009 (prilagojeno)

2014/0094 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vizumskem zakoniku Unije (Vizumski zakonik)

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö delovanju Evropske Unije (PDEU) Õ , zlasti člena 62 Ö 77 Õ (2)(a) in (b)(ii) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)       Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[11] je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

ê 810/2009 Uvodna izjava 1 (prilagojeno)

V skladu s členom 61 Pogodbe bi morali oblikovanje območja, po katerem se osebe prosto gibljejo, spremljati ukrepi o kontroli na zunanjih mejah, azilu in priseljevanju.

ê 810/2009 Uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Po členu 62(2) Pogodbe se z ukrepi o prečkanju zunanjih meja držav članic vzpostavijo pravila o vizumih za načrtovano bivanje, ki ni daljše od treh mesecev, vključno s postopki in pogoji za izdajo vizumov držav članic.

ò novo

(2)       Politika Unije na področju vizumov, ki dovoljujejo bivanje do 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, je temeljna sestavina za oblikovanje skupnega območja brez notranjih meja. Skupna pravila o pogojih in postopkih za izdajanje vizumov bi moralo voditi načelo solidarnosti in medsebojnega zaupanja med državami članicami.

ê 810/2009 Uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(3)       Glede vizumske politike je vzpostavitev „skupnega korpusa“ zakonodaje, zlasti s konsolidacijo in razvojem acquisa (ustrezne določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985[12] in Skupna konzularna navodila[13], ena od temeljnih sestavin Ö Cilj Uredbe (ES) št. 810/2009 je, med drugim, Õ „nadaljnjegai razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju Ö za poenostavitev Õ zakonitega potovanja in boju proti nezakonitem Ö boja proti nedovoljenemu Õ priseljevanju s pomočjo nadaljnjega usklajevanja nacionalne zakonodaje in postopkov obravnave na lokalnih konzularnih predstavništvih“, kot je opredeljeno v Haaškem programu: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji[14].

ê 810/2009 Uvodna izjava 8 (prilagojeno)

(4)       Če so izpolnjeni Ö Treba bi bilo tudi zagotoviti, da se pod Õ določenimi pogoji, bi bilo treba izdajati Ö izdajajo Õ vizumei za večkratni vstop, da se konzulatom držav članic zmanjša upravno breme konzulatom držav članic in omogoči neovirano potovanje pogostim ali rednim popotnikom. Prosilci, ki so konzulatu znani po poštenosti in zanesljivosti, bi morali, kolikor je mogoče, imeti dostop do poenostavljenega postopka.

ò novo

(5)       Uredba (ES) št. 810/2009 je razjasnila in poenostavila pravni okvir ter precej posodobila in standardizirala vizumske postopke. Vendar se posebne določbe, ki so bile namenjene poenostavitvi postopkov v posameznih primerih na podlagi subjektivnih meril, premalo uporabljajo.

(6)       Pametna vizumska politika bi morala vključevati trajno varnost na zunanjih mejah, pri čemer bi zagotavljala učinkovito delovanje schengenskega območja in spodbujala možnosti za zakonito potovanje. Skupna vizumska politika bi morala prispevati k zagotavljanju rasti in biti usklajena z drugimi politikami Unije, kot so politike zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma.

(7)       Da bi olajšali mobilnost in omogočili družinske obiske državljanom tretjih držav, ki obiskujejo bližnje sorodnike, ki so državljani Unije in prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, ter za bližnje sorodnike tistih državljanov Unije s prebivališčem v tretji državi, ki želijo skupaj z bližnjimi sorodniki obiskati državo članico, katere državljani so, bi morala ta uredba določati nekatere poenostavitve postopka.

(8)       Družinski člani bi morali biti v primerih, ki jih ureja Direktiva 2004/38/ES, deležni najmanj istih poenostavitev postopka, in sicer v skladu s členom 5(2) navedene direktive[15].

(9)       Razlikovati bi bilo treba med prosilci, ki za izdajo vizuma zaprosijo prvič, ter osebami, ki jim je v preteklosti že bil izdan vizum in so registrirane v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), da se poenostavi postopek za registrirane potnike, pri tem pa obravnava tveganje nedovoljenega priseljevanja in grožnja varnosti, ki jo pomenijo nekateri potniki. To razlikovanje bi bilo treba upoštevati v vseh fazah postopka.

(10)     Treba bi bilo domnevati, da prosilci, ki so registrirani v VIS ter so pridobili in zakonito uporabili dva vizuma v 12 mesecih pred vložitvijo vloge, izpolnjujejo pogoje za vstop, kar zadeva tveganje nedovoljenega priseljevanja in potrebo, da imajo zadostna sredstva za preživljanje. Vendar bi moralo biti to domnevo mogoče ovreči, če pristojni organi ugotovijo, da v posameznem primeru ni izpolnjen eden ali več od navedenih pogojev.

(11)     Ocena, ali je bil izdani vizum uporabljen zakonito, bi morala temeljiti na elementih, kot je upoštevanje obdobja dovoljenega bivanja, ozemeljske veljavnosti vizuma ter pravil glede dostopa do trga dela in opravljanja gospodarske dejavnosti.

ê 810/2009 Uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(12)     Zaradi boja proti nezakonitemu Ö nedovoljenemu Õ priseljevanju je treba določiti pravila o tranzitu skozi mednarodna območja letališč. Ö V ta namen Õ Državljani ð bi bilo treba oblikovati skupni seznam ï tretjih držav, navedenih na skupnem seznamu, ð katerih državljani ï bi morali zato imeti letališke tranzitne vizume. Vseeno bi v nujnih primerih množičnega ð morala država članica, kadar se sooči z nenadnim ï prihodaom nezakonitih Ö večjega števila Õ priseljencev ð z neurejenim statusom ï , morale imeti države članice možnost uveljaviti takšno Ö možnost začasne uvedbe zahtevoe za letališki tranzitni vizum Õ za državljane Ö posamezne Õ tretjih držav Ö tretje države Õ , ki niso na skupnem seznamu. Posamezne odločitve držav članic bi se morale pregledovati vsako leto. ð Določeni bi morali biti pogoji in postopki za to, s čimer naj bi se zagotovilo, da je uporaba tega ukrepa časovno omejena in da v skladu z načelom sorazmernosti ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja. Področje uporabe vizumske obveznosti za letališki tranzit bi bilo treba omejiti na odzivanje na posebne razmere, ki so privedle do uvedbe ukrepa. ï

ò novo

(13)     Vizumske obveznosti za letališki tranzit bi bilo treba oprostiti imetnike vizumov in dovoljenj za prebivanje, ki so jih izdale določene države.

(14)     Pojasniti bi bilo treba, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma, zlasti kadar načrtovani obisk zajema več držav članic.

(15)     Prosilci za vizum bi morali imeti možnost, da vložijo vlogo v svoji državi prebivališča, tudi če država članica, ki je pristojna za obravnavo vloge v skladu s splošnimi pravili, tam ni niti prisotna niti zastopana.

(16)     Zagotoviti bi bilo treba usklajeno obravnavanje imetnikov vizumov, katerih potna listina je bila izgubljena ali ukradena v času njihovega bivanja na ozemlju držav članic.

ê 810/2009 Uvodna izjava 9

(17)     Zaradi registracije biometričnih identifikatorjev v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)[16] bi morala biti osebna zglasitev prosilca, vsaj pri prvi vlogi, ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma.

ê 810/2009 Uvodna izjava 10

(18)     Da bi poenostavili postopek za izdajo vizuma za vsako naslednjo vlogo, bi bilo treba omogočiti, da se prstni odtisi v roku 59 mesecev kopirajo iz prvega vnosa v VIS. Po preteku tega obdobja bi bilo treba prstne odtise ponovno odvzeti.

ê 810/2009 Uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(19)     Vsie dokumentie, podatkie ali biometričnie identifikatorjie, ki jih država članica prejme v postopku za izdajo vizuma, se Ö bi bilo treba Õ v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963 štejejoti za „konzularne dokumente“ in se temu ustrezno obravnavajoti.

ê 810/2009 Uvodna izjava 12

(20)     Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[17] se uporablja za države članice glede obdelave osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

ò novo

(21)     Treba bi bilo določiti roke za različne faze postopka, predvsem zato, da se potnikom omogoči, da načrtujejo vnaprej in se izognejo obdobjem, ko se pri konzulatih vlaga večje število vlog.

(22)     Konzulati držav članic bi morali za obravnavo vlog za izdajo vizuma zaračunavati enako vizumsko takso. Kategorije oseb, ki so oproščene vizumske takse, bi morale biti enotno in jasno opredeljene. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da osebe v posameznih primerih oprostijo vizumske takse.

(23)     Od prosilcev se ne bi smelo zahtevati, da ob vložitvi vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje predložijo potovalno zdravstveno zavarovanje, ker je to zanje nesorazmerno breme in ni dokazov, da imetniki vizumov za kratkoročno bivanje pomenijo večje tveganje v smislu javnih izdatkov za zdravstvo v državah članicah, kot državljani tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti.

(24)     Strokovnim, kulturnim in športnim zvezam ter pooblaščenim komercialnim posrednikom bi bilo treba dovoliti, da vložijo vlogo v imenu prosilcev za vizum.

(25)     Treba bi bilo razjasniti določbe glede, med drugim, „dopustne prekoračitve roka“, izpolnjevanja vizumske nalepke in razveljavitve že izpolnjene vizumske nalepke.

(26)     Vizume za večkratni vstop z dolgim rokom veljavnosti bi bilo treba izdajati na podlagi objektivno določenih meril. Rok veljavnosti vizuma za večkratni vstop bi lahko bil daljši od roka veljavnosti potne listine, v katero je vizum pritrjen.

(27)     Obrazec vloge bi moral upoštevati razširitev uporabe VIS. Države članice bi morale v skladu s svojimi zmožnostmi omogočiti, da se obrazci vlog za izdajo vizuma izpolnijo in vložijo v elektronski obliki, ter bi morale sprejeti faksimile ali kopije spremnih dokumentov. Izvirniki dokumentov bi se lahko zahtevali le v posebnih primerih.

(28)     Na standardnem obrazcu za uradno obveščanje o zavrnitvi izdaje, razveljavitvi ali preklicu vizuma in njihovi obrazložitvi, bi moral biti naveden poseben razlog za zavrnitev izdaje letališkega tranzitnega vizuma, standardni obrazec pa bi moral tudi zagotoviti, da je zadevna oseba ustrezno obveščena o pritožbenih postopkih.

(29)     Pravila v zvezi z izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic v zvezi z izdajo vizumov pomorščakom na zunanjih mejah in obrazec, ki se izpolni v ta namen, bi morali biti čim bolj enostavni in jasni.

(30)     Izdajanje vizumov na zunanji meji bi moralo biti načeloma še naprej izjema. Da pa bi državam članicam omogočili spodbujanje krajših turističnih obiskov, bi jih bilo treba pooblastiti za izdajanje vizumov na zunanji meji, in sicer na podlagi začasne sheme ter po uradnem obvestilu in objavi organizacijskih posebnosti sistema. Take sheme bi morale biti začasne narave in veljavnost izdanih vizumov bi bilo treba omejiti na ozemlje države članice izdajateljice.

ê 810/2009 Uvodna izjava 6 (prilagojeno)

ð novo

(31)     Sprejem Ö Ureditev sprejema Õ prosilcev bi bilo treba Ö oblikovati Õ z ustreznim spoštovanjem človekovega dostojanstva. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma bi bilo treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z ð ne bi smelo presegati tega, kar je potrebno ï Ö za doseganje Õ zastavljenih ciljev.

ê 810/2009 Uvodna izjava 7 (prilagojeno)

ð novo

(32)     Države članice bi morale zagotoviti, da je kakovost storitev za javnost na visoki ravni in v skladu z dobro upravno prakso. Dodeliti bi morale primerno število usposobljenega osebja ter zadostna sredstva, da se čim bolj olajša postopek izdaje vizuma. Države članice bi morale zagotoviti, da se za vse prosilce uporablja načelo „vse na enem mestu“ Ö prosilcu za vizum zaradi vložitve vloge ne bi bilo treba zglasiti na več kot enem mestu Õ. ð To ne bi smelo posegati v možnost, da se s prosilcem opravi osebni razgovor. ï

ê 810/2009 Uvodna izjava 13 (prilagojeno)

ð novo

(33)     Za poenostavitev postopka bi bilo treba predvideti, Ö Uredba (ES) št. 810/2009 določa Õ različne oblike sodelovanja ,kot so omejeno zastopanje, kolokacija, skupna vložišča, uporaba častnih konzulov in sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev, ob upoštevanju zlasti zahtev za varstvo podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES Ö med državami članicami, katerih cilj je po eni strani, da se državam članicam dovoli združitev virov, po drugi strani pa, da se poveča konzularna zastopanost v korist prosilcev Õ . Države članice bi morale v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, opredeliti vrsto organizacijske strukture, ki jo bodo uporabile v vsaki tretji državi. ð Treba bi bilo sprejeti prilagodljiva pravila, ki bi državam članicam omogočala, da optimizirajo skupno uporabo virov in povečajo konzularno zastopanost. Sodelovanje med državami članicami („schengenski vizumski centri“) bi lahko potekalo v kakršni koli obliki, prilagojeni lokalnim razmeram, njegov namen pa je povečanje zemljepisne konzularne zastopanosti, zmanjšanje stroškov držav članic, povečanje prepoznavnosti Evropske unije in izboljšanje storitev, ki so na voljo prosilcem za vizum. ï

ê 810/2009 Uvodna izjava 4 (prilagojeno)

ð novo

(34)     Države članice bi morale biti prisotne ali biti zastopane za vizumske namene v vseh tretjih državah, za katerih državljane se zahtevajo vizumi. ð Države članice bi si morale prizadevati za povečanje konzularne zastopanosti. ï Države članice, ki v zadevni tretji državi ali v določeni regiji zadevne tretje države nimajo konzulata, bi si morale Ö zato Õ prizadevati za sklenitev dogovora sporazuma o zastopanju, tako da prosilci za izdajo vizuma ne bi imeli nesorazmerno oteženega dostopa do konzulata.

ò novo

(35)     Ureditev zastopanja bi bilo treba racionalizirati in se izogibati oviram za sklenitev sporazumov o zastopanju med državami članicami, država članica zastopnica pa bi morala biti odgovorna za izvedbo celotnega postopka obravnave vlog za izdajo vizuma, ne da bi v njem sodelovala zastopana država članica.

ê 810/2009 Uvodna izjava 14

ð novo

(36)     Treba je predpisati določbe za primere, v katerih se država članica odloči, da bo sodelovala z zunanjim ponudnikom storitev pri zbiranju vlog. Takšna odločitev se sme sprejeti, če se v posebnih okoliščinah ali zaradi lokalnih razmer sodelovanje z drugimi državami članicami v obliki zastopanja, omejenega zastopanja, kolokacije ali skupnega zajemnega centra za zadevno državo članico izkaže za neustrezno. Takšno ureditev bi bilo treba vzpostaviti v skladu s splošnimi načeli izdajanja vizumov, ob spoštovanju zahtev za varstvo podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES. Poleg tega bi bilo treba pri vzpostavitvi in izvajanju takšne ureditve paziti, da se prepreči trgovanje z vizumi.

ê 810/2009 Uvodna izjava 15

Če se je država članica odločila, da bo sodelovala z zunanjim ponudnikom storitev, bi morala vsem prosilcem še naprej omogočati, da vloge predložijo neposredno na njenih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih.

ê 810/2009 Uvodna izjava 16 (prilagojeno)

ð novo

(37)     Država članica bi morala sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev na podlagi pravnega instrumenta akta, ki bi moral vsebovati določbe o njihovih točnih nalogah Ö zunanjega ponudnika Õ ter, neposrednem in popolnem dostopu Ö države članice Õ do njihovih prostorov Ö zunanjega ponudnika storitev Õ , podatke informacijah o za prosilcihe, zaupnosti in ter okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje sodelovanja. ð Države članice bi morale Komisiji letno poročati o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev, tudi o nadzoru ponudnikov storitev. ï

ê 810/2009 Uvodna izjava 17

Ta uredba omogoča odstopanje od splošnega pravila osebne zglasitve na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu, saj državam članicam omogoča, da pri sprejemanju vlog sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev, hkrati pa za predložitev vlog določijo načelo „vse na enem mestu“. To ne posega v možnost, da se prosilec pokliče na osebni razgovor.

ê 810/2009 Uvodna izjava 19

ð novo

(38)     Statistični podatki so pomembno sredstvo spremljanja migracijskih gibanj in so lahko učinkovito upravljavsko orodje. Zato bi bilo treba take podatke zbirati redno v enotni obliki. ð Treba bi bilo zbirati podrobne podatke o vizumih, da se pripravijo primerjalni statistični podatki, ki omogočajo ocenjevanje izvajanja te uredbe na podlagi dokazov. ï

ê 810/2009 Uvodna izjava 23 (prilagojeno)

ð novo

(39)     Ö Splošni javnosti bi bilo treba zagotoviti vse relevantne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma, poleg tega pa bi bilo treba izboljšati vidnost in enotno podobo skupne vizumske politike. V ta namen bi bilo treba Õ Vvzpostaviti je treba skupno spletno mesto o schengenskih vizumih, da se poveča prepoznavnost in izboljša enotna podoba skupne vizumske politike ð in pripraviti skupni obrazec za podatke, ki jih države članice zagotavljajo javnosti ï. Takšno spletno mesto bo zagotavljalo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma.

ê 810/2009 Uvodna izjava 18

(40)     Konzularno Schengensko sodelovanje na lokalni ravni je bistvenega pomena za usklajeno uporabo skupne vizumske politike in pravilno oceno tveganj priseljevanja in/ali varnosti. Zaradi različnih lokalnih razmer bi bilo treba oceniti praktično uporabo posebnih zakonodajnih določb med diplomatsko-imi in konzularnimi predstavništvi držav članic na posameznih lokacijah, da se zagotovi usklajena uporaba pravnih zakonodajnih določb ter preprečita „trgovanje z vizumi“ in različna obravnava prosilcev za vizum.

ò novo

(41)     Če ni usklajenega seznama spremnih dokumentov na danem mestu, lahko države članice same opredelijo, katere spremne dokumente morajo prosilci za vizum predložiti, da izkažejo izpolnjevanje pogojev za vstop, ki jih določa ta uredba. Če tak usklajeni seznam spremnih dokumentov obstaja, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da z namenom zagotovitve poenostavitev za prosilce za vizum določijo nekatere oprostitve zahtev z navedenega seznama, kadar so na njihovem ozemlju organizirani večji mednarodni dogodki. Ti dogodki bi morali biti velikega obsega in imeti poseben pomen zaradi njihovega vpliva na turizem in/ali kulturo, kot na primer razstave in športna prvenstva na mednarodni ali svetovni ravni.

ê 810/2009 Uvodna izjava 27

(42)     Kadar država članica gosti olimpijske ali paraolimpijske igre, bi se moral uporabljati poseben režim za izdajo vizumov članom olimpijske družine.

ê 810/2009 Uvodna izjava 20

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[18].

ê 810/2009 Uvodna izjava 21

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje sprememb prilog k tej uredbi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

ê 810/2009 Uvodna izjava 22

Da se zagotovi usklajena uporaba te uredbe na operativni ravni, bi bilo treba sestaviti navodila o praksi in postopkih, ki jih uporabljajo države članice, kadar obravnavajo vloge za izdajo vizuma.

ò novo

(43)     Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se razmeram, ki se spreminjajo, prilagodita skupni seznam tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum pri prehodu skozi mednarodno tranzitno območje letališč na ozemlju držav članic, ter seznam dovoljenj za prebivanje, ki imetniku omogočajo tranzit preko letališč držav članic, ne da bi se od njega zahteval vizum za letališki tranzit. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(44)     Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi z izdajo operativnih navodil o praksi in postopkih, ki so obvezni za države članice pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma, seznami spremnih dokumentov, ki jih je treba uporabljati v vsaki jurisdikciji, obveznimi vnosi na vizumski nalepki, pravili za pritrditev vizumske nalepke in pravili za izdajanje vizumov na meji pomorščakom. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[19]. Za sprejetje takšnih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

ê 810/2009 Uvodna izjava 26 (prilagojeno)

(45)     Dvostranski sporazumi med Skupnostjo Ö Unijo Õ in tretjimi državami s ciljem olajšati obravnavo vlog za izdajo vizumov lahko odstopajo od določb iz te uredbe.

ê 810/2009 Uvodna izjava 30

(46)     Pogoji, ki urejajo vstop na ozemlje držav članic ali izdajanje vizumov, ne vplivajo na pravila, ki zdaj urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin.

ê 810/2009 Uvodna izjava 28 (prilagojeno)

ð novo

(47)     Ker se cilja te uredbe, in sicer določiteve postopkov in ð skupnih ï pogojev Ö in postopkov Õ za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali načrtovano bivanje na njihovem ozemlju držav članic, ki ne presega treh mesecev Ö 90 dni Õ v katerem koli šestmesečnem obdobju Ö 180 dni Õ, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažjehko doseže ð le ï Skupnost Ö na ravni Unije Õ , lahko Skupnost Ö Unija Õ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Ö Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Õ . Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega Ö tega Õ cilja.

ê 810/2009 Uvodna izjava 29 (prilagojeno)

ð novo

(48)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. ð S to uredbo se želi zagotoviti predvsem popolno spoštovanje zasebnega in družinskega življenja iz člena 7, varstva osebnih podatkov iz člena 8 in pravic otroka iz člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ï .

ê 810/2009 Uvodna izjava 31 (prilagojeno)

ð novo

(49)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola Ö (št. 22) Õ o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji Ö PEU Õ in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö delovanju Evropske unije (PDEU) Õ, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ð ko je ï Svet sprejme ð odločil o ï toej uredboi, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne.

ê 810/2009 Uvodna izjava 32 (prilagojeno)

(50)     Glede Islandije in Norveške ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s Ö z njuno Õ pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[20] , ki spadajo na področje iz člena 1, točke B, Sklepa Sveta 1999/437/ES[21] o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

ê 810/2009 Uvodna izjava 33 (prilagojeno)

Skleniti bi bilo treba dogovor, ki bi predstavnikom Islandije in Norveške omogočil pridružitev pri delu odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil po tej uredbi. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Islandijo ter Norveško glede odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvršilnih pooblastil[22], in je priložena zgoraj navedenemu sporazumu. Komisija je Svetu predložila predlog priporočila glede pogajanja o tem dogovoru.

ê 810/2009 Uvodna izjava 34

(51)     Glede Švice ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[23], ki sodijo na področje iz člena 1, točke B, Sklepa 1999/437/ES skupaj s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[24] o podpisu navedenega sporazuma.

ê 810/2009 Uvodna izjava 35 (prilagojeno)

ð novo

(52)     Glede Lihtenštajna ta uredba pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje člena 1, točkae B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES 2011/350/EU[25] o podpisu ð sklenitvi ï navedenega protokola.

ê 154/2012 Uvodna izjava 11

(53)     Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(12) Akta o pristopu iz leta 2003.

ê 154/2012 Uvodna izjava 12

(54)     Za Bolgarijo in Romunijo ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(12) Akta o pristopu iz leta 2005 –.

ò novo

(55)     Za Hrvaško ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

ê 810/2009 Uvodna izjava 36

(56)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[26]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

ê 810/2009 Uvodna izjava 37 (prilagojeno)

(57)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[27]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. –

ê 810/2009 Uvodna izjava 38 (prilagojeno)

Ta uredba, razen člena 3, vsebuje določbe, ki nadgrajujejo schengenski pravni red ali so drugače povezane z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 ter v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

ê 810/2009 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj Ö Predmet urejanja Õ in področje uporabe

ê 610/2013 Člen 6.1 (prilagojeno)

1. Ta uredba določa postopke in pogoje Ö pogoje in postopke Õ za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 -dnevnem Ö dni Õ.

ê 810/2009 (prilagojeno)

2. Določbe te uredbe se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki morajo pri prečkanjhodu zunanjih meja držav članic imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve[28], brez poseganja v:

              (a) pravice do prostega gibanja, ki jih uživajo državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije;

              (b) enakovredne pravice, ki jih uživajo državljani tretje države in njihovi družinski člani, ki po sporazumih med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter temi tretjimi državami na drugi strani, uživajo pravice do prostega gibanja, ki so enakovredne pravicam državljanov Unije in članov njihovih družin.

3. Ta uredba tudi določa tretje države, katerih državljani morajo z odstopanjem od načela prostega tranzita, določenega v Prilogi 9 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, imeti letališki tranzitni vizum, in določeni ter postopki in pogoji Ö pogoje in postopke Õ za izdajo vizumov za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

              1. „državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17 Ö 20 Õ (1) Pogodbe Ö PDEU Õ;

              2. „vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica z namenom:

ê 610/2013 Člen 6.2 (prilagojeno)

         (a) tranzita čez ozemlje ali načrtovanega bivanja na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180-dnevnem obdobju Ö dni Õ od datuma prvega vstopa na ozemlje držav članic; Ö ali Õ

ê 810/2009

         (b) tranzita skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic;

              3. „enotni vizum“ pomeni vizum, veljaven za celotno ozemlje držav članic;

              4. „vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo“ pomeni vizum, ki velja na ozemlju ene ali več držav članic, vendar ne vseh držav članic;

              5. „letališki tranzitni vizum“ pomeni vizum, ki velja za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja enega ali več letališč držav članic;

ò novo

              6. „popotniški vizum“ pomeni vizum, kot je določen v členu 3(2) [Uredbe št..../...];

7. „bližnji sorodniki“ pomenijo zakonca, otroke, starše, osebe, ki uresničujejo starševske pravice, stare starše in vnuke;

8. „prosilec, registriran v VIS“ pomeni prosilca, čigar podatki so registrirani v vizumskem informacijskem sistemu;

9. „redni potnik, registriran v VIS“ pomeni prosilca za vizum, ki je registriran v vizumskem informacijskem sistemu in je pridobil dva vizuma v 12 mesecih pred vložitvijo vloge;

ê 810/2009

ð novo

              610. „vizumska nalepka“ pomeni enotno obliko za vizume, kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume[29];

              711. „priznana potna listina“ pomeni potno listino, ki jo ena ali več držav članic priznava za namen ð prehoda zunanjih meja in ï pritrditve vizumov ð , na podlagi Sklepa št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta[30] ï ;

ò novo

              12. „veljavna potna listina“ pomeni potno listino, ki ni lažna, ponarejena ali prenarejena in katere rok veljavnosti, kot ga je določil organ izdaje, se ni iztekel;

ê 810/2009

ð novo

              813. „poseben list za pritrditev vizuma“ pomeni enotno obliko obrazcev za pritrditev vizuma, ki jih izdajo države članice osebam, ki imajo potne listine, ki jih države članice, ki obrazec sestavijo, ne priznavajo, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava[31];

              914. „konzulat“ pomeni diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice pod vodstvom poklicnega konzularnega funkcionarja v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, ki je pristojno za izdajo vizumov;

              1015. „vloga“ pomeni vlogo za izdajo vizuma;

              11. „komercialni posrednik“ pomeni zasebno upravno agencijo, prevozniško družbo ali potovalno agencijo (organizatorji potovanj in prodajalci na drobno).

ò novo

              16. „pomorščak“ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji, za katero se uporablja Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006;

ê 810/2009

ð novo

NASLOV II

LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM

Člen 3

Državljani tretjeih države, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum

1. Državljani tretjih držav na seznamu iz Priloge IV III morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic.

ò novo

2. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 48 v zvezi s spremembami seznama tretjih držav iz Priloge III.

Kadar je zaradi novih tveganj to nujno, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek, določen v členu 49.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

3. Posamezne dDržavea članicea lahko v nujnih primerih množičnega Ö v primeru nenadnega Õ prihoda Ö večjega števila Õ nezakonitih priseljencev Ö z neurejenim statusom Õ od državljanov tretjih držav, razen tistih iz odstavka 1, zahtevajo, da imajo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč, ki se nahajajo na njihovem Ö njenem Õ ozemlju, letališki tranzitni vizum. Države članice obvestijo Komisijo o tovrstni odločitvi in o odpravi vizumske obveznosti za letališki tranzit, preden začne ta veljati. ð Trajanje takšnega ukrepa ne presega 12 mesecev. Obseg in trajanje vizumske obveznosti za letališki tranzit ne presegata tega, kar je nujno potrebno za odziv na nenaden prihod večjega števila priseljencev z neurejenim statusom. ï

ò novo

4. Če država članica načrtuje uvedbo vizumske obveznosti za letališki tranzit v skladu z odstavkom 3, o tem takoj, ko je to mogoče, uradno obvesti Komisijo in ji predloži naslednje informacije:

(a) razlog za načrtovano vizumsko obveznost za letališki tranzit, ki izkazuje nenaden prihod večjega števila priseljencev z neurejenim statusom;

(b) obseg in trajanje predvidene uvedbe vizumske obveznosti za letališki tranzit.

5. Po uradnem obvestilu zadevne države članice v skladu z odstavkom 4 lahko Komisija izda mnenje.

6. Država članica lahko podaljša uporabo vizumske obveznosti za letališki tranzit samo enkrat, če bi odprava obveznosti povzročila prihod večjega števila migrantov z neurejenim statusom. Odstavek 3 se uporablja za tako podaljšanje.

7. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o izvajanju tega člena.

ê 810/2009

3. V okviru odbora iz člena 52(1) se uradna obvestila vsako leto preučijo zaradi prenosa zadevne tretje države na seznam v Prilogi IV.

4. Če tretja država ni prenesena na seznam v Prilogi IV, lahko država članica ohrani, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, ali pa odpravi vizumsko obveznost za letališki tranzit.

ê 810/2009

ð novo

58. Zahteva po letališkem tranzitnem vizumu iz odstavkov 1 in 3, ne velja za naslednje kategorije oseb:

              (a) imetnike veljavnega enotnega vizuma, ð popotniškega vizuma, ï nacionalnega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki ga izda država članica;

ê 154/2012 Člen. 1 (prilagojeno)

ð novo

              (b) državljane tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali državljane tretjih držav, ki imajo eno od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V IV, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika ð , ali ki imajo dovoljenje za prebivanje na karibskih območjih Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba) ï;

              (c) državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, Ö ali Õ za državo članico, ki še ne uporabljajo določb schengenskega pravnega reda v celoti, ð ali za državo, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ï ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ð ali ki imajo veljavni vizum za karibska območja Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba), ï kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;

ê 810/2009

ð novo

              (d) družinske člane državljanov Unije v skladu s členom 1(2)(a)ð 3 Direktive 2004/38/ES ï;

              (e) imetnike diplomatskih ð , službenih, uradnih ali posebnih ï potnih listov;

              (f) člane letalskih posadk, ki so državljani pogodbenic Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu.

ò novo

9.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48 v zvezi s spremembami seznama veljavnih dovoljenj za prebivanje, ki imetniku dajejo pravico do tranzita preko letališč držav članic, ne da bi se od njega zahteval letališki tranzitni vizum iz Priloge IV.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

NASLOV III

POSTOPKI IN POGOJI Ö IN POSTOPKI Õ ZA IZDAJO VIZUMOV

POGLAVJE I

Organi, ki sodelujejo pri v postopkih v zvezi z vlogami

Člen 4

Organi, pristojni za sodelovanje pri v postopkih v zvezi z vlogami

1. Vloge obravnavajo in odločitve o njih sprejmejo konzulati.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vloge na zunanjih mejah držav članic obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki so v skladu s členoma 35i 32 ð , 33 ï in 3634 pristojni za kontrolo oseb.

3. Na čezmorskih ozemljih držav članic, ki ne spadajo v evropsko območje, lahko vloge obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki jih imenujejo zadevne države članice.

4. Država članica lahko zahteva, da vloge obravnavajo in o njih odločajo drugi organi kot organi, opredeljeni v odstavkih Ö iz odstavkov Õ 1 in 2.

5. Država članica lahko zahteva, da se v skladu s členoma 2219 in 3128 druga država članica z njo posvetuje ali jo obvešča.

Člen 5

Država članica, pristojna za obravnavo vloge in sprejetje odločitve o njej

1. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za izdajo enotnega vizuma in sprejetje odločitve o vlogi za izdajo enotnega vizuma njej, je:

              (a) država članica, ozemlje  katere ozemlje je edini cilj potovanj(-a);

              (b) država članica, ozemlje  katere ozemlje je glede na dolžino ali namen bivanja ð , ki se računa v dnevih, ï glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ð ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje ï , ali

              (c) če ni mogoče določiti glavnega cilja, država članica, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec, da bi vstopil na ozemlje držav članic.

42. Države članice si skupaj prizadevajo preprečiti, da vloga ne bi bila obravnavana oziroma o njej ne bi bila sprejeta odločitev Ö Če Õ država članica, pristojna v skladu z odstavkomi 1 do 3 ð , točko (a) ali (b), ï nima konzulata ali predstavništva ni niti prisotna niti zastopana v tretji državi, v kateri prosilec odda vloži vlogo v skladu s členom 6, ð lahko prosilec vloži vlogo: ï

ò novo

a) na konzulatu ene od namembnih držav članic načrtovanega obiska;

b) na konzulatu države članice prvega vstopa, če se točka (a) ne uporablja;

c) v vseh drugih primerih na konzulatu katere koli od držav članic, ki je prisotna v zadevni državi.

ê 810/2009

3. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za letališki tranzitni vizum in odločanje o tej vlogi, je:

              (a) v primeru enega samega letališkega tranzita država članica, na ozemlju katere je letališče tranzita, ali

              (b) v primeru dveh ali več letališčkih tranzitov država članica, na ozemlju katere je letališče prvega tranzita.

Člen 6

Konzularna ozemeljska pristojnost

1. Vlogo obravnava in o njej odloči konzulat pristojne države članice, pod jurisdikcijo katere sodno pristojnostjo prosilec zakonito prebiva.

2. Konzulat pristojne države članice obravnava vlogo, ki jo je vložil državljan tretje države, ki se zakonito biva nahaja, vendar nima stalnega prebivališča pod njeno sodno pristojnostjo jurisdikcijo, če je prosilec utemeljil, zakaj je vlogo oddal na tem konzulatu.

Člen 7

Pristojnost za izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice

1. Državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice in za vstop na ozemlje ene ali več ostalih držav članic potrebujejo vizum, oddajo vložijo vlogo za izdajo tega vizuma na konzulatu države članice, ki je pristojna v skladu s členom 5 (1) or (2).

ò novo

2. Državljani tretjih držav, ki so svojo potno listino izgubili ali jim je bila ukradena v času bivanja na ozemlju države članice, lahko zapustijo navedeno ozemlje na podlagi veljavne potne listine, ki jim dovoljuje prehod meje in jo je izdal konzulat njihove države prebivališča, in sicer brez vizuma ali drugega dovoljenja.

3. Če namerava državljan tretje države iz odstavka 2 nadaljevati potovanje na schengenskem območju, mu organi države članice, v kateri je prijavil izgubo ali krajo svoje potne listine, na podlagi podatkov, registriranih v VIS, izdajo vizum, ki ima isti rok veljavnosti in obdobje dovoljenega bivanja, kot prvotni vizum.

ê 810/2009

ð novo

POGLAVJE II

Vloga

Člen  98

Praktična navodila za oddajo vložitev vloge

1. Vloge ð se lahko ï oddajo vložijo največ tri ð šest ï mesecev, ð najpozneje pa 15 koledarskih dni ï pred začetkom načrtovanega obiska. Imetniki vizuma za večkratni vstop lahko vložijo vlogo pred iztekom vizuma, ki je veljaven najmanj šest mesecev.

ê 810/2009 (prilagojeno)

2. Od prosilcev se Ö Konzulati Õ lahko Ö od prosilcev Õ zahtevajo, da se naročijo za termin na obiska za oddajo vložitev vloge. Obisk se praviloma izvrši v roku dveh tednov od datuma, ko je bil zahtevan.

ò novo

3. Konzulat prosilcem dovoli, da vložijo vlogo, ne da bi se naročili na obisk, ali pa so na obisk naročeni takoj, če so bližnji sorodniki državljanov Unije, ki:

(a) nameravajo obiskati svojega bližnjega sorodnika, ki je državljan Unije in prebiva v državi članici, katere državljanstvo ima;

(b) nameravajo, skupaj s svojim bližnjim sorodnikom, ki je državljan Unije in prebiva v tretji državi, potovati v državo članico, katere državljanstvo ima državljan Unije.

4. Konzulat prosilcem dovoli, da vložijo vlogo, ne da bi se naročili na obisk, ali pa so na obisk naročeni takoj, če so družinski člani državljanov Unije iz člena 3 Direktive 2004/38/ES.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

5. V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vložijo vlogo, ne da bi se naročili na obisk, ali pa so na obisk naročeni takoj.

6. Vloge lahko na konzulatu ð , brez poseganja v člen 12, ï oddajo vložijo:

(a) prosilec; ali

(b) pooblaščeni komercialni Ö posrednik iz člena 43; Õ posredniki v skladu s členom 45(1), brez poseganja v člen 13, ali v skladu s členom 42 ali 43.

Ö (c) poklicna, kulturna, športna ali izobraževalna zveza oziroma institucija. Õ

Ö 7. Od prosilca se ne sme zahtevati, da se zaradi vložitve vloge osebno zglasi na več kot enem mestu. Õ

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 109

Splošna pravila za oddajanje vložitev vlog

1. Brez poseganja v določbe členov 13, 42, 43 in 45 oddajo pProsilci vlogo Ö se zglasijo Õ osebno ð za odvzem prstnih odtisov v skladu s členom 12(2) in (3) ï .

ò novo

2. Od prosilcev, registriranih v VIS, se ne zahteva, da vlogo vložijo osebno, če so bili njihovi prstni odtisi vneseni v VIS pred manj kot 59 meseci.

ê 810/2009 (prilagojeno)

2. Konzulati lahko odstopijo od zahteve iz odstavka 1, če je prosilec znan po poštenosti in zanesljivosti.

3. Pri oddaji vložitvi vloge prosilec:

              (a) predloži obrazec v skladu s členom 1110;

              (b) predloži potno listino v skladu s členom 1211;

              (c) predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali v skladu s standardi iz člena 1312 te uredbe, če deluje VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ;

              (d) po potrebi dovoli odvzem svojih prstnih odtisov v skladu s členom 1312;

              (e) plača vizumsko takso v skladu s členom 1614;

              (f) priloži spremne dokumente v skladu s členom 1413 in Prilogo II;.

              (g) po potrebi predloži dokazilo, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje v skladu s členom 15.

Člen 1110

Obrazec za vlogoe

1. Vsak prosilec odda predloži Ö ročno ali elektronsko Õ izpolnjen in podpisan obrazec iz Priloge I. Osebe, navedene v potni listini prosilca, predložijo svoj obrazec. Mladoletniki predložijo obrazec, ki ga podpiše oseba s stalnimi ali začasnimi starševskimi pravicami ali zakoniti skrbnik.

ò novo

2. V primeru elektronske različice obrazca vloge je njegova vsebina takšna, kot je določena v Prilogi I.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

23. Konzulati zagotovijo, da je brezplačen obrazec vloge prosilcem široko in lahko dostopen.

34. Obrazec je na voljo ð vsaj ï v naslednjih jezikih:

              (a) v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum;, Ö in Õ

              (b) v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice;.

              (c) v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice in v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum, ali

              (d) v primeru zastopanja, v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice zastopnice.

Poleg jezika(-ov) iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v Ö katerem(-ih) koli Õ drugih uradnih jezikih Ö drugem(-ih) uradnem(-ih) jeziku(-ih) Õ institucij Evropske unije.

45. Če obrazec ni na voljo v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice, se prosilcem zagotovi prevod obrazca v ta(-e) jezik(-e).

56. Obrazec se v uradni(-e) jezik(-e) države gostiteljice prevede v skladu s okviru schengenskimega sodelovanjema na lokalni ravni iz Ö , kot je določeno v Õ členau 4846.

67. Konzulat obvesti prosilce, v katerem(-ih) jeziku(-ih) lahko izpolnijo obrazec.

Člen 1211

Potna listina

Prosilec predloži veljavno potno listino, ki izpolnjuje naslednja merila:

              (a) veljavna bo Ö brez poseganja v člen 21(2) velja Õ še najmanj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja držav članic ali, v primeru več zaporednih obiskov, najmanj tri mesece po zadnjem nameravanem odhodu z ozemlja držav članic. V upravičenih nujnih primerih se lahko ta zahteva opusti;

              (b) imeti mora vsaj dve ð eno ï prostio ð dvojno ï strani ð , v primeru več prosilcev s skupno potno listino pa vsebuje eno prosto dvojno stran na prosilca ï ;

              (c) izdana je bila v predhodnih desetih letih.

Člen 1312

Biometrični identifikatorji

1. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje prosilca, ki obsegajo fotografijo obraza in deset prstnih odtisov v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah ter v Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok.

2. Prosilec mora prvo vlogo predložiti osebno. Ob predložitvi Ö prve vloge Õ se odvzamejo naslednji biometrični identifikatorji prosilca:

– fotografija, skenirana ali narejena v času vložitve vloge, in

– njegovih deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno odvzetih.

3. Če so bili prstni odtisi prosilca, ki so bili odvzeti pri prejšnji vlogi ð za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali popotniškega vizuma ï, prvič vneseni v VIS manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se prekopirajo v naslednjo vlogo.

Vendar v primeru upravičenega dvoma o identiteti prosilca konzulat v obdobju iz prvega pododstavka odvzame prstne odtise.

Če ob predvložitvi vloge ni mogoče takoj potrditi, da so bili prstni odtisi odvzeti v obdobju iz prvega pododstavka, lahko prosilec zahteva odvzem prstnih odtisov.

4. Fotografija, priložena vsaki vlogi, se v skladu s členom 9(5) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ vnese v VIS. Prosilcu se za to ni treba zglasiti osebno.

Tehnične zahteve za fotografijo so skladne z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v dokumentu 9303, del 1, šesta izdaja.

5. Prstni odtisi se odvzamejo v skladu s standardi ICAO in Odločbo Komisije 2006/648/ES z dne 22. septembra 2006 o tehničnih zahtevah glede standardov za biometrične značilnosti v zvezi z razvojem vizumskega informacijskega sistema[32].

6. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje organa s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3). Biometrične identifikatorje lahko pod nadzorom konzulata odvzame tudi kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje častnega konzula iz člena 42 40 ali zunanjega ponudnika storitev iz člena 4341. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se lahko prstni odtisi v primeru dvoma preverijo na konzulatu, če je prstne odtise odvzel zunanji ponudnik storitev.

7. Iz zZahtevea za dajanje prstnih odtisov so izvzeti ne velja za naslednjie prosilcie:

              (a) otrocike, mlajšie od 12 let;

              (b) osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame maksimalno število prstnih odtisov. Če to le začasno ni mogoče, mora prosilec svoje prstne odtise dati ob predvložitvi naslednje vloge. Organi s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3) imajo pravico zahtevati dodatna pojasnila o tem, zakaj to začasno ni mogoče. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi se zagotavlja dostojanstvo prosilcev, če pride do težav pri registraciji;

              (c) voditeljem držav ali vlad in članome nacionalne vlade s spremljajočimi zakonci in članome njihovih uradnih delegacij, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene;

              (d) vladarjem in drugime visokime članome kraljeve družine, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene.

8. V primerih iz odstavka 7 se vnos „se ne uporablja“ doda v VIS v skladu s členom 8(5) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ.

Člen 1413

Spremni dokumenti

1. Pri oddaji vložitvi vloge za izdajo enotnega vizuma prosilec predloži:

              (a) dokumente, v katerih je naveden namen potovanja;

              (b) dokumente v zvezi z nastanitvijo ali dokazila o zadostnih finančnih sredstvih za kritje stroškov nastanitve;

              (c) dokumente, da ima prosilec zadostna sredstva za preživetje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva, kot je določeno v členu 5(1)(c) in (3) Zakonika o Schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[33] Õ ;

              (d) podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da bo zapustil ozemlje države članice pred poiztekom veljavnosti zaprošenega vizuma.

ò novo

2. Točke (b), (c) in (d) odstavka 1 se ne uporabljajo za prosilce, ki so redni potniki, registrirani v VIS, in so zakonito uporabili dva predhodno pridobljena vizuma.

3. Bližnji sorodniki državljanov Unije iz člena 8(3) predložijo samo dokumentarna dokazila, ki izkazujejo, da so z državljanom Unije v sorodstvenem razmerju in da so pri njem na obisku ali da z njim potujejo.

Družinski člani državljanov Unije, kot so določeni v členu 3 Direktive 2004/38/ES, predložijo le dokumentarna dokazila, ki izkazujejo namen potovanja kot spremljanje državljana Unije ali pridružitev državljanu Unije in sorodstveno razmerje z državljanom Unije, kot je določeno v členu 2(2), ali ki izkazujejo druge okoliščine iz člena 3(2) navedene Direktive.

ê 810/2009 (prilagojeno)

34. Neizčrpen sSeznam spremnih dokumentov, ki jih se lahko Ö zahtevajo Õ od prosilca za izdajo vizuma zahteva konzulat, da Ö se Õ preveri izpolnjevanje pogojev iz odstavkova 1 in 2, je naveden v Prilogi II.

65. Konzulati lahko odstopijo od ene ali več zahtev za predložitev enega ali več dokumentov iz odstavka 1(a) do (d), če je prosilec znan po poštenosti in zanesljivosti, zlasti po zakoniti uporabi prejšnjih vizumov, ko ni dvoma, da bo prosilec ob prehodu zunanjih meja držav članic izpolnil zahteve iz člena 5(1) Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ Zakonika o schengenskih mejah.

ò novo

6. Konzulat začne obravnavati vlogo za izdajo vizuma na podlagi faksimila ali kopij spremnih dokumentov. Prosilci, ki še niso registrirani v VIS, predložijo izvirnike spremnih dokumentov. Konzulat lahko od prosilcev, ki so v VIS registrirani kot prosilci ali redni potniki, zahteva izvirnike dokumentov le, če obstaja dvom o verodostojnosti posameznega dokumenta.

ê 810/2009 (prilagojeno)

47. Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo dokazilo o plačilu stroškov in/ali dokazilo o zasebni nastanitvi z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navede zlasti:

              (a) ali je to dokazilo o plačilu stroškov ali/in/ali Ö zasebni Õ nastanitvi;

              (b) ali je gostitelj Ö sponzor / oseba, ki vabi, Õ fizična oseba, podjetje ali organizacija;

              (c) osebni in kontaktni podatki gostitelja Ö sponzorja / osebe, ki vabi, Õ;

              (d) ime(-na) povabljenega(-ih) prosilca(-ev);

              (e) naslov nastanitve;

              (f) trajanje in namen obiska bivanja;

              (g) morebitne družinske vezi z gostiteljem. Ö s sponzorjem / osebo, ki vabi; Õ.

              (h) informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 767/2008.

Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Evropske uUnije. Osebi, ki bo podpisala ta obrazec, se zagotovijo podatki v skladu s členom 37(1) Uredbe VIS. Vzorec obrazca se posreduje Komisiji.

28. Ob oddaji vložitvi vloge za letališki tranzitni vizum prosilec predloži:

              (a) dokumente o nadaljevanju poti do končnega cilja po načrtovanem letališkem tranzitu;

              (b) podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da ne bo vstopil na ozemlje držav članic.

59. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se oceni potreba po dopolnitvi in uskladitvi Ö pripravijo Õ seznamovi spremnih dokumentov za vsako jurisdikcijo, da bi se upoštevale krajevne razmere.

ò novo

10. Brez poseganja v odstavek 1 lahko države članice določijo oprostitve zahtev s seznama spremnih dokumentov iz odstavkov 4 in 9, kadar se prosilci udeležujejo večjih mednarodnih dogodkov, organiziranih na njihovem ozemlju, ki se štejejo za posebej pomembne zaradi njihovega vpliva na turizem in/ali kulturo.

11. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sezname spremnih dokumentov, ki se uporabljajo v posamezni jurisdikciji, da se upoštevajo lokalne razmere. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 15

Potovalno zdravstveno zavarovanje

1.Prosilci za enotni vizum z enkratnim ali dvakratnim vstopom dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov ali smrti, nujno medicinsko pomočjo in/ali nujnim zdravljenjem v bolnišnici med prebivanjem na ozemlju držav članic.

2. Prosilci za enotni vizum z več kot dvema vstopoma („večkratni vstop“) dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.

Poleg tega prosilci podpišejo izjavo, navedeno na obrazcu vloge, s katero izjavljajo, da se zavedajo, da za nadaljnja bivanja potrebujejo urejeno potovalno zdravstveno zavarovanje.

3. Zavarovanje velja na vsem ozemlju držav članic in zajema celotno obdobje predvidenega bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 30 000 EUR.

Če je izdan vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki velja za ozemlje več kot ene države članice, velja zavarovalno kritje vsaj v zadevnih državah članicah.

4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi.

Kadar zavarovanje v imenu prosilca sklene druga oseba, se uporabljajo pogoji iz odstavka 3.

5. Pri preverjanju ustreznosti zavarovanja konzulati preverijo, ali bi se lahko terjatve do zavarovalnice izterjale v državi članici.

6. Lahko se šteje, da je zahteva po zavarovanju izpolnjena, če se ugotovi, da je mogoče predpostavljati ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Izjema od obveznosti za predložitev potovalnega zdravstvenega zavarovanja lahko zadeva posebne poklicne skupine, kot so pomorščaki, ki jih že krije potovalno zdravstveno zavarovanje zaradi njihovih poklicnih dejavnosti.

7. Zahteva po ustreznem in veljavnem potovalnem zavarovanju ne velja za imetnike diplomatskih potnih listov.

Člen 1614

Vizumska taksa

1. Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 60 EUR.

2. Za otroke od šestega do 12 leta starosti se zaračuna vizumska taksa v višini 35 EUR.

32. Cena Znesek vizumske takse se redno prilagaja, da so upoštevani upravni stroški.

43. Prosilci, ki sodijo v eno od  naslednjih kategorij, so oproščeni plačila vVizumske takse Ö ne plačajo Õ naslednje kategorije oseb:

              (a) otroci do šest let ð mladoletniki, mlajši od 18 let ï ;

              (b) učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja;

              (c) raziskovalci iz tretjih držav ð, kot so določeni v Direktivi Sveta 2005/71/ES[34], ï ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav kakor je opredeljeno v Priporočilu št. 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav  ð oziroma se udeležujejo znanstvenega seminarja ali konference ï ;

ò novo

(d) imetniki diplomatskih ali službenih potnih listov;

ê 810/2009 (prilagojeno)

(de) predstavniki neprofitnih organizacij, stari Ö udeleženci Õ ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije., Ö stari Õ 25 let ali mlajši;

ò novo

(f) bližnji sorodniki državljanov Unije iz člena 8(3);

(g) družinski člani državljanov Unije, kot so določeni v členu 3 Direktive 2004/38/ES, v skladu s členom 5(2) navedene direktive.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

5. Plačila vizumske takse so lahko oproščeni:

              (a) otroci med šestim in 12 letom starosti;

              (b) imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;

              (c) udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši.

Države članice si v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni prizadevajo za usklajeno uveljavljanje teh oprostitev.

64. Ö Države članice lahko Õ Vv posameznih primerih se, Ö predpišejo oprostitev plačila ali znižanje Õ zneseka vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep Ö to Õ pomaga spodbujati kulturne ali športne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov.

75. Vizumska taksa se zaračuna v eurih, v nacionalni valuti tretje države ali v valuti, ki se navadno uporablja v tretji državi, kjer je vloga oddana, in razen v primerih iz členov 1816(2) in 1917(3) ni vračljiva.

Če se vizumska taksa ne zaračuna v eurih, temveč v drugi valuti, se zaračunani znesek vizumske takse v tej valuti določi in redno prilagaja na podlagi referenčnega deviznega tečaja za euro, ki ga določi Evropska centralna banka. Zaračunani znesek se lahko zaokroži navzgor, konzulati pa v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da zaračunavajo podobne vizumske takse.

86. Prosilec prejme potrdilo o plačani vizumski taksi.

Člen 1715

Pristojbina za storitve

1. Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 4341 zaračuna dodatno pristojbino za storiteve. Pristojbina za storitve je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju ene ali več nalog iz člena 4341(6).

2. Ta pPristojbina za storitve se določi v pravnem instrumentu aktu iz člena  4341(2).

3. Države članice v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da je pristojbina za storitve, ki se zaračuna prosilcu, sorazmerna s storitvami, ki jih ponuja zunanji ponudnik storitev, in prilagojena lokalnim okoliščinam. Poleg tega si države članice prizadevajo za uskladitev veljavnih pristojbin za storitve.

43. Ne glede na morebitno zmanjšanje ali oprostitev vizumske takse iz člena 1614(2), (4), (5) in (6) ð (3) in (4) ï pristojbina za storitve ne presega polovice vizumske takse, določene v členu 1614(1).

5. Država(-e) članica(-e) ohrani(-jo) možnost za vse prosilce, da vloge predložijo neposredno na svojih konzulatih.

POGLAVJE III

Obravnavanje vlog in odločanje o njih

Člen 1816

Preverjanje ali je konzulat pristojen za obravnavo vloge in odločanje o njej

1. Konzulat ob oddaji vložitvi vloge preveri, ali je pristojen za njeno obravnavo in odločitev o njej v skladu z določbami iz členov 5 in 6.

2. Če konzulat ni pristojen, takoj vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil, povrne vizumsko takso in navede, kateri konzulat je pristojen za obravnavo vloge.

Člen 1917

Dopustnost

1. Pristojni konzulat preveri, ali:

(a)          ali je bila vloga oddana vložena v roku iz člena 98(1),

(b)          vloga vsebuje dokumente iz točk (a) do (c) člena 109(3),

(c)          so bili zajeti biometrični podatki prosilca in

(d)          je bila plačana vizumska taksa.

2. Če pristojni konzulat ugotovi, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je vloga dopustna in konzulat:

(a)          ravna v skladu s členom postopki iz člena 8 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ , in

(b)          nadaljuje obravnavo vloge.

Podatke vnaša v VIS samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členi 6(1), 7 ter 9(5) in (6) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/ Õ 2008.

3. Če pristojni konzulat ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, vloga ni dopustna in konzulat takoj:

(a)          vrne obrazec vloge in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil,

(b)          uniči zbrane biometrične podatke,

(c)          povrne vizumsko takso in

(d)          ne obravnava vloge.

4. Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, lahko z odstopanjem od te določbe zaradi humanitarnih razlogov ali nacionalnega interesa šteje za dopustno.

Člen 20

Žig, s katerim se potrjuje dopustnost vloge

1. Če je vloga dopustna, odtisne pristojni konzulat žig v prosilčevo potno listino. Žig je takšen, kot je naveden v vzorcu iz Priloge III, in se odtisne v skladu z določbami navedene priloge.

2. Diplomatski, službeni/uradni in posebni potni listi se ne žigosajo.

3. Določbe tega člena veljajo za konzulate držav članic do datuma, ko začne VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS v celoti delovati na vseh območjih.

Člen 2118

Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja

1. Pri obravnavi vloge za enotni vizum se preveri, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ , še posebej pa je treba preveriti, ali prosilec predstavlja tveganje nezakonitega Ö nedovoljenega Õ priseljevanja ali tveganje za varnost držav članic in ali namerava prosilec zapustiti ozemlje držav članic pred datumom iztekaom veljavnosti zaprošenega vizuma.

ò novo

2. Pri obravnavi vloge za enotni vizum, ki jo vloži redni potnik, registriran v VIS, ki je zakonito uporabil dva predhodno pridobljena vizuma, se domneva, da prosilec izpolnjuje pogoje za vstop glede tveganja nedovoljenega priseljevanja, tveganja za varnost držav članic in posedovanja zadostnih sredstev za preživljanje.

3. Domneva iz člena 2 se ne uporabi, če konzulat upravičeno dvomi, da oseba izpolnjuje te pogoje za vstop, na podlagi informacij, shranjenih v VIS, kot so odločitve o razveljavitvi prejšnjega vizuma, ali informacij v potnem listu, kot so vstopni ali izstopni žigi. V takšnih primerih lahko konzulat opravi razgovor in zahteva dodatne dokumente.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

24. Za vsako vlogo za izdajo vizuma se pregledajo podatki v VIS v skladu s členoma 8(2) in 15 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ. Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila iz člena 15 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ, da bi se izognili neutemeljenim zavrnitvam in napačnim identifikacijam.

35. Ö Brez poseganja v odstavek 2 Õ konzulat Ppri preverjanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop, konzulat preveri:

              (a) da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;

              (b) dokazila prosilca o namenu in pogojih načrtovanega bivanja in ali ima zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas načrtovanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, kjer bo zagotovo sprejet, oziroma ali bo lahko ta sredstva zakonito pridobil;

              (c) ali je bil zanj razpisan ukrep v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) zaradi zavrnitve vstopa;

              (d) da prosilec ne predstavlja grožnje javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;.

              (e) ali ima prosilec ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, če je primerno.

46. Po potrebi konzulat na podlagi trajanja predhodnih in načrtovanih bivanj preveri, ali prosilec ne presega najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ne glede na morebitna zakonita bivanja na podlagi ð popotniškega vizuma, ï nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenjea za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica.

57. Sredstva za preživljanje se preverijo v skladu s trajanjem in namenom predvidenega načrtovanega bivanja ter ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in poceni namestitev v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah, kar se določi v znesku potrebnih sredstev za nastanitev, pomnoženem s številom dni bivanja; pri tem se uporabijo referenčni zneski, ki jih določijo države članice v skladu s členom 34(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ. Dokazilo o plačilu stroškov in/ali dokazilo o zasebni nastanitvi lahko prav tako služi kot dokaz o zadostnih sredstvih za preživetje.

68. Pri preverjanju obravnavi vloge za izdajo letališkiega tranzitniega vizuma konzulat preveri konzulat zlasti:

              (a) da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;

              (b) kraj odhoda in prihoda zadevnega državljana tretje države ter skladnost predvidenega načrta potovanja z letališkim tranzitom;

              (c) dokazilo o nadaljnjem potovanju do končnega cilja.

79. Obravnava vloge temelji zlasti na verodostojnosti in zanesljivosti predloženih dokumentov ter resničnosti in zanesljivosti izjav prosilca.

810. Med obravnavo vloge lahko konzulati v utemeljenih primerih povabijo prosilca na ð opravijo ï razgovor in zahtevajo dodatne dokumente.

911. Predhodna zavrnitev izdaje vizuma ne pomeni avtomatične zavrnitve nove vloge. Nova vloga se preuči na podlagi vseh razpoložljivih informacij.

Člen 2219

Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic

1. Država članica lahko zahteva, da se centralni organi drugih držav članic med obravnavo vlog, ki so jih vložili državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije teh državljanov, posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tovrstno posvetovanje ni potrebno v primeru vlog za letališki tranzitni vizum.

2. Centralni organi, s katerimi poteka posvetovanje, dajo odgovor v vsakem primeru v sedmih ð petih ï koledarskih dneh po posvetu. Če organi v navedenem roku ne odgovorijo, pomeni, da ne nasprotujejo izdaji vizuma.

3. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vložitvi ali zavrnitvi prošnje za tovrstno predhodno posvetovanje ð najpozneje 15 koledarskih dni ï pred začetkom veljavnosti tega ukrepa. To se sporoči tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni sodni pristojnosti jurisdikciji.

4. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.

5. Od dneva, ko je bilo zamenjano schengensko posvetovalno omrežje, kot je določeno v členu 46 Uredbe VIS, se v skladu s členom 16(2) navedene uredbe opravlja predhodno posvetovanje.

Člen 2320

Odločanje o vlogi

1. Odločitev o vlogi se sprejme v 15 ð 10 ï koledarskih dneh od datuma oddaje vložitve vloge, ki je dopustna v skladu s členom 1917.

2. Toa obdobje rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 20 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati ali v primeru zastopanja, ko se opravi posvetovanje z organi zastopane države članice.

3. Če so v posebnih primerih potrebni dodatni dokumenti, se lahko to obdobje izjemoma podaljša na največ 60 koledarskih dni.

ò novo

3. O vlogah bližnjih sorodnikov državljanov Unije iz člena 8(3) in družinskih članov državljana Unije iz člena 3(1) Direktive 2004/38/ES se odloči v 5 koledarskih dneh od datuma vložitve vloge. Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša za največ 10 koledarskih dni, zlasti kadar je potreben dodaten pregled vloge.

ò novo

4. Roki, določeni v odstavku 3, se uporabljajo kot najdaljši roki za družinske člane državljanov Unije, kot so določeni v členu 3 Direktive 2004/38/ES, v skladu s členom 5(2) navedene direktive.

ê 810/2009

45. Če vloga ni bila umaknjena, se sklene, da se:

            (a) izda enotni vizum v skladu s členom 2421;

            (b) izda vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo v skladu s členom  2522;

ò novo

              (c) izda letališki tranzitni vizum v skladu s členom 23; ali

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

  (c)(d) zavrne izdaja vizuma v skladu s členom 3229. ali

              (d) prekine obravnava vloge in se vloga preda pristojnim organom zastopane države članice v skladu s členom 8(2).

Dejstvo, da je v skladu s členom 1312(7)(b) jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče, ne vpliva na izdajo ali zavrnitev izdaje vizuma.

POGLAVJE IV

Izdaja vizuma

Člen 2421

Izdaja enotnega vizuma

1. Obdobje Rok veljavnosti vizuma in trajanje dovoljenega bivanja sta določena na podlagi obravnave v skladu s členom 2118.

2. Vizum se lahko izda za enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Obdobje Rok veljavnosti ð vizuma za večkratni vstop ï ne presega petih let. ð Rok veljavnosti vizuma za večkratni vstop je lahko daljši od roka veljavnosti potnega lista, v katerem je pritrjen vizum. ï

Bivanje je v primeru tranzita dovoljeno tako dolgo, kolikor časa je potrebnega za tranzit.

Brez poseganja v člen 1211(a) vključuje obdobje rok veljavnosti vizuma ð za enkratni vstop ï dodatno „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni. Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.

ò novo

3. Rednim potnikom, registriranim v VIS, ki so zakonito uporabili dva predhodno pridobljena vizuma, se izda vizum za večkratni vstop, ki velja najmanj tri leta.

4. Prosilcem iz odstavka (3), ki so zakonito uporabili vizum za večkratni vstop, veljaven tri leta, se izda vizum za večkratni vstop, ki velja pet let, če je bila vloga vložena najpozneje eno leto po datumu izteka veljavnosti vizuma za večkratni vstop, veljavnega tri leta.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

25. Izdani vVizum za večkratni vstop brez poseganja v člen 12(a), ð ki velja do pet let, se lahko ï izda velja od šest mesecev do petih let, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

              (a) prosilecu Ö ki Õ dokaže, da mora predvsem zaradi poklicnih ali družinskih razlogov pogosto in/ali redno potovati, ali upraviči namen, da bo zaradi tega pogosto in/ali redno potoval, kot v primeru poslovnežev, uradnikov, ki redno potujejo na uradne obiske v države članice in institucije EU, predstavnikov organizacij civilne družbe, ki potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev in konferenc, družinskih članov državljanov EU, družinskih članov državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in pomorščakov, ter

              (b) ð če ï prosilec dokaže svojo poštenost in zanesljivost, zlasti z zakonito uporabo prejšnjih enotnih vizumov ali vizumov z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo, s svojim ekonomskim položajem v matični državi in dejansko namero, da zapusti ozemlje države članice pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega zaproša Ö je zaprosil Õ.

36. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 2522

Izdaja vizuma z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo

1. Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda izjemoma v naslednjih primerih:

              (a) ko država članica meni, da je zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti treba:

          (i) odstopiti od načela izpolnitve pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ;

          (ii) izdati vizum, čeprav država članica, s katero je v skladu s členom 22 19 potekalo posvetovanje, nasprotuje izdaji enotnega vizuma, ali

          (iii) izdati vizum zaradi nujnosti, čeprav ni bilo predhodnega posvetovanja v skladu s členom 22 19;

ali

ê 610/2013 Člen 6.3

              (b) če se iz razlogov, ki so po mnenju konzulata upravičeni, novi vizum za isto 180-dnevno obdobje ponovno izda prosilcu, ki je v tem 180-dnevnem obdobju že uporabil enotni vizum ali vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo, v skladu s katerim je dovoljeno 90-dnevno bivanje.

ê 810/2009 (prilagojeno)

2. Vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo velja na ozemlju države članice, ki je vizum izdala. Izjemoma lahko velja na ozemlju več kot ene države članice, če v to privoli vsaka taka država članica.

3. Če ima prosilec potno listino, ki jo priznava ena ali več držav članic, ne pa vse, se izda vizum, ki velja na ozemlju držav članic, ki priznavajo potno listino. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, velja izdani vizum samo na ozemlju navedene te države članice.

4. Ko je vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo izdan v primerih iz odstavka 1(a), centralni organi države članice, ki je izdala vizum, po postopku iz člena 16(3) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic.

5. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

Člen 2623

Izdaja letališkega tranzitnega vizuma

1. Letališki tranzitni vizum je veljaven za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju držav članic.

2. Brez poseganja v člen 1211(a) vključuje obdobje rok veljavnosti vizuma dodatno „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni.

Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.

3. Brez poseganja v člen 1211(a) se lahko letališki tranzitni vizum za več vstopov izda za obdobje največ šest mesecev.

4. Pri odločanju o izdaji letaliških tranzitnih vizumov za večkratni vstopov so posebej pomembna naslednja merila:

              (a) potreba prosilca do pogostega in/ali rednega tranzita in ter

              (b) integriteta in zanesljivost prosilca, zlasti zakonita uporaba predhodnih enotnih vizumov, vizumov z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo ali letaliških tranzitnih vizumih, njegov ekonomski položaj v matični državi in dejanska namera, da namerava nadaljevati potovanje.

5. Če prosilec v skladu z določbami člena 3(2) potrebuje letališki tranzitni vizum, velja ta samo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju zadevne države članice oz. zadevnih držav članic.

6. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 2724

Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

1. Ko je vizumska nalepka izpolnjena, se vpišejo obvezni podatki iz Priloge VII, strojno čitljivi deli pa se izpolnijo, kot je določeno v dokumentu ICAO 9303, del 2.

ò novo

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe o izpolnjevanju vizumske nalepke. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

23. Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo podatke za svojo državo, pri čemer se obvezni podatki, navedeni v Prilogi VII, Ö niti Õ ne ponovijo podatkov, ð vpisanih v skladu s postopkom iz člena 2, niti ne navajajo posebnega namena potovanja ï .

34. Vsi vnosi na vizumski nalepki so natisnjeni, natisnjenih vizumskih nalepk pa se ne spreminja ročno.

45. Vizumskea nalepkea ð za vizum za enkratni vstop ï se lahko ročno izpolnijo samo v primeru tehničnih problemov zaradi višje sile. Ročno izpolnjeniha vizumskiha nalepka se ne spreminja.

56. Če je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno v skladu z odstavkom 4 tega člena, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(k) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ .

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2825

Razveljavitev že izpolnjenega vizumaske nalepke

1. Če se napaka odkrije na vizumski nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni listini, se nalepka uniči razveljavi.

2. Če se napaka odkrije potem, ko je bila vizumska nalepka že pritrjena v potno listino, se vizumska nalepka razveljavi tako, da se prekriža z neizbrisnim rdečim črnilom ð , optično spremenljivi element se uniči ï in na drugo stran se pritrdi nova vizumska nalepka.

3. Če se napaka odkrije potem, ko so bili v VIS že vneseni ustrezni podatki v skladu s členom 10(1) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ, se napaka popravi v skladu s členom 24(1) navedene uredbe.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 2926

Pritrditev vizumskihe nalepke

1. Natisnjena vizumska nalepka s podatki iz člena 27 24 in Priloge VII se pritrdi v potno listino pritrdi v skladu z določbami iz Priloge VIII.

ò novo

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe o pritrditvi vizumske nalepke. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

ê 810/2009 (prilagojeno)

23. Če država članica, ki izda vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, se vizum pritrdi na poseben list.

34. Če se vizumska nalepka pritrdi na poseben list za pritrditev vizuma, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(j) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ .

45. Posamezni vizumi, izdani osebam, ki so vključene v potno listino prosilca, se pritrdijo v navedeno to potno listino.

56. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava potne listine, v katero so vključene te osebe, se posamezni vizumi pritrdijo na poseben list za pritrditev vizuma.

Člen 3027

Pravice, ki jih daje izdani vizum

Samo posedovanje enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo še ne pomeni samodejne pravice do vstopa.

ê 810/2009

ð novo

Člen 3128

Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic

1. Država članica lahko zahteva, da se njeni centralni organi obvestijo o vizumih, ki so jih državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takšnih državljanov izdali konzulati drugih držav članic, razen v primeru letaliških tranzitnih vizumov.

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vložitvi ali zavrnitvi zahteve za tovrstne podatke ð najpozneje 15 koledarskih dni ï, preden se začne uporabljati. Ti podatki se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni sodni pristojnosti jurisdikciji.

3. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.

4. Podatki se od datuma, navedenega v členu 46 Uredbe VIS, posredujejo v skladu s členom 16(3) navedene uredbe.

Člen 3229

Zavrnitev izdaje vizuma

1. Brez poseganja v člen 2522(1) se izdaja vizuma zavrne:

            (a) če:

          (i) prosilec predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;

          (ii) prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;

          (iii) prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega načrtovanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;

ê 610/2013 Člen 6.4

         (iv) je prosilec v zadnjem 180-dnevnem obdobju že 90 dni bival na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo;

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

         (v) je prosilec oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;

         (vi) prosilec predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi; ali

         (vii) prosilec ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;

              ali

              (b) če obstaja upravičen dvom o verodostojnosti spremnih dokumentov, ki jih je predložil prosilec, ali resničnosti njihove vsebine, zanesljivosti izjav prosilca ali glede namena, da bo zapustil ozemlje držav članic pred poiztekom veljavnosti zaprošenega vizuma.

2. Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI V.

3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, se lahko pritožijo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem ð podrobne ï informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI V.

4. Konzulat države članice zastopnice v primeru iz člena 8(2) obvesti prosilca o odločitvi, ki jo je sprejela zastopana država članica.

54. Informacije o zavrnjenih vlogah za izdajo vizumiha se vnesejo v VIS v skladu s členom 12 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ .

POGLAVJE V

Sprememba izdanega vizuma

Člen 3330

Podaljšanje veljavnosti

1. Obdobje Rok veljavnosti izdanega vizuma in/ali obdobje bivanjea se podaljša, če je imetnik tega vizuma po mnenju pristojnega organa države članice predložil dokaze, da ozemlja države članice zaradi višje sile ali iz humanitarnih razlogov ni mogel zapustiti pred iztekom veljavnosti vizuma ali obdobja bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma. Takšno podaljšanje je brezplačno.

2. Rok Vveljavnosti izdanega vizuma in/ali obdobje bivanjea na podlagi tega vizuma se lahko podaljšata, če imetnik vizuma predloži dokazila o resnih osebnih razlogih, zaradi katerih bi se lahko podaljšalo rok veljavnosti vizuma ali obdobje bivanjea. Taksa za tovrstno podaljšanje znaša 30 EUR.

3. Ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma ostane enaka ozemeljski veljavnosti prvotnega vizuma, razen če organi, ki podaljšajo rok veljavnosti vizuma, odločijo drugače.

4. Za podaljšanje roka veljavnosti vizuma je pristojen organ države članice, na ozemlju katere se nahaja državljan tretje države, ko zaprosi za podaljšanje.

5. Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih, ki so pristojni za podaljšanje roka veljavnosti vizumov.

6. Rok veljavnosti vizuma se podaljša s pritrditvijo vizumske nalepke.

7. Informacije o podaljšanemi veljavnosti vizumua se vnesejo v VIS v skladu s členom 14 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ .

Člen 3431

Razveljavitev in preklic

1. Vizum se razveljavi, če je očitno, da pogoji za izdajo vizuma ob izdaji le-tega niso bili izpolnjeni, zlasti če obstaja utemeljen razlog za domnevo, da je bil vizum pridobljen na goljufiv način. Vizum načeloma razveljavijo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko razveljavi pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšni razveljavitvi.

2. Vizum se prekliče, če je očitno, da pogoji za izdajo niso več izpolnjeni. Vizum načeloma prekličejo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko prekliče pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšnem preklicu.

3. Vizum se lahko prekliče na zahtevo imetnika vizuma. O takem preklicu se obvesti pristojni organ države članice, ki je izdal vizum.

4. Če imetnik vizuma na meji ne pokaže enega ali več spremnih dokumentov iz člena 1413(4), ne pomeni, da se vizum avtomatično razveljavi ali prekliče.

5. Če je vizum razveljavljen ali preklican, se nanj odtisne žig „RAZVELJAVLJENO“ ali „PREKLICANO“, optično spremenljivi element vizumske nalepke, varnostni element „z učinkom skrite podobe“ in beseda „vizum“ pa se prečrtajo in tako uničijo.

6. Prosilec je o sklepu o razveljavitvi ali preklicu vizuma ter razlogih za to obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI V.

7. Imetnik vizuma, čigar vizum je bil razveljavljen ali preklican, se lahko pritoži, razen če je bil vizum v skladu z odstavkom 3 preklican na zahtevo imetnika vizuma. Pritožbe se vložijo zoper organe državoe članicoe, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi ali preklicu, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI V.

8. Informacije o razveljavljenem ali preklicanem vizumu se vnesejo v VIS v skladu s členom 13 Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ.

POGLAVJE VI

Vizumi, izdani na zunanjih mejah

Člen 3532

Vizumi, zaprošeni Ö za izdajo katerih se izjemoma zaprosi Õ na zunanji meji

1. Vizumi se lahko na mejnih prehodih izjemoma izdajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

              (a) prosilec izpolnjuje pogoje iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ ;

              (b) prosilec za vizum ni mogel zaprositi vnaprej in po potrebi predloži spremne dokumente, s katerimi utemelji nepredvidljive in nujne razloge za vstop, in

              (c) ocenjeno je, da se bo prosilec zagotovo vrnil v matično državo ali državo stalnega prebivališča ali bo zagotovo prečkal države, ki niso države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red.

2. Če se vloga za izdajo vizuma predloži na zunanji meji, se lahko odstopi od zahteve po sklenitvi potovalnega zdravstvenega zavarovanja, če tovrstnega potovalnega zdravstvenega zavarovanja na tem mejnem prehodu ali zaradi humanitarnih razlogov ni mogoče skleniti.

32. Vizum, izdan na zunanji meji, je enotni vizum, na podlagi katerega lahko imetnik – odvisno od namena in pogojev načrtovanega bivanja – biva največ 15 dni. Bivanje je v primeru tranzita dovoljeno tako dolgo, kolikor časa je potrebnega za tranzit.

43. Če pogoji iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ niso izpolnjeni, lahko organi, odgovorni za izdajo vizuma na meji, v skladu s členom 2522(1)(a) te uredbe izdajo vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki velja samo za ozemlje države članice izdajateljice, ki je izdala vizum.

54. Državljanu tretje države, ki spada v kategorijo oseb, za katere se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22 19, se vizum na zunanji meji načeloma ne izda.

Lahko pa se v izjemnih primerih takim osebam na zunanji meji izda vizum z omejeno ozemeljsko omejeno veljavnostjo samo za ozemlje države članice, ki je izdala vizum, v skladu s členom 2522(1)(a).

65. Poleg razlogov za zavrnitev izdaje vizuma iz člena 3229(1) se izdaja vizuma na mejnem prehodu zavrne tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) tega člena.

76. Uporabljajo se določbe o utemeljitvi in priglasitvi zavrnitev ter pravica do pritožbe iz člena 3229(3) in Priloge VI V.

ò novo

Člen 33

Vizumi, za izdajo katerih se zaprosi na zunanji meji v okviru začasne sheme

1. Države članice lahko, zaradi spodbujanja krajših turističnih obiskov, odločijo, da bodo začasno izdajale vizume na zunanjih mejah osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 32(1)(a) in (c).

2. Čas trajanja takšne sheme se omeji na pet mesecev v koledarskem letu in kategorije upravičencev se jasno določijo.

3. Z odstopanjem od člena 22(1) vizum, izdan v okviru takšne sheme, velja le na ozemlju države članice, ki ga je izdala, in imetniku omogoča bivanje, ki ni daljše od 15 dni, odvisno od namena in pogojev načrtovanega bivanja.

4. Kadar se izdaja vizuma zavrne na zunanji meji, država članica zadevnemu nosilcu ne more naložiti obveznosti iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

5. Države članice o predvidenih shemah uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo najpozneje tri mesece pred začetkom njihovega izvajanja. V uradnem obvestilu so opredeljene kategorije upravičencev, ozemeljsko področje uporabe, organizacijske posebnosti sheme in ukrepi, ki so predvideni za preverjanje pogojev za izdajo vizumov.

Komisija to uradno obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6. Zadevne države članice tri mesece po koncu trajanja sheme Komisiji pošljejo podrobno poročilo o njenem izvajanju. V poročilu so informacije o številu izdanih vizumov in zavrnjenih vlog za izdajo vizuma (vključno z državljanstvom zadevnih oseb), obdobju bivanja in stopnji vračanja (vključno z državljanstvom oseb, ki se ne vrnejo).

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 3634

Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom v tranzitu

1. Pomorščaku, ki mora imeti vizum ob prehodu zunanjih meja držav članic, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če:

              (a) izpolnjuje pogoje iz člena 3532(1) in

              (b) prestopi zadevno mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo oz. je delal kot pomorščak.

2. Pred izdajo vizuma na meji pomorščaku v tranzitu, upoštevajo se pristojni nacionalni organi pravila iz dela 1 Priloge IX, in se prepričajo, da so bili ustrezni podatki o zadevnem pomorščaku izmenjani na podlagi ustrezno izpolnjenega obrazca za pomorščaka v tranzitu, kot je navedeno v delu 2 Priloge IX.

ò novo

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za izdajo vizumov na meji pomorščakom. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

ê 810/2009

34. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 3532(32), (43) in (54).

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

NASLOV IV

UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA

Člen 3735

Organizacijska sestava vizumskih oddelkov

1. Države članice so pristojne za organizacijsko sestavo vizumskih oddelkov na svojih konzulatih.

Da bi preprečili upad intenzivnosti kontrol in preprečili izvajanje pritiska nad osebjem na lokalni ravni, se po potrebi vzpostavi sistem kroženja osebja, ki se ukvarja neposredno s prosilci. Posebna pozornost se posveti jasnim delovnim strukturam in jasnemu dpodeljevanju/razdeljevanju delitvi pristojnosti v zvezi s sprejemanjem končnih odločitev o vlogah. Dostop do VIS in SIS ter drugih zaupnih podatkov prejme ima le omejeno število za to pooblaščenega osebja. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do takih zbirk podatkov.

2. Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in register o tem, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena.

3. Konzulati držav članic vodijo arhive vlog. Vsak posamezen spis vsebuje obrazec vloge, izvode ustreznih spremnih dokumentov, evidenco opravljenih pregledov in referenčno številko izdanega vizuma, da lahko osebje po potrebi obnovi razloge za sprejem odločitve glede vloge.

Posamezen spis se hrani najmanj dve leti od dneva sprejetja odločitve o vlogi v skladu s členom 2320(1).

Člen 3836

Sredstva za obravnavanjeo vlog in kontrola konzulatov

1. Države članice namestijo primerno število ustreznega osebja za opravljanje nalog v zvezi z obravnavo vlog, tako da se javnosti zagotovi, da se vloge obravnavajo razumno in usklajeno.

2. Prostori so funkcionalni in zgrajeni tako, da omogočajo izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov.

3. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako osebju na delu v tujini kot zaposlenemu lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene podatke o ustrezni zakonodaji Skupnosti Ö Unije Õ in nacionalni zakonodaji.

4. Centralni organi držav članic zagotovijo izvajanje pogostih in primernih kontrol nad obravnavo vlog in sprejmejo popravne ukrepe, kadar ugotovijo odstopanja od določb te uredbe.

Člen 3937

Ravnanje osebja

1. Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti.

2. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.

3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 4038

Oblike Ö Konzularna organiziranost in konzularno Õ sodelovanjae

1. Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo postopkov v zvezi z vlogami. Vloge se načeloma vložijo na konzulatu države članice.

2. Države članice:

              (a) svoje konzulate in mejne organe, pristojne za izdajo vizumov, pa tudi urade svojih častnih konzulov, če tudi ti zbirajo biometrične identifikatorje, opremijo s potrebno opremo za zbiranje biometričnih identifikatorjev v skladu s členom 4240; in/ali

              (b) sodelujejo z eno ali več drugihmi državami članicami v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ali drugih ustreznih stikov, v obliki omejenega zastopanja, kolokacije ali skupnega zajemnega centra v skladu s členom 41 ð na podlagi sporazumov o zastopanju ali v okviru katere koli druge oblike konzularnega sodelovanja ï.

3. Zaradi posebnih okoliščin ali lokalnih razmer, npr. kadar:

              (a) sprejemanja vlog in zbiranja podatkov zaradi velikega števila prosilcev ni mogoče organizirati pravočasno in v dostojnih pogojih ali

              (b) v zadevni tretji državi ni mogoče na noben drug način zagotoviti zadovoljive ozemeljske pokritosti,

in kadar se oblike sodelovanja, navedene v odstavku 2(b), v zadevni državi članici izkažejo za neustrezne, lahko d

Ö 3. DÕržava članica lahko v skrajnem primeru sodeluje Ö tudi Õ z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 4341.

4. Brez poseganja v pravico, da se prosilec pokliče na osebni razgovor, kakor je določeno v členu 21(8), se zaradi izbire oblike organizacije ne sme zgoditi, da bi se moral prosilec za predložitev vloge osebno zglasiti na več kot enem mestu.

54. Države članice obvestijo Komisijo o načinu organizacije postopkov v zvezi z vlogami ð svoji konzularni organiziranosti in konzularnem sodelovanju ï na vsakem konzularnem mestu.

ò novo

65. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 839

Ureditev zastopanja

1. Država članica lahko izrazi pripravljenost, da bo zastopala drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in sicer da bi v imenu te države članice obravnavala vloge in izdajala vizume. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in vnos biometričnih identifikatorjev.

2. Če namerava konzulat države članice zastopnice zavrniti izdajo vizuma, posreduje vlogo pristojnim organom zastopane države članice, da lahko ti v roku iz člena 23(1), (2) ali (3) sprejmejo končno odločitev o vlogi.

32. ð Kadar je zastopanje omejeno na sprejem vlog, ï se Ssprejem dokumentov in podatkov ter njihov prenos zastopani državi članici se izvedeta ob spoštovanju ustreznih pravil o varstvu podatkov in zaščiti.

43. Država članica zastopnica in zastopana država članica skleneta dvostranski sporazum, v katerem je določeno naslednje Ö V tem sporazumu se Õ:

              (a) Ö določijo Õ trajanje takšnega zastopanja, čeprav samo začasnega, in postopkei za prenehanje zastopanja;

              (b) lahko določijo, zlasti kadar ima zastopana država članica konzulat v zadevni tretji državi, določbe o zagotovitvi prostorov in osebja ter prejetju plačil s strani zastopane države članice;.

              (c) lahko je določeno, da mora država članica zastopnica vloge določenih kategorij državljanov tretje države posredovati centralnim organom zastopane države članice zaradi predhodnega posvetovanja, kakor je določeno v členu 22;

              (d) z odstopanjem od odstavka 2 se lahko konzulat države članice zastopnice pooblasti, da po obravnavi vloge zavrne izdajo vizuma.

54. Države članice, ki v tretji državi nimajo konzulatov, skušajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki imajo konzulate v tej državi.

65. Da prosilcem za izdajo vizuma zaradi slabe prometne infrastrukture ali velikih razdalj v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju dostop do konzulatov ne bi bil nesorazmerno otežen, si države članice, ki v tej regiji ali na tem območju nimajo konzulatov, prizadevajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki v tej regiji ali na tem območju imajo konzulate.

76. Zastopana država članica uradno obvesti Komisijo o novih ureditvah o zastopanjua ali prenehanju veljavnosti takih ureditev ð vsaj dva meseca, ï preden začnejo ali prenehajo veljati.

87. Konzulat države članice zastopnice hkrati Ö obenem z izdajo uradnega obvestila iz odstavka 6 Õ obvesti konzulate drugih držav članic ter delegacijo Komisije Ö Evropske unije Õ v zadevni sodni pristojnosti jurisdikciji o novih ureditvah o zastopanjua ali njihovem prenehanju njihove veljavnosti, preden te začnejo ali prenehajo veljati.

98. Če konzulat države članice zastopnice sklene sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 4341, ali s pooblaščenimi komercialnimi posredniki, kot je določeno v členu 4543, obsega takšno sodelovanje tudi vloge v okviru sporazumov o zastopanju. Centralni organi zastopane države članice so vnaprej obveščeni o načinih takšnega sodelovanja.

Člen 41

Sodelovanje med državami članicami

1. V primeru „kolokacije“ osebje konzulatov ene ali več držav članic izvaja postopke v zvezi z vlogami (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev), ki so nanje naslovljene, na konzulatu druge države članice, pri čemer uporablja opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije ter glede deleža vizumske takse, ki ga prejme država članica, katere konzulat se uporablja.

2. V primeru „skupnih zajemnih centrov“ je osebje konzulatov dveh ali več držav članic zbrano v eni stavbi, da sprejema vloge prosilcev (vključno z biometričnimi identifikatorji). Prosilce se napoti v državo članico, pristojno za obravnavo vloge in sprejetje odločitve. Države članice se dogovorijo glede trajanja in pogojev prenehanja tega sodelovanja in glede delitve stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.

3. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.

Člen 4240

Udeležba častnih konzulov

1. Častni konzuli so lahko pooblaščeni tudi za opravljanje nekaterih ali vseh nalog, navedenih v členu 43(6) 41(5). Za zagotovitev varnosti in zaščite varstva podatkov se sprejmejo ustrezni ukrepi.

2. Če častni konzul ni javni uslužbenec države članice, se te naloge opravljajo skladno z zahtevami iz Priloge X VI, razen določb iz točke D(c) navedene priloge.

3. Če je častni konzul javni uslužbenec države članice, zadevna država članica zagotovi, da veljajo zahteve, primerljive s tistimi, ki bi veljale, če bi naloge opravljal njen konzulat.

Člen 4341

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

1. Države članice si prizadevajo za sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev skupaj z eno ali več drugimi državami članicami, brez poseganja v pravila o javnem naročanju in konkurenci.

2. Sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev temelji na pravnem instrumentu aktu, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge X VI.

3. Države članice v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni izmenjujejo informacije o izboru zunanjih ponudnikov storitev in določitvi pogojev zadevnih pravnih instrumentov.

43. Pregled Obravnavo vlog, morebitne razgovore, po potrebi sprejemanje odločitev o vlogah ter tiskanje in lepljenje pritrditev vizumskih nalepk lahko opravi le konzulat.

54. Zunanji ponudniki storitev nimajo nikakršnega dostopa do VIS. Dostop do VIS ima izključno ustrezno pooblaščeno osebje konzulatov.

65. Zunanjemu ponudniku storitev se lahko zaupa opravljanje ene ali več naslednjih nalog:

              (a) zagotavljanje splošnih informacij o vizumskih zahtevah in obrazcevih vlog;

              (b) obveščanje prosilca o zahtevanih spremnih dokumentih na podlagi kontrolnega seznama;

              (c) zbiranje podatkov in sprejemanje vlog (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev) in pošiljanje vlog konzulatu;

              (d) pobiranje vizumske takse;

              (e) ð po potrebi ï vodenje razporeda za osebno zglasitev ð naročanje prosilcev ï na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev;

              (f) zbiranje sprejem potnih listin (po potrebi vključno z uradnim obvestilom o zavrnitvi vloge, če je ustrezno) od konzulata ter njihovo vračanje prosilcu.

76. Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev država(-e) članica(-e) skrbno preveri(-jo) solventnost in zanesljivost družbe, vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statutom družbe, bančnimi pogodbami in zagotovi(-jo), da ni navzkrižja interesov.

87. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da izbrani zunanji ponudnik storitev izpolnjuje pogoje, določene v pravnem instrumentu aktu iz odstavka 2.

98. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ostane(-jo) odgovorna(-e) za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obdelavi podatkov in se nadzoruje(-jo) v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES.

Sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev ne omejuje ali izključuje kakršnih koli odgovornosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) zaradi kršitev obveznosti glede osebnih podatkov prosilca in opravljanja ene ali več nalog iz odstavka 65. Ta določba ne posega v noben ukrep, ki bi bil lahko neposredno sprejet proti zunanjemu ponudniku storitev v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države.

109. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo) usposabljanje zunanjega ponudnika storitev, ki je ustrezano za pridobitev znanjua, potrebnemuga za ustrezno opravljanje storitve in zagotavljanje zadostnih informacij prosilcem.

1110. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pozorno spremlja(-jo) izvajanje pravnega instrumenta akta iz odstavka 2, vključno z naslednjim:

              (a) splošnimi informacijami o zahtevah za prejem vizumaskih zahtevah in obrazceih vlog, ki jih zunanji ponudnik storitev zagotovi prosilcem;

              (b) vsemi tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom do njih, zlasti kadar sodelovanje vključuje prenos dokumentov in podatkov konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravndelave osebnih podatkov;

              (c) zbiranjem in prenosom biometričnih podatkov identifikatorjev;

              (d) ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti z določbami o varstvu podatkov.

V ta namen konzulat(-i) zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) redno izvaja(-jo) nenapovedane preglede na kraju samem v prostorih zunanjega ponudnika storitev.

1211. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z zunanjim ponudnikom storitev zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.

1312. Države članice pošljejo Komisiji izvod pravnega instrumenta akta iz odstavka 2. ð Vsako leto ji do 1. januarja poročajo o svojem sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev po vsem svetu in nadzoru nad njimi (kot je določeno v Prilogi VI, točki C). ï

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 4442

Šifriranje in varen prenos podatkov

1. V primeru ureditve zastopanja ð sodelovanja ï med državami članicami, sodelovanja držav članic z zunanjimi ponudniki storitev in uporabie častnih konzulov, zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da so podatki tako pri elektronskem kot tudi pri fizičnem prenosu na elektronskem pomnilniškem mediju od organov države članice zastopnice do organov zastopane(-ih) držav(-e) članic(-e) ali od zunanjega ponudnika storitev ali častnega konzula do organov zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) v celoti šifrirani.

2. V tretjih državah, v katerih je prepovedano šifriranje podatkov, ki se od organov države članice zastopnice do organov zastopane(-ih) države(-av) članice(-ic) ali od zunanjega ponudnika storitev ali častnega konzula do organov zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) prenašajo elektronsko, zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) državi članici zastopnici, zunanjemu ponudniku storitev ali častnemu konzulu ne dovoli(-jo) elektronskega prenosa podatkov.

V tem primeru zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da organi države članice zastopnice se elektronskei podatkei organom zastopane(-ih) države(-av) članice(-ic) ali zunanji ponudnik storitev ali častni konzul organom zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pošiljajo fizično, v celoti šifriranei na elektronskem pomnilniškem mediju prek konzularnega funkcionarja države članice ali – če bi bilo treba zaradi takšnega prenosa sprejeti nesorazmerne ali nerazumne ukrepe – na kakšen drug varen in zanesljiv način, na primer prek priznanih izvajalcev, izkušenih na področju prenosa občutljivih dokumentov in podatkov v zadevni tretji državi.

3. V vseh primerih se raven varnosti, ki je potrebna za prenos, prilagodi občutljivi naravi podatkov.

4. Države članice ali Skupnost Ö Unija Õ si prizadevajo doseči dogovor z zadevnimi tretjimi državami o odpravi prepovedi šifriranja podatkov, ki se elektronsko prenašajo na način iz odstavka 2.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 4543

Sodelovanje držav članic s komercialnimi posredniki

1. Države članice lahko sodelujejo s komercialnimi posredniki Ö dovolijo, da vloge za izdajo vizuma sprejema zasebna upravna agencija, prevozno podjetje ali potovalna agencija, kot je organizator potovanj ali prodajalec na drobno (komercialni posredniki) Õ pri sprejemanju vlog, ne to pa ne velja za pri zbiranjue biometričnih podatkov identifikatorjev.

2. Tovrstno sSodelovanje Ö s komercialnimi posredniki Õ temelji na izdaji pooblastila pristojnih organov držav članic. Pooblastilo se izda po preučitvi zlasti naslednjih vidikov:

              (a) trenutni status komercialnega posrednika: veljavnoa licencoa, register gospodarskih družb, pogodbe z bankami;

              (b) obstoječe pogodbe s komercialnimi partnerji s sedežem v državah članicah, ki ponujajo nastanitev in druge storitve potovalnega paketa;

              (c) pogodbe s prevoznimi agencijami, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja.

3. Akreditirani Pooblaščeni komercialni posredniki se redno spremljajo s pregledi na kraju samem, ki obsegajo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje izletov potovanj in nastanitev, preverjanje, ali je zagotovljeno potovalno zdravstveno zavarovanje primerno in ali obsega posamezne potnike, če je potrebno, pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vrnitvijo skupin.

4. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjujejo informacije o učinkovitosti akreditiranih pooblaščenih komercialnih posrednikov glede ugotovljenih nepravilnosti, zavrnitev vlog, ki so jih vložili komercialni posredniki, ter o ugotovljenih oblikah goljufij s potnimi listinami in neizvajanjem načrtovanih potovanj.

5. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo seznami komercialnih posrednikov, ki so prejeli akreditacijo pooblastilo posameznih konzulatov in ki jim je bilao akreditacija pooblastilo odvzetao, skupaj z razlogi za takšen odvzem.

Vsak konzulat zagotovi, da je javnost obveščena obvesti o seznamu akreditiranih pooblaščenih komercialnih posrednikov, s katerimi sodeluje.

Člen 4644

Zbiranje statističnih podatkov

Države članice zberejo letne statistične podatke o vizumih v skladu s preglednicami iz Prilogeo XII VIII. Ti statistični podatki se predložijo do 1. marca za vsako predhodno koledarsko leto.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 4745

Obveščanje Ö Informacije, ki se zagotovijo Õ širšei javnosti

1. Centralni organi in konzulati držav članic širši javnosti zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma, predvsem:

              (a) merila, pogoje in postopke za vlogo za izdajo vizuma;

              (b) načine naročanja za termin na obiska, če je primerno;

              (c) kje se lahko predvložijo vloge (pristojni konzulat, skupna vložišča ali zunanji ponudnik storitev);

              (d) kdo so pooblaščeni komercialni posredniki;

              (e) dejstvo, da nima žig, opredeljen v členu 20, nobenih pravnih posledic;

              (fe) roke za obravnavo vlog, predvidenih določene v členu 2320(1), (2) in (3);

              (gf) o tretjih državah, za državljane ali določene kategorije državljanov katerih se zahteva predhodno posvetovanje ali obveščanje;

              (hg) da je treba o odločitvah o zavrnitvi vlog obvestiti prosilca, da je treba take odločitve utemeljiti obrazložiti in da imajo prosilci, katerih vloge se zavrnejo, pravico do pritožbe in informacij o postopku v primeru pritožbe, vključno v zvezi s pristojnim organom in rokom za vložitev pritožbe;

              (ih) da samo posedovanje vizuma ne zagotavlja samodejne pravice do vstopa in da morajo imetniki vizuma na zunanji meji predložiti dokaz, da izpolnjujejo pogoje za vstop, kot je določeno v členu 5 Zakonika o schengenskih mejah Ö Uredbe (ES) št. 562/2006 Õ.

2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanjua, kakor je navedeno v členu 8 39, preden začnejo take ureditve veljati.

ò novo

3.         Komisija izda standardni informativni obrazec za izvajanje določb iz odstavka 1.

4.         Komisija postavi internetno spletno mesto o schengenskih vizumih, ki vsebuje vse relevantne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma.

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE V

SCHENGENSKO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI

Člen 4846

Schengensko sodelovanje konzulatov držav članic na lokalni ravni

1. Da bi zagotovili usklajeno uporabo skupne vizumske politike, če je primerno, ob upoštevanju lokalnih okoliščin, konzulati držav članic in Komisija v vsaki sodni pristojnosti jurisdikciji sodelujejo med seboj, zlasti ocenijo potrebo po vzpostavitvi Ö tako, da Õ:

              (a) Ö pripravijo Õ usklajenega seznama spremnih dokumentov, ki jih predložijo prosilci, z upoštevanjem člena 14 13 in Priloge II;

              (b) Ö zagotovijo Õ skupnih meril za preučitev vlog v zvezi z oprostitvijo plačila vizumske takse v skladu s členom 16(5) ter zadev v zvezi s prevodom obrazca vloge v skladu s členom 11(5) 10(6);

              (c) Ö oblikujejo Õ izčrpen seznam potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, ki se redno posodablja Ö in ga redno posodabljajo Õ.

Če ocena v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z eno ali več točkami od (a) do (c) potrdi potrebo po lokalnem usklajenem pristopu, se sprejmejo ukrepi o takem pristopu v skladu s postopkom iz člena 52(2).

2. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se določi skupni informacijski list ð , in sicer na podlagi standardnega informativnega obrazca, ki ga izda Komisija v skladu s členom 45(3) ï o enotnih vizumih, vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih in sicer katere pravice obsegajo, pogoji za vlogo in po potrebi seznam spremnih dokumentov iz odstavka 1(a).

3. ð Države članice si ï Vv okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo naslednji podatki ð izmenjujejo naslednje ï :

              (a) mesečni ð četrtletne ï statističnie podatkie o ð številu vlog za izdajo vizumov, izdanih vizumov in zavrnjenih vlog za izdajo vizumov, in sicer glede ï izdanih enotnih vizumihov, vizumihov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, in letaliških tranzitnih vizumihov ð in popotniških vizumov ï ter o številu zavrnjenih vizumov;

              (b) Ö informacije Õ glede ocene tveganja na področju priseljevanja in/ali varnosti, informacije Ö zlasti Õ o:

          (i) socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice;

          (ii) virih podatkov na lokalni ravni, vključno s podatki o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno- izstopni registraciji, itd.;

          (iii) uporabi lažnih, ponarejenih in prenarejenih dokumentov;

          (iv) poteh, ki se uporabljajo za nezakonito Ö nedovoljeno Õ vodenje ljudi prek meje;

          (v) zavrnitvah;

              (c) podatkie o sodelovanju s prevoznimi družbami;.

              (d) podatki o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.

4. Med državami članicami in Komisijo se redno organizirajo sestanki za schengensko sodelovanje na lokalni ravni, na katerih se posebej obravnavajo operativne zadeve v zvezi z uporabo skupne vizumske politike. Če na zahtevo Komisije ni dogovorjeno drugače, sestanke znotraj sodne pristojnosti posamezne jurisdikcije skliče Komisija.

Za preučitev posebnih vprašanj v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se lahko organizirajo sestanki z eno samo temo in ustanovijo podskupine.

65. Zastopniki Predstavniki konzulatov držav članic, ki ne uporabljajo pravnega reda Skupnosti Ö Unije Õ v zvezi z vizumi, ali tretjih držav, so lahko občasno povabljeni na sodelovanje na sestankih za izmenjavo podatkov o vprašanjih v zvezi z vizumi.

56. Poročila o sestankih v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se sestavijo sistematično in lokalno objavijo. Komisija lahko za sestavljanje poročil pooblasti državo članico. Konzulat vsake države članice posreduje poročila svojim centralnim organom.

ð 7. Letno poročilo se v vsaki jurisdikciji pripravi do 31. decembra vsakega leta. ï Na podlagi teh poročil Komisija znotraj vsake sodne pristojnosti sestavi letno poročilo ð o stanju zadev v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ï , ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 4947

Ureditve v primeru olimpijskih in para-olimpijskih iger

Države članice, ki gostijo olimpijske igre in para-olimpijske igre, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XI VII, ki olajšujejo izdajo vizumov.

Člen 50

Spremembe prilog

Ukrepi za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe v zvezi s spremembami prilog I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII in XII se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).

ò novo

Člen 48

Izvajanje delegiranih pooblastil

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2) in (9) se na Komisijo prenese za nedoločen čas.

3. Prenos pooblastila iz člena 3(2) in (9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep o preklicu začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, določen v tem sklepu. Sklep o preklicu ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2) in (9), začne veljati, če mu Evropski parlament in Svet v roku dveh mesecev, odkar sta bila o njem uradno obveščena, ne nasprotujeta, ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da aktu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 49

Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler jim ne nasprotuje Evropski parlament ali Svet v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu o delegiranem aktu, ki se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu, se obrazloži uporaba nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 48(5). V takšnih primerih Komisija akt nemudoma razveljavi na podlagi uradnega obvestila o nasprotovanju Evropskega parlamenta ali Sveta.

ê 810/2009 (prilagojeno)

Člen 51 50

Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika Ö te uredbe Õ

Operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 52(2).

ò novo

Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

ê 810/2009 (prilagojeno)

ð novo

Člen 52 51

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: „Vizumski odbor“). ð Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. ï

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ð člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ï , ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa, pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spremenijo bistvenih določb te direktive.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 53 52

Obveščanje

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo:

              (a) o ureditvi zastopanja iz člena 839;

              (b) o tretjih državah, za katere posamezne države članice zahtevajo, da imajo njihovi državljani za prečkanje mednarodnih tranzitnih območij letališč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, letališki tranzitni vizum, kot je določeno v členu 3;

              (c) po potrebi o nacionalnem obrazcu za dokazilo o plačilu stroškov ali/in zasebni nastanitvi, kot je določeno v členu 14(4) 13(7);

              (d) o seznamu tretjih držav, za katere se zahteva predhodno posvetovanje iz člena 2219 (1);

              (e) o seznamih tretjih držav, za katere se zahteva obveščanje iz člena 3128(1);

              (f) o dodatnih nacionalnih vpisih v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki, kakor je navedeno v členu 2724(3);

              (g) o pristojnih organih za podaljšanje veljavnosti vizumov iz člena 3330(5);

              (h) o izbranih oblikah Ö izbiri Õ ð konzularne organiziranosti in konzularnega ï sodelovanja iz člena 4038;

              (i) o statističnih podatkih, pripravljenih v skladu s členom 46 44 in Prilogo XII VIII.

2. Komisija da te podatke v skladu z odstavkom 1 pošlje na voljo državam članicam in javnosti s pomočjo elektronske objave ð na spletnem mestu o schengenskih vizumih iz člena 45(4) ï, ki se stalno posodablja.

Člen 54

Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

              1. Člen 4(1) se spremeni:

           (a) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

          „(a) ‚enotni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (‚Vizumski zakonik‘) ([35]);

          (b) točka (b) črta;

          (c) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

          „(c) ‚letališki tranzitni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 810/2009;“

          (d) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

          „(d) ‚vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo‘, kot je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (ES) št. 810/2009

         (e) točka (e) se črta;

              2. V členu 8(1) se besede „Takoj po prejemu vloge“ nadomestijo z naslednjim:

              „Ko je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009;“.

              3. Člen 9 se spremeni:

           (a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Podatki, ki se vnesejo ob oddaji vloge“;

          (b) odstavek 4 se spremeni:

         (i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

          „(a) priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimki), ime(- na); datum, kraj in država rojstva, spol;“

         (ii) točka (e) se črta;

         (iii) točka (g) se nadomesti z naslednjim:

          „(g) namembna(-e) država(-e) članica(-e) in trajanje načrtovanega bivanja ali tranzita;“

         (iv) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

          „(h) glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“

         (v) točka (i) se nadomesti z naslednjim:

          „(i) načrtovani datum prihoda v schengensko območje in načrtovani datum odhoda s schengenskega območja;“

         (vi) točka (j) se nadomesti z naslednjim:

          „(j) države članice prvega vstopa;“

         (vii) točka (k) se nadomesti z naslednjim:

          „(k) domači naslov prosilca;“

         (viii) v točki (l) se beseda „šole“ nadomesti z besedama „izobraževalne ustanove“;

         (ix) v točki (m) se besede „očeta in matere“ nadomestijo z besedami „osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika“.

              4. V členu 10(1) se doda naslednja točka:

          „(k) po potrebi podatek, da je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno.“.

              5. V členu 11 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

              „Če organ, pristojen za izdajo vizuma, ki zastopa drugo državo članico, prekine obravnavo vloge, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:“.

              6. Člen 12 se spremeni:

          (a) v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

         „(a) informacijo o tem, ali je bil vizum zavrnjen in ali ga je organ zavrnil v imenu druge države članice;“

         (b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

         „2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vizuma, ki so lahko eden ali več od naslednjih:

         (a) prosilec:

          (i) predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;

          (ii) prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;

          (iii) prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;

          (iv) je prosilec v zadnjih šestih mesecih na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo že tri mesece bival na ozemlju držav članic;

          (v) je oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;

          (vi) predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) drugega člena Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;

          (vii) ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;

         (b) predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive;

         (c) namena prosilca, da bo ozemlje države članice zapustil pred iztekom zaprošenega vizuma, ni bilo moč preveriti;

         (d) prosilec ni predložil zanesljivega dokazila, da za vizum ni mogel predhodno zaprositi in je zanj zato zaprosil na meji.“.

              7. Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Podatki, ki se dodajo za razveljavljen ali preklican vizum

              1. Kadar je bilo odločeno, da se vizum razveljavi ali prekliče, vizumski organ, ki je sprejel odločitev, doda naslednje podatke v prošnji:

         (a) informacijo o tem, da je bil vizum razveljavljen ali preklican;

         (b) organ, ki je razveljavil ali preklical vizum, vključno z mestom, kjer se nahaja;

         (c) kraj in datum odločitve.

              2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje informacije o razlogih za razveljavitev ali preklic vizuma, ki so naslednji:

          (a) eden ali več razlogov iz člena 12(2);

          (b) zahteva imetnika vizuma, da se vizum prekliče.“.

              8. Člen 14 se spremeni:

          (a) odstavek 1 se spremeni:

         (i) uvodni odstavek se nadomesti z naslednjim:

         „1. Kadar je bilo odločeno, da se podaljša obdobje veljavnosti vizuma in/ali trajanja bivanja na podlagi izdanega vizuma, vizumski organ, ki je podaljšal vizum, doda naslednje podatke v prošnjo:“;

         (ii) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

          „(d) številko vizumske nalepke podaljšanega vizuma;“

         (iii) točka (g) se nadomesti z naslednjim:

          „(g) ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, če se ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma razlikuje od ozemeljske veljavnosti prvotnega vizuma;“;

          (b) v odstavku 2 se črta točka (c).

              9. V členu 15(1) se besede, „podaljšanje ali skrajšanje veljavnosti vizumov“ nadomestijo z besedami „ali podaljšanje vizumov“.

              10. Člen 17 se spremeni:

          (a) točka 4 se nadomesti z naslednjim:

         „4. države članice prvega vstopa;“

          (b) točka 6 se nadomesti z naslednjim:

         „6. vrste izdanega vizuma;“

          (c) točka 11 se nadomesti z naslednjim:

         „11. glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“.

              11. V členih 18(4)(c), 19(2)(c), 20(2)(d) in 22(2)(d) se črtajo besede „ali skrajšana“.

              12. V členu 23(1)(d) se črta beseda „skrajšana“.

Člen 55

Spremembe Uredbe (ES) št 562/2006

Del A Priloge V Uredbe (ES) št. 562/2006 se spremeni:

              (a) točka 1(c) se nadomesti z naslednjim:

         „(c) po potrebi razveljaviti ali preklicati vizume v skladu z določbami člena 34 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (*) [36];’»

              (b) točka 2 se črta.

Člen 5653

Razveljaviteve

1. Členi 9 do 17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 se  Ö Uredba (ES) št. 810/2009 se Õ razveljavijo Ö in se nadomesti s to uredbo 6 mesecev po tem, ko ta uredba začne veljati Õ.

2. Razveljavijo se:

              (a) Sklep Schengenskega izvršnega Odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil (SCH/Com-ex (99) 13 (Skupna konzularna navodila, vključno s prilogami);

              (b) Sklepi Schengenskega izvršnega Odbora z dne 14. decembra 1993 o podaljšanju veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 21), o skupnih načelih za razveljavitev, odpravo in skrajšanje veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 24), Sklep izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o izmenjavi statističnih informacij o izdaji enotnih vizumov (SCH/Com-ex (94) 25), Sklep Izvršnega Odbora z dne 21. aprila 1998 o izmenjavi statistike o izdanih vizumih (SCH/ Com-ex (98) 12) in Sklep izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi (SCH/Com-ex (98) 57);

              (c) Skupni ukrep 96/197/PNZ z dne 4. marca 1996 o ureditvi letališkega tranzita[37];

              (d) Uredba Sveta (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001 s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume[38];

              (e) Uredba Sveta (ES) št. 1091/2001 z dne 28. maja 2001 o prostem gibanju z vizumom za daljše prebivanje[39];

              (f) Uredba Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu[40];

              (g) člen 2 Uredbe (ES) št. 390/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma [41].

3. Sklicevanja na razveljavljeneo instrumente Ö Uredbo Õ se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.

Člen 5754

Nadzor in ocenjevanje

1. Dve ð Tri ï letia po tem, ko so se začele uporabljati vse določbe te uredbe ð od datuma iz člena 55(2) ï, Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja ð te uredbe ï . V okviru te skupne ocene se bodo brez poseganja v poročila iz odstavka 3 preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe.

2. Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi ocene po potrebi predlaga ustrezne spremembe te uredbe.

3. Komisija tri leta po začetku delovanja VIS in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju členov 13 12, 17 15, 38, 40 do 44 42 te uredbe, tudi o zbiranju in uporabi biometričnih identifikatorjev, ustreznosti izbranega standarda ICAO, spoštovanju pravil o varstvu podatkov, izkušnjah z zunanjimi ponudniki storitev z izrecno omembo zbiranja biometričnih podatkov, upoštevanju pravila o 59 mesecih za kopiranje prstnih odtisov ter organizaciji postopkov v zvezi z vlogami. Poročilo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) ter člena 50(4) Uredbe VIS Ö (ES) št. 767/2008 Õ, vključuje tudi primere, ko prstnih odtisov dejansko ni bilo mogoče priskrbeti ali jih iz pravnih razlogov ni bilo treba priskrbeti, v primerjavi s številom primerov, ko so bili prstni odtisi odvzeti. Vključuje tudi informacije o primerih, v katerih se osebi, ki prstnih odtisov dejansko ni mogla priskrbeti, zavrne izdaja vizuma. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.

4. V prvem od poročil iz odstavka 3 bo se na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije, obravnavano tudi vprašanje, ali je odvzem prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 12 let, za namene identifikacije in preverjanja zadosti zanesljiv in predvsem, kako se prstni odtisi z leti spreminjajo.

Člen 5855

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 5. aprila 2010 Ö [6 mesecev od začetka veljavnosti] Õ .

3. Ö Člen 51 se uporablja od [3 mesece od začetka veljavnosti] Õ.

3. Člen 52 in člen 53(1)(a) do (h) in (2) se uporabljata od 5. oktobra 2009.

4. V primeru schengenske posvetovalne mreže (tehnične specifikacije) se člen 56(2)(d) uporablja od datuma, določenega v členu 46 Uredbe VIS.

5. Člen 32(2) in (3), člen 34(6) in (7) ter člen 35(7) se uporabljajo od 5. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö Pogodbama Õ .

V […],

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               COM(2012) 649 final.

[2]               COM(2014) 165.

[3]               SWD(2014) 101.

[4]               SWD(2014) 67 in SWD 68.

[5]               Glej, med drugim, sodbo Sodišča z dne 13. januarja 2006 v zadevi C-503/03, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji.

[6]               Pojem „olajšanja“ je Sodišče EU razlagalo v zvezi z vstopom in prebivanjem družinskih članov, za katere velja člen 3(2) Direktive, kot obveznost držav članic, „da prošnjam, ki jih vložijo osebe, ki dokažejo, da jih državljan Unije vzdržuje, daje neko prednost pred prošnjami drugih državljanov tretjih držav za vstop in prebivanje. (Sodba z dne 5. septembra 2012 v zadevi C-83/11, Secretary of State for the Home Department proti Muhammad Sazzadur Rahman in drugi.)

[7]               Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (68/360/EGS), UL L 257, 19.10.1968, str. 13).

[8]               Sodba z dne 19. decembra 2013 v zadevi C-84/12, Rahmanian Koushkaki proti Bundesrepublik Deutschland (še ni objavljena v ZOdl.).

[9]               COM(2014) 163 final.

[10]             UL […].

[11]             Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

[12]             UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

[13]             UL C 326, 22.12.2005, str. 1.

[14]             UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

[15]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

[16]             Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

[17]             Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[18]             UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[19]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[20]             UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[21]             Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

[22]             UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

[23]             UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[24]             Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

[25]             UL L 83, 26.3.2008, str. 3 Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn  k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

[26]             Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

[27]             Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

[28]             Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

[29]             Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

[30]             Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).

[31]             Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 4).

[32]             Odločba Komisije 2006/648/ES z dne 22. septembra 2006 o tehničnih zahtevah glede standardov za biometrične značilnosti v zvezi z razvojem vizumskega informacijskega sistema (UL L 267, 27.9.2006, str. 41).

[33]             Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

[34]             Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15).

[35]             UL L 243, 15.9.2009, str. 1.;

[36]             UL L 243, 15.9.2009, str. 1.;

[37]             UL L 63, 13.3.1996, str. 8.

[38]             UL L 116, 26.4.2001, str. 2.

[39]             UL L 150, 6.6.2001, str. 4.

[40]             UL L 64, 7.3.2003, str. 1.

[41]             UL L 131, 28.5.2009, str. 1.