This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0549
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Annual Report on Research and Technological Development Activities of the European Union in 2013
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2013
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2013
/* COM/2014/0549 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2013 /* COM/2014/0549 final */
POROČILO
KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno
poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in
tehnološkega razvoja v letu 2013 1. Ozadje
letnega poročila o dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega
razvoja Letno
poročilo o dejavnostih Evropske unije (EU) na področju raziskav in
tehnološkega razvoja je pripravljeno v skladu s členom 190 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (PDEU). Namen tega poročila je zagotoviti pregled
ključnih ukrepov v letu poročanja. 2. Širše
politično ozadje v letu 2013 Države
članice so v letu 2013 začele in nadaljevale obsežne reforme za
vrnitev k trajnostni gospodarski rasti in blaginji. Evropska komisija je
sprejela pomembne ukrepe za okrepitev in dopolnitev teh prizadevanj,
vključno z okrepitvijo udeležbe socialnih partnerjev v okviru evropskega
semestra. Tako je evropsko gospodarstvo na začetku leta 2013
začelo postopno okrevati, kar je postalo še bolj opazno v drugem
četrtletju tega leta. Čeprav je pričakovati, da se bo okrevanje
nadaljevalo, si mora Evropska unija še naprej skupaj prizadevati za okrepitev
svoje sposobnosti konkuriranja na svetovni ravni. EU
je v preteklem letu kljub stalnim težkim gospodarskim razmeram z uvedbo
pozitivnih strukturnih teženj, kot so povečanje stopnje izobraženosti,
sestava bolj trajnostne mešanice energijskih virov, zmanjšanje ogljične
intenzivnosti gospodarstva in napredek pri doseganju cilja 3-odstotnega
vlaganja v raziskave in inovacije, napredovala pri uresničevanju ciljev
strategije Evropa 2020. Naložbe
v raziskave in inovacije so bistvene za okrepitev svetovnega konkurenčnega
položaja Evrope in vrnitev njenega gospodarstva na pot rasti. Zato so bile
raziskave in inovacije še naprej osrednji del programov EU za pametna delovna
mesta in rast ter glavni cilj naložb EU. Program
Obzorje 2020, ki se je začel izvajati konec leta 2013, je
finančni instrument za izvajanje vodilne pobude „Unija inovacij“
strategije Evropa 2020. Ta novi okvirni program je bil zasnovan za obravnavanje
in reševanje družbenih izzivov ter spodbujanje gospodarske blaginje s
financiranjem odlične znanosti, tehnologije in inovacij. 3. Obzorje 2020 Sveženj
Obzorje 2020 je bil po nizu tristranskih pogajanj med institucijami EU 21. novembra 2013
z veliko večino sprejet v Evropskem parlamentu, 3. decembra 2013
pa še v Svetu Evropske unije, prav tako z veliko večino. Novi
okvirni program EU[1] s proračunom
(obdobje 2014–2020) v višini 79,2 milijarde EUR v trenutno
veljavnih cenah pomeni veliko spremembo glede na preteklost, in sicer zaradi
obsežne poenostavitve, ki omogoča širšo udeležbo, vključevanje
raziskav in inovacij ter pristop, usmerjen v spopadanje z izzivi. Program
Obzorje 2020 bo pomagal premostiti vrzel med raziskavami in trgom, hkrati
pa bo dodatno okrepil odličnost, s čimer bo zagotovil pomembne
priložnosti za preoblikovanje novih znanj in tehnoloških odkritij v
visokokakovostne inovativne storitve in izdelke. Nov
program je zlasti primeren za povezovanje javnih in zasebnih virov financiranja
za spodbujanje evropskih inovativnih podjetij: ·
več
zasebnih naložb je bilo namenjenih reševanju glavnih družbenih izzivov, s
čimer se je okrepila industrijska konkurenčnost Evrope. Komisija je 10. julija 2013
predstavila predloge v zvezi s številnimi pobudami o javno-zasebnih in
javno-javnih partnerstvih, ki so del svežnja za inovacijske naložbe[2]. Ta partnerstva, katerih
proračun presega 20 milijard EUR, bodo eden od ključnih
elementov programa Obzorje 2020, saj bodo z združitvijo moči javnega
sektorja, EU in držav članic omogočila obsežne in dolgoročne inovacijske
dejavnosti;
sprejeti so bili ukrepi za
premagovanje nezadostne razpoložljivosti financiranja v Evropi, ki je
velika ovira za vstop inovacij na trg. Sklad za financiranje na osnovi
delitve tveganja, ki sta ga skupaj ustanovili Evropska komisija in skupina
Evropske investicijske banke (EIB), je poskrbel, da je EIB za vsako milijardo
EUR iz proračuna EU zagotovila 12 milijard EUR za posojila
in več kot 30 milijard EUR za končne naložbe v
raziskave in inovacije. Tako je bilo od leta 2007 zagotovljenih do 40 milijard EUR
dodatnih sredstev za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se sicer
ne bi financirale;
v skladu s pristopom
vključevanja programa Obzorje 2020 so predvideni ukrepi za
vzpostavitev trdnega sistema podpore, ki bo koristil zlasti malim in
srednjim podjetjem (MSP) ter jim pomagal pridobiti sredstva v okviru
celotnega programa. Nov instrument za MSP podpira najbolj inovativne
zamisli evropskih MSP, pri katerih je vidno veliko prizadevanje za razvoj,
rast in mednarodno uveljavitev. V okviru cilja 20 % skupnih sredstev
za družbene izzive in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju
omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ je bilo za stalni javni
razpis v letih 2014 in 2015 dodeljenih 5 % teh sredstev, za
celotno obdobje trajanja programa pa 7 %.
Komisija
je poleg sprejemanja političnih odločitev izpeljala potrebne priprave
za izvajanje novega programa. (a) Delovni programi Obzorje 2020 za
leti 2014 in 2015 Evropska
komisija je 10. decembra 2013 sprejela prvi delovni program v okviru
programa Obzorje 2020. Navedla je prednostna financiranja za dve leti, s
čimer je raziskovalcem in podjetjem zagotovila več gotovosti glede
usmeritve raziskovalnih in inovacijskih možnosti EU kot kdajkoli prej. Razpisi
za zbiranje predlogov so bili objavljeni 11. decembra 2013. Med
glavnimi značilnostmi delovnih programov so:
posebna pozornost je namenjena
malim in srednjim podjetjem (MSP), zlasti prek novega, prilagojenega
instrumenta. MSP bodo lahko samo leta 2014 v okviru tega novega
posebnega instrumenta zaprosila za kar 253 milijonov EUR
nepovratnih sredstev za inovacije;
kot je določeno v razpisih za
leti 2014 in 2015, je za posamezna nepovratna sredstva iz Evropskega
raziskovalnega sveta (skoraj 14 milijonov EUR) in dejavnosti
Marie Skłodowska-Curie (skoraj 7 milijonov EUR) za
usposabljanje in mobilnost na področju raziskav skupaj namenjenih
skoraj 20 milijonov EUR;
razširjeni ukrepi za lažjo odpravo
inovacijskega razkoraka vključujejo razpise za „katedre Evropskega
raziskovalnega prostora“ (34 milijonov EUR), dejavnosti za
oblikovanje raziskovalnih skupin „Teaming“ (12 milijonov EUR)
leta 2014 in dejavnosti povezovanja „Twinning“ (74 milijonov EUR)
leta 2015.
(b) Poenostavitev
dostopa Nova
različica portala za udeležence v raziskavah in inovacijah z zmogljivejšo
IT, sodobnejšo tehnologijo, reorganizirano in poenostavljeno navigacijo ter
bolj izpopolnjeno postavitvijo in vsebino je začela delovati 4. decembra 2013.
Za lažje razumevanje postopkov programa Obzorje 2020 so bila pripravljena
nova spletna navodila za udeležence programa, tj. spletni priročnik za
program Obzorje 2020. Priročnik je dostopen na vseh delih portala za
udeležence[3], s čimer so uporabniki
usmerjeni neposredno na oddelek z ustreznimi navodili. 4. Unija
inovacij Unija inovacij je bila umeščena v
središče strategije Evropa 2020, da bi spodbudili inovacijsko
zmogljivost Evrope. S povečevanjem naložb v raziskave in inovacije,
privabljanjem deležnikov ter vključevanjem inovacij v ključne
evropske, nacionalne in regionalne politike uspešno spodbuja inovacije. Unija
inovacij kot celovita strategija obravnava najrazličnejše elemente, ki
vplivajo na inovacijski ekosistem Evrope, in ta ekosistem uspešno spreminja.
Velik napredek je bil dosežen pri vseh prednostnih nalogah Unije inovacij:
krepitev zbirke znanja in
zmanjšanje razdrobljenosti: evropska zbirka znanja se krepi
zlasti z: začetkom izvajanja programa Obzorje 2020;
osredotočenjem Evropskega sklada za regionalni razvoj na strategije
pametne specializacije; podpiranjem razvoja spretnosti in napredovanjem
pri vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora (ERP) (glej
oddelek 5 spodaj);
prenos idej na trg:
veliko dela je bilo vloženega v zagotavljanje orodij, s katerimi bo
poslovno okolje v Evropi bolj naklonjeno inovacijam, kot so enotni patent
in spremenjene direktive o javnih naročilih, ki ponujajo boljše
priložnosti za inovacije. Zagotovljeni so instrumenti za lažji dostop do
financiranja, zlasti tisti v okviru programa Obzorje 2020, ki bodo
kmalu začeli delovati, vključno z okrepljenimi dolžniškimi in
kapitalskimi instrumenti ter potnim listom skladov tveganega kapitala.
Medtem ko se je
javna intervencija v preteklosti običajno uporabljala za spodbujanje
ponudbe raziskav in novega znanja, se zdaj vse pogosteje uporablja za
spodbujanje povpraševanja po inovacijah z instrumenti, kot so predkomercialna
javna naročila, inovacijam naklonjena pravna ureditev, določanje
standardov itd. Tako se je na primer spodbujalo naročanje inovacij,
razvita in preizkušena je bila metodologija za pregled pravne ureditve z vidika
njenega vpliva na inovacije, uporabljati se je začel akcijski načrt
za ekoinovacije, posodobilo in pospešilo se je določanje standardov;
največje mogoče
povečanje socialne in teritorialne kohezije: Unija
inovacij je obravnavala tudi izziv teritorialne in socialne kohezije. Tako
so bile na primer uvedene strategije pametne specializacije kot predhodna
pogojenost za naložbene prednosti na področju raziskav, tehnološkega
razvoja in inovacij, da bi se spodbudila boljša inovacijska dejavnost v
evropskih regijah in državah članicah brez ogrožanja odličnosti.
Večji poudarek na inovacijah v socialnem in javnem sektorju
zagotavlja širše uveljavljanje in večji družbeni vpliv inovacij ter
spremembo v mišljenju glede tega, na koga bi se morale inovacije nanašati
in kdo lahko prinese spremembe v EU. Zlasti se povečuje zagon na
področju inovacij v javnem sektorju, kjer so sprejeti ukrepi presegli
prvotna pričakovanja Unije inovacij;
evropska partnerstva za inovacije zagotavljajo
nov pristop k raziskavam in inovacijam v EU. Sklenjenih je bilo pet
evropskih partnerstev za inovacije na ključnih področjih
dejavnega in zdravega staranja, vode, kmetijstva, surovin in pametnih
mest. Po opredelitvi prednostnih nalog so zdaj vsa v fazi izvajanja, vključujejo
številne partnerje pri povpraševanju po inovacijah in ponudbah zanje ter
začenjajo dosegati prve rezultate, kot so evidentiranje dobrih praks,
praktična orodja za njihovo razširjanje, zbirke dokazov o učinku
in izvajanje celostnih storitev.
Napredek je
ocenila strokovna skupina, ki je ovrednotila tudi skupno uspešnost evropskih
partnerstev za inovacije. Po njenih ocenah so slednja pravi pristop, ki bo
pripomogel k prihodnji gospodarski rasti in blaginji v Evropi. Priporočila
skupine vključujejo možne izboljšave sedanjih evropskih partnerstev za
inovacije ter večje spremembe načina sklepanja in upravljanja
prihodnjih tovrstnih partnerstev;
večanje vpliva naših politik z
zunanjim sodelovanjem: upoštevana je bila tudi globalna
razsežnost inovacij. Razvitih je bilo več pobud za povečanje
privlačnosti Evrope kot destinacije za raziskave in inovacije,
okrepila pa so se tudi partnerstva med EU in njenimi državami
članicami z opredelitvijo prednostnih nalog za sodelovanje s tretjimi
državami, vključno z razvojem globalnih raziskovalnih infrastruktur;
doseganje rezultatov:
napredek raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Evropi in državah
članicah se je v okviru celovitega gospodarskega usklajevanja
(„evropski semester“) spremljal na podlagi sistema kazalnikov uspešnosti
Unije inovacij[4], poročila o
konkurenčnosti Unije inovacij in novega kazalnika rezultatov
inovacij. Novi kazalnik uporablja štiri kazalnike iz skupin kazalnikov
„rezultati“ in „dejavnosti podjetja“ iz pregleda uspešnosti Unije
inovacij, ki so združeni v tri kategorije (patenti, zaposlovanje v
dejavnostih z intenzivno uporabo znanja ter konkurenčnost blaga in
storitev, ki temeljijo na znanju), ter nov kazalnik za merjenje
zaposlovanja v hitro rastočih podjetjih v inovativnih sektorjih.
Spremljanje se
bo nadaljevalo in izboljšalo z mehanizmom za pomoč politikam v okviru
programa Obzorje 2020. EU je spodbujala tudi izmenjavo dobre prakse in
vzajemno učenje. V preteklih
letih je prišlo do temeljitega preobrata v pravo smer, s čimer se je
zmanjšala razlika v uspešnosti naših inovacij v primerjavi z uspešnostjo
inovacij naših glavnih tekmecev. Iz zadnjega pregleda uspešnosti Unije inovacij
je razvidno, da je EU od leta 2008 svoj zaostanek za ZDA in Japonsko na
področju uspešnosti inovacij zmanjšala za skoraj polovico. Po drugi strani
se povečuje razlika z Južno Korejo, EU pa hitro dohiteva tudi Kitajska.
Zato si morajo EU, njene države članice in drugi deležniki še naprej
skupaj prizadevati za izboljšanje evropskega inovacijskega ekosistema. 5. Evropski
raziskovalni prostor (ERP) Komisija
je po sprejetju sporočila z naslovom Okrepljeno partnerstvo za
odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (sporočilo o
ERP) 17. julija 2012 in vzpostavitvi mehanizma za spremljanje ERP,
katerega namen je spremljanje napredka pri izvajanju ERP, vse leto 2013
nadaljevala utrjevanje tega mehanizma. Tesno je sodelovala z ad hoc
delovno skupino za spremljanje novoustanovljenega odbora za evropski
raziskovalni prostor, da bi izpopolnila kazalnike ERP in z njimi povezane
metode za zbiranje podatkov, zlasti raziskavo o ERP. Rezultat
prizadevanj v zvezi z mehanizmom za spremljanje ERP je sprejetje prvega
poročila o napredku ERP septembra 2013, ki zagotavlja strnjen pregled
razmer v državah članicah in nekaterih pridruženih državah ter določa
osnovo za celovito oceno napredka v naslednjem letu[5].
Poročilo o napredku ERP za leto 2013 je bilo septembra 2013
predmet razprave Sveta za konkurenčnost, na kateri je bila potrjena
potreba po pospešenih strukturnih reformah nacionalnih sistemov in okrepljenem
spremljanju napredka ERP. Razširjanje poročila o napredku ERP za
leto 2013 je dalo oceno napredka na ciljnih področjih, kot so odprti
in pošteni postopki zaposlovanja raziskovalcev ali boljši pretok znanstvenih
spoznanj. Poleg
tega je bila v letnem pregledu rasti 2014[6],
ki je bil sprejet leta 2013, poudarjena potreba po tem, da države
članice sprejmejo reforme v skladu s sporočilom o ERP, in
omogočena popolna vključitev mehanizma za spremljanje ERP in
poročila o napredku v politični cikel evropskega semestra. Izvajanje
sporočila o ERA je bilo na ravni deležnikov s področja raziskav
podprto s širitvijo in okrepitvijo platforme deležnikov. Julija 2013 se je
platformi pridružila šesta organizacija[7]. Vseh šest organizacij
deležnikov[8] in Komisija so skupno izjavo
podpisale 13. decembra 2013. Vse organizacije so znova potrdile svojo
združeno zavezo k doseganju ciljev ERP. Konec leta 2013 so vsi deležniki
poročali o doseženem napredku pri uresničevanju zavez na
področju vzpostavitve ERP in zagotovili svoj prispevek k poročilu o
napredku ERP za leto 2013. Izvajanju
dejavnosti ERP na ravni nacionalnih organov in deležnikov s področja
raziskav je dal nov zagon tudi manifest ERP, nova pobuda Evropskega parlamenta,
ki združuje člane Evropskega parlamenta in deležnike s področja
raziskav. 6. Mednarodno sodelovanje Leta 2013
se je sporočilo z naslovom „Spodbujanje in usmerjanje mednarodnega
sodelovanja EU na področju raziskav in inovacij: strateški pristop“[9]prvič izvajalo vse leto.
V skladu z Unijo inovacij so cilji strategije izboljšanje odličnosti in
privlačnosti Unije pri raziskavah in inovacijah ter njene gospodarske in
industrijske konkurenčnosti; reševanje svetovnih družbenih izzivov in
podpiranje zunanjih politik Unije. Zato je bila med medinstitucionalno razpravo
zagotovljena vključitev te strategije v zakonodajni sveženj Obzorje 2020.
Sveženj vključuje politiko za priključitev k programu Obzorje 2020,
ki se osredotoča na države kandidatke EU, države Efte in sosednje države.
Leta 2013 so se začela pogajanja s številnimi državami, decembra pa
je bil parafiran sporazum z Izraelom. Strateški
forum za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje je pregledal in
poenostavil svoj poslovnik, da bi izboljšal usklajevanje z dejavnostmi
mednarodnega sodelovanja držav članic in med temi dejavnostmi. Odbor
vzhodnega partnerstva za raziskave in inovacije se je dogovoril, da si bo
skupaj prizadeval za pripravo skupne strategije za sodelovanje. Pogodbenice so
se na srečanju političnega dialoga na visoki ravni o znanosti,
tehnologiji in inovacijah med EU in Afriko novembra 2013 dogovorile, da si
bodo začele prizadevati za dolgoročno skupno financirano partnerstvo
za raziskave in inovacije, ki bo v skupni lasti ter se bo v prvi vrsti
osredotočalo na prehransko in hranilno varnost ter trajnostno kmetijstvo. Maja
je bilo v Galwayu organizirano srečanje na visoki ravni z naslovom
„Atlantik – naš skupni vir“, na katerem so EU, Kanada in ZDA podpisale
galwaysko deklaracijo in na katerem je bilo ustanovljeno čezatlantsko
zavezništvo za raziskovanje oceana. V
ZDA so bile v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami
organizirane tri konference „destinacija Evropa“, katerih namen je bil
izboljšati ozaveščenost o odličnosti evropskih raziskav ter poklicnih
možnostih in možnostih financiranja, ki jih Evropa ponuja raziskovalcem po
svetu. V
skladu s ciljem spodbujanja enakih konkurenčnih pogojev za sodelovanje in
odprave okvirnih pogojev, ki preprečujejo sodelovanje, je novembra 2013
v Pekingu potekalo prvo srečanje na visoki ravni v okviru dialoga za
sodelovanje na področju inovacij s Kitajsko. Izražen je bil skupni interes
za spodbujanje predvidljivih, preglednih in učinkovitih okvirnih pogojev v
zvezi z inovacijami in ustanovljena je bila projektna skupina strokovnjakov za
sodelovanje na področju inovacij, katere namen je opredeliti in spodbujati
uspešne prakse v EU in na Kitajskem. Novembra
se je uspešno začelo leto znanosti v EU in Rusiji. Na tem dogodku na
visoki ravni sta obe strani znova potrdili svojo zavezanost medsebojnemu
sodelovanju na področju znanosti in tehnologije. 7. Skupno
raziskovalno središče Skupno raziskovalno središče je notranja znanstvena služba
Evropske komisije in edina služba te institucije, ki je odgovorna za neposredne
raziskave. Naloga te službe je, da politikam EU zagotavlja neodvisno ter z
dokazi utemeljeno znanstveno in tehnično podporo skozi celoten
politični cikel. V tesnem sodelovanju z zadevnimi generalnimi direktorati
rešuje ključne družbene izzive, hkrati pa z razvijanjem novih metod,
orodij in standardov spodbuja inovacije ter deli svoje strokovno znanje z
državami članicami, znanstveno skupnostjo in mednarodnimi partnerji. Leta 2013 se je Skupno raziskovalno središče odzivalo na
vse številnejše zahteve služb Komisije po znanstveni podpori politiki, ki so se
nanašale na prednostne naloge EU, zlasti v okviru načrta EU za pametno
rast iz strategije Evropa 2020. Neposredno znanstveno podporo je
zagotovilo tematskim področjem politike, kot so: finančna stabilnost
ter ekonomska in monetarna unija; enotni trg, rast, delovna mesta in inovacije;
nizkoogljično gospodarstvo, učinkovita raba virov, okolje in podnebne
spremembe; energetika in promet; kmetijstvo in prehranska varnost; zdravje in
varstvo potrošnikov; informacijska družba in digitalna agenda; javno zdravje in
varnost, jedrska varnost in zaščita. Skupno raziskovalno središče je za učinkovito
upravljanje svojih vse številnejših odgovornosti zavzelo bolj
multidisciplinaren in medsektorski pristop ter pripravilo svoj prvi delovni
program (za leti 2014 in 2015) v okviru programa Obzorje 2020, ki
temelji na novozasnovanem tekočem načrtu in podrobnejši projektni
strukturi. Boljša inovacijska dejavnost in nova mednarodna partnerstva pomagajo
pri reševanju težavnih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, zdravje,
prehranska varnost in revščina. Okrepljeni odnosi in mreže Skupnega
raziskovalnega središča z EU in mednarodnimi partnerji so bistveni za
globalno znanstveno odličnost. Za podpiranje politik z zanesljivimi znanstvenimi dokazi in temeljito
analizo so potrebni najsodobnejša infrastruktura za znanstvene dejavnosti,
kakovostni podatki in ustrezna analitična orodja. Kot zgled je na
zemljišču Skupnega raziskovalnega središča v Ispri v Italiji potekala
otvoritev nove okolju prijazne in energetsko učinkovite stavbe za
znanstvene dejavnosti. 8. Izvajanje
sedmega okvirnega programa Komisija
je leta 2012 objavila doslej najobsežnejši sklop razpisov za zbiranje
predlogov v okviru sedmega okvirnega programa (7. OP). Za lažji prehod na
program Obzorje 2020 je bil pri razpisih velik poudarek na ukrepih, ki
vključujejo večje število dejavnosti in lahko dosežejo velik
učinek. Leta 2013 je bilo zaključenih približno 45 razpisov za
zbiranje predlogov s skupnim okvirnim proračunom v višini 4,9 milijarde EUR.
Skupaj je bilo prejetih približno 20 000 upravičenih predlogov, od
tega je bilo financiranje odobreno za skoraj 3 000 od njih, kar pomeni, da
so bili predlogi uspešni v skoraj 15 % primerov. Pri
vseh upravičenih predlogih je sodelovalo skupaj 67 630 udeležencev,
pri čemer so skupni stroški projektov znašali več kot 34 milijard EUR,
zahtevani skupni prispevek EU pa skoraj 28 milijard EUR. Pri uspešnih
predlogih je sodelovalo skupaj 12 702 udeležencev, pri čemer so
skupni stroški projektov znašali skoraj 6 milijard EUR, zahtevani
skupni prispevek EU pa več kot 4 milijarde EUR. Splošna stopnja
uspešnosti z vidika udeležencev je bila 18,78-odstotna, z vidika zahtevanega
prispevka EU pa 15,96-odstotna. 9. Obeti
za leto 2014 Komisija bo še
naprej zavezana uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Trenutno
se ukvarja z izvajanjem sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o ocenjevanju raziskav in inovacij
kot vira prihodnje rasti z naslovom „Raziskave in inovacije kot vir ponovne
rasti“[10]. Kar
zadeva razvoj delovnega programa Obzorja 2020 za leti 2016 in 2017, bosta
med prednostnimi nalogami Komisije obsežno posvetovanje in razprava z državami
članicami. Komisija bo za krepitev konkurenčnih prednosti in izkoriščanje
novih priložnosti upoštevala tudi nove informacije o znanstvenih, tehnoloških,
gospodarskih, tržnih in socialnih težnjah in napovedih ter sedanje in
nastajajoče potrebe politike. Komisija
bo tudi leta 2014 še naprej izvajala ukrepe v okviru Unije inovacij.
Predstavila bo poročilo o stanju Unije inovacij za obdobje 2010–2014,
v katerem bo prikazala rezultate in ključne ugotovitve. Vendar mora Evropa
ob upoštevanju sedanje krize nadaljevati prizadevanja za uresničitev Unije
inovacij. Poročilo o
napredku ERP za leto 2013, ki je bilo septembra 2013 predmet razprave
Sveta za konkurenčnost, bo leta 2014 omogočilo sprejetje sklepov
Sveta o evropskem raziskovalnem prostoru. Komisija bo po objavi poročila o
napredku za leto 2014, ki naj bi izšlo septembra, organizirala konferenco.
Celovita ocena napredka pri izvajanju evropskega raziskovalnega prostora bo
izvedena z raziskavo o ERP za leto 2014, katere namen je določitev
izvedbenih ukrepov, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga
za raziskovalce, znanje in tehnologijo. Raziskava o ERP za leto 2014 bo
bistvenega pomena za opredelitev področij, na katerih je bil dosežen
napredek, in področij, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja. Komisija je
začela tudi vseevropsko posvetovanje vseh deležnikov o pridobljenih
izkušnjah in glavnih dejavnikih, ki bi ji morali pomagati pri oblikovanju
naslednjih faz strategije EU za rast po krizi za obdobje 2015–2020.
Konkretne predloge bo predstavila v začetku leta 2015. [1] Http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/news/horizon-2020-brief-eu-framework-programme-research-innovation. [2] Sprejet v Evropskem
parlamentu 15. aprila 2014 in Svetu Evropske unije 6. maja 2014. [3] Http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/home.html. [4] Http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/policy/innovation-scoreboard/index_en.htm. [5] Poročilu o napredku ERP
za leto 2013 so bila priložena dejstva in podatki, ki so prikazovali
različne stopnje napredka pri dokončni vzpostavitvi ERP in izražali
nacionalne prednostne naloge. Glej: http://ec.europa.eu/research/era/era-progress-2013.htm. [6] COM(2013) 800 final. [7] Konferenca evropskih šol
za visokošolsko izobraževanje in raziskave na področju inženiringa
(CESAER – Conference of European Schools for Advanced Engineering
Education and Research) se je 17. julija 2013 platformi
deležnikov pridružila kot šesta organizacija deležnikov in Komisiji predložila
enostransko izjavo. [8] To
so: Evropsko združenje raziskovalnih in tehnoloških organizacij (EARTO),
Evropsko združenje univerz (EUA), Zveza evropskih raziskovalnih univerz (LERU),
NordForsk, Science Europe in CESAER. [9] COM(2012) 497 final. [10] COM(2014) 339 final.