52013PC0943

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Komisija je 1. aprila 1987[1] sprejela odločitev, s katero je svojim službam dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervalih, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

2.           Kodifikacija[2] Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti, Uredbe Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči in Uredbe Komisije (EURATOM) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti se je začela na pobudo Komisije, zadevni predlog pa je bil predložen zakonodajnemu organu[3]. Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki so vanjo vključeni[4].

3.           Posvetovalna delovna skupina pravnih služb, ustanovljena na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil[5], je v svojem mnenju z dne 27. septembra 2007 izjavila, da se predlog, omenjen v točki 2, omejuje na jasno in enostavno kodifikacijo, brez vsebinskih sprememb aktov, ki jih ta kodifikacija zadeva.

4.           V zakonodajnem postopku za prvotni predlog kodifikacije je bilo ugotovljeno, da določba v osnutku kodificiranega besedila predvideva pridržek Sveta glede izvedbenih pooblastil, kar pa ni bilo utemeljeno v uvodnih izjavah Uredbe (Euratom) št. 3954/87. Glede na sodbo Sodišča z dne 6. maja 2008 v Zadevi C-133/06, je bilo treba za utemeljitev pridržka izvedbenih pooblastil vstaviti novo uvodno izjavo v novi akt, ki bi nadomestil in razveljavil omenjeno uredbo. Ker pa bi vključitev takšne  uvodne izjave bila pomenila vsebinsko spremembo, kar bi bilo presegalo meje čiste kodifikacije, je bilo potrebno uporabiti točko 8[6] Medinstitucionalnega sporazuma z 20. decembra 1994 – Pospešen način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil – ob upoštevanju Skupne izjave glede te točke[7].

5.           Glede na omenjeno je bila kodifikacija Uredbe (Euratom) št. 3954/87, Uredbe (Euratom) št. 944/89 in Uredbe (Euratom) št. 770/90 preoblikovana v prenovljen predlog, zato da se vključi omenjena sprememba, zadevni predlog pa je bil predložen zakonodajnemu organu[8].

6.           V svojem mnenju z dne 4. junija 2010 je posvetovalna delovna skupina pravnih služb v skladu s točko 9 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem načinu ponovnega sprejemanja pravnih aktov[9] izjavila, da predlog, omenjen v točki 5, ne zajema vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile kot takšne identificirane, in da, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb predhodnih aktov z navedenimi vsebinskimi spremembami, predlog vsebuje enostavno kodifikacijo obstoječega besedila, brez vsebinskih sprememb.

7.           V zakonodajnem postopku za predlog za preoblikovanje je postalo jasno, da so določene obstoječe določbe v Uredbi (Euratom) št. 3954/87 postale neskladne z novim sistemom „komitologije“, določenim z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Zato je bil sprejet sklep, da se predlagani predlog za preoblikovanje umakne in se pripravi revidiran osnutek Uredbe (Euratom) št. 3954/87, ki vsebuje njegovo konsolidacijo in izvajanje novega sistema „komitologije“.

8.           Na podlagi izkušenj zaradi jedrske nesreče v Černobilu in zlasti v Fukušimi revidirani predlog določa, da Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali – toksikološka varnost prehranjevalne verige, ki se ukvarja z radioaktivno onesnaženostjo živil in krme, iz člena 58(1) Uredbe št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[10].

9.           Ob upoštevanju razvoja primarne in sekundarne zakonodaje, zlasti v zvezi z varnostjo hrane iz PDEU, ter da se zagotovi pravna varnost in skladnost vseh zakonodajnih ukrepov EU glede pogojev uvoza živil in krme iz tretjih držav, ki jih je prizadela jedrska nesreča ali radiološki izredni dogodek, je treba ukrepe, ki so bili sprejeti po černobilski nesreči[11], uskladiti z ureditvijo izvedbenih pooblastil in postopkov, opredeljenih v sedanji uredbi. To lahko po potrebi tudi pomeni spremembo pravne podlage.

10.         Treba je opozoriti, da je skupina strokovnjakov iz člena 31 pogodbe Euratom v svojem mnenju z dne 21. novembra 2012 potrdila sklep iz leta 1998 (publikacija št. 105 - Varstvo pred sevanjem), da so najvišje dovoljene stopnje, ki so v Uredbi 3954/87 določene za prihodnje nesreče, še vedno veljavne. Toda menili so, da bi bilo treba takoj, ko Mednarodna komisija za radiološko zaščito objavi nove znanstvene izsledke glede doz in tveganj, preveriti, ali obstaja potreba po pregledu teh stopenj. Zato Komisija teh najvišjih dopustnih stopenj v spremenjenem predlogu ni spremenila[12].

2013/0451 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je izmed znanstvenih strokovnjakov iz držav članic imenoval Znanstveno-tehnični odbor[13],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[14],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[15],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Direktiva Sveta 96/29/Euratom[16] določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.

(2)       Ob nesreči v černobilski jedrski elektrarni dne 26. aprila 1986 je prišlo do sprostitve velikih količin radioaktivnih snovi v ozračje, ki so onesnažile živila in krmo v več evropskih državah do tiste meje, ki z zdravstvenega vidika ni zanemarljiva. Sprejeti so bili ukrepi, ki naj bi zagotovili, da se nekateri kmetijski proizvodi smejo uvoziti v Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, ki varujejo zdravje prebivalstva, ob tem pa obdržali enotnost trga in se izognili motnjam v trgovini.

(3)       Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87[17] določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo mednarodni skupnosti.

(4)       Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo na Japonskem. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(5)       Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi Evropski skupnosti za atomsko energijo omogočal, da po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi zavarovala prebivalstvo.

(6)       Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka.

(7)       Komisijo se obvesti o jedrski nesreči ali neobičajno visokih stopnjah radioaktivnosti v skladu z Odločbo Sveta 87/600/Euratom[18] ali v skladu s Konvencijo IAEA o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči z dne 26. septembra 1986.

(8)       Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti.

(9)       Zato da se olajša prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke, bi morali postopki za določitev najvišjih dovoljenih stopenj vključiti posvetovanja skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe.

(10)     Da se zagotovi, da se živila in krma, ki presegajo najvišje dovoljene stopnje, ne dajo v promet v EU, bi bilo treba skladnost s temi stopnjami preverjati s primernimi pregledi.

(11)     Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe v zvezi z uveljavljanjem predhodno določenih najvišjih dovoljenih stopenj, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[19].

(12)     Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(13)     Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na določene radiološke izredne dogodke, ki lahko pripeljejo ali so pripeljali do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo nujni razlogi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, kot so določene v Prilogi I, najvišje dovoljene stopnje za manj pomembna živila, kot so določene v Prilogi II, in najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme, kot so določene v Prilogi III, ki se lahko dajo v promet po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, ter postopke za uveljavitev teh najvišjih dovoljenih stopenj.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1) „živila“ pomeni katero koli snov ali izdelek, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za, ali pa se to razumno pričakuje, človeško prehrano, vključno s pijačami, žvečilnimi gumiji in katero koli snovjo, vključno z vodo, ki je namenoma dodana živilom med proizvodnjo, pripravo ali obdelavo; „živila“ ne vključujejo:

(a) krme;

(b) živih živali, razen tistih, ki so pripravljene za dajanje v promet za človeško prehrano;

(c) rastlin pred žetvijo;

(d) zdravil v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta[20];

(e) kozmetičnih izdelkov v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[21];

(f) tobaka in tobačnih izdelkov v smislu Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta[22];

(g) narkotičnih ali psihotropnih snovi v smislu Enotne konvencije Združenih narodov o narkotikih, 1961, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh, 1971;

(h) ostankov in onesnaževal.

2)           „manj pomembna živila“ pomeni živila, ki so s prehranskega vidika manj pomembna in ki predstavljajo majhen delež v porabi hrane prebivalstva;

3)           „krma“ pomeni katero koli snov ali izdelek, vključno z aditivi, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za krmljenje živali;

4)           „dajanje v promet“ pomeni imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem v prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov.

Člen 3

1.           V primeru da Komisija prejme — še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološkega izrednega dogodka bodisi po Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči — uradno informacijo o jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku, z utemeljitvijo, da obstaja verjetnost, da bodo dosežene ali so bile dosežene najvišje dovoljene stopnje za živila, manj pomembna živila ali krmo, sprejme, če tako zahtevajo okoliščine, izvedbeno uredbo za uporabo teh najvišjih dovoljenih stopenj. Naveden\i izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2).

2.           Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 5(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.           Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 ter pri posvetovanju z odborom iz člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe, vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, ob upoštevanju zaščite javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov.

Člen 4

1.           Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno uredbo za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila in krma, ki ne ustrezajo navedenim najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet.

Za namene uporabe te uredbe za živila ali krmo, uvožena iz tretjih držav, velja, da so dana v promet, če so bila na carinskem ozemlju Unije v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek.

2.           Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Komisija bo te informacije posredovala drugim državam članicam.

Člen 5

1.           Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[23]. Ta odbor velja kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 6

Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah I, II in III, upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo razpoložljivi, zlasti glede na znanstvene izsledke, spremembe prilog predlaga Komisija po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 7

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 in Uredbi Komisije (Euratom) št. 944/89 in št. 770/90 se razveljavijo.

Sklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

                                                                       […]

[1]               COM(87) 868 PV.

[2]               Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, COM(2001) 645 final.

[3]               COM(2007) 302 final.

[4]               Glej Prilogo IV k temu predlogu.

[5]               UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

[6]               „Če se med zakonodajnim postopkom izkaže, da je treba preseči zgolj kodifikacijo in vključiti vsebinske spremembe, je Komisija pristojna za to, da po potrebi poda predlog oziroma predloge.“

[7]               „Evropski parlament, Svet in Komisija ugotavljajo, da v kolikor se izkaže, da je treba preseči zgolj kodifikacijo in vključiti vsebinske spremembe, bo imela Komisija možnost izbire, od primera do primera, da predlog prenovi oziroma predloži ločen predlog za spremembe, medtem ko ohrani svoj predlog kodifikacije in ga potem, ko so bile vsebinske spremembe sprejete, vključi v predlog kodifikacije.“

[8]               COM(2010) 184 final.

[9]               UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

[10]             UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[11]             Zadnja sta bila: Uredba Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija 2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (Kodificirana različica) (UL L 201, 30.7.2008, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1048/2009 z dne 23. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 733/2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L 290, 6.11.2009, str. 4).

[12]             http://ec.europa.eu/energy/nuclear/radiation_protection/article_31_en.htm

[13]             UL C.. str...

[14]             UL C, , str. .

[15]             UL C, , str. .

[16]             Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

[17]             Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, 30.12.1987, str. 11).

[18]             Odločba Sveta 87/600/Euratom z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij o radiološkem izrednem dogodku (UL L 371, 30.12.1987, str. 76).

[19]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[20]             Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

[21]             Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkov (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

[22]             Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26).

[23]             Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

PRILOGA I

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA ŽIVIL

Za živila se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

|| Živila (Bq/kg)[1]

Živila za dojenčke[2] || Mlečni izdelki[3] || Druga živila, razen manj pomembnih[4] || Tekoča živila[5]

Izotopi stroncija, zlasti Sr-90 || 75 || 125 || 750 || 125

Izotopi joda, zlasti I-131 || 150 || 500 || 2 000 || 500

Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241 || 1 || 20 || 80 || 20

Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137[6] || 400 || 1 000 || 1 250 || 1 000

PRILOGA II

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA MANJ POMEMBNIH ŽIVIL

1.       Seznam manj pomembnih živil

Oznaka KN || Opis

0703 20 00 || česen (svež ali ohlajen)

0709 59 50 || gomoljike (sveže ali ohlajene)

0709 99 40 || kapre (sveže ali ohlajene)

0711 90 70 || kapre (začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano)

bivša 0712 39 00 || gomoljike (sušene, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene)

0714 || manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

0814 00 00 || lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0903 00 00 || maté čaj

0904 || poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0905 00 00 || vanilija

0906 || cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0907 00 00 || klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

0908 || muškatni orešček, macis in kardamom

0909 || seme janeža, baldrijana, komarčka, koriandra, kumine ali orientalske kumine brinove jagode

0910 || ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe:

1106 20 || moka, zdrob in prah iz saga ali korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714

1108 14 00 || škrob iz manioke

1210 || hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih, lupulin

1211 || rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu

1301 || šelak, naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

1302 || rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani

1504 || masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1604 31 00 || kaviar

1604 32 00 || kaviarjevi nadomestki

1801 00 00 || kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena

1802 00 00 || kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava

1803 || kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

2003 90 10 || gomoljike (pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini)

2006 00 || vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

2102 || kvas (aktiven ali neakitven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (brez cepiv pod tarifno številko 3002), pripravljeni pecilni praški

2936 || provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu

3301 || eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), zgoščena in čista olja; rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v maščobah, v fiksiranih oljih in voskih ali podobnem, dobljenih z ekstrakcijo eteričnih olj z enfleražo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpinacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

2.       Za manj pomembna živila iz seznama v odstavku 1 se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

|| (Bq/kg)

Izotopi stroncija, zlasti Sr-90 || 7 500

Izotopi joda, zlasti I-131 || 20 000

Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241 || 800

Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137[7] || 12 500

PRILOGA III

Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme

Najvišje dovoljene stopnje za cezij‑134 in cezij-137 so naslednje:

Krma za || Bq/kg[8], [9]

prašiče || 1 250

perutnino, jagnjeta, teleta || 2 500

drugo || 5 000

PRILOGA IV Razveljavljene uredbe

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 || (UL L 371, 30.12.1987, str. 11)

Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89 || (UL L 211, 22.7.1989, str. 1)

Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89 || (UL L 101, 13.4.1989, str. 17)

Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90 || (UL L 83, 30.3.1990, str. 78)

PRILOGA V

Uredba (Euratom) št. 3954/87 || Uredba (Euratom) št. 944/89 || Uredba (Euratom) št. 770/90 || Ta uredba

člen 1(1) || || || člen 1

|| člen 1 || || člen 1

člen 1(2) || || || člen 2

člen 2(1) || || || člena 3(1) in 3(2)

člen 2(2) || || || -

člen 3(1) || || || -

člen 3(2) || || || člen 3(3)

člen 3(3) in (4) || || || -

člen 4 || || || -

člen 5(1) || || || člen 6

člen 5(2) || || || -

člen 6(1) || || || člen 4(1)

člen 6(2) || || || člen 4(2)

|| člen 2 || || Priloga II (2)

--- || --- || člen 1 --- || Priloga III člen 5

člen 7 || || || -

--- || --- || --- || člen 7

člen 8 || || || člen 8

priloga || || || Priloga I

|| priloga || || Priloga II (1)

|| || priloga || Priloga III

--- || --- || --- || Priloga IV

--- || --- || --- || Priloga V

[1]               Vrednost, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene izdelke, se ustrezno izračuna na podlagi izdelka, pripravljenega za neposredno uporabo. Države članice lahko dajejo priporočila glede načina redčenja, da bi zagotovili upoštevanje maksimalnih dovoljenih ravni ki jih določa ta Uredba.

[2]               Živila za dojenčke pomenijo živila, ki so namenjena posebej za prehrano dojenčkov v prvih dvanajstih mesecih starosti in v celoti zadovoljujejo njihove prehranjevalne potrebe ter so za prodajo na drobno zapakirana v embalaži, ki je jasno prepoznavna in označena z enim izmed naslednjih napisov: „začetna formula za dojenčke“, „nadaljevalna formula za dojenčke“, „začetno mleko za dojenčke“ in „nadaljevalno mleko za dojenčke“, in sicer v skladu s členoma 11 in 12 Direktive Komisije št. 2006/141/ES.

[3]               Mlečni izdelki pomenijo izdelke, ki sodijo pod naslednje oznake KN, po potrebi pa se vključijo tudi njihove morebitne poznejše spremembe: 0401, 0402 (razen 0402 29 11).

[4]               Manj pomembna živila in ustrezne stopnje, ki se zanje uporabljajo, so določene v Prilogi II.

[5]               Tekoča živila pomenijo proizvode iz tarifne številke 2009 in poglavja 22 kombinirane nomenklature. Vrednosti se izračunajo ob upoštevanju porabe tekoče vode, iste vrednosti pa se uporabljajo za pitno vodo.

[6]               Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.

[7]               Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.

[8]               Namen navedenih ravni je prispevati k upoštevanju najvišjih dovoljenih stopenj za živila, ki pa same po sebi ne zagotavljajo upoštevanja v vseh okoliščinah, in ne zmanjšujejo obveze po nadzorovanju ravni kontaminacije živalskih izdelkov, namenjenih za prehrano ljudi.

[9]               Te stopnje veljajo za krmo, pripravljeno za porabo.