This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0381
Recommendation for a COUNCIL DECISION establishing that no effective action has been taken by Belgium in response to the Council Recommendation of 2 December 2009
Priporočilo za SKLEP SVETA o ugotovitvi, da Belgija v odziv na priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009 ni sprejela učinkovitih ukrepov
Priporočilo za SKLEP SVETA o ugotovitvi, da Belgija v odziv na priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009 ni sprejela učinkovitih ukrepov
/* COM/2013/0381 final - 2013/ () */
Priporočilo za SKLEP SVETA o ugotovitvi, da Belgija v odziv na priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009 ni sprejela učinkovitih ukrepov /* COM/2013/0381 final - 2013/ () */
Priporočilo za SKLEP SVETA o ugotovitvi, da Belgija v odziv na
priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009 ni sprejela
učinkovitih ukrepov SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 126(8) Pogodbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije, ob upoštevanju naslednjega: (1) Člen 126 Pogodbe
določa, da se morajo države članice izogibati čezmernemu
javnofinančnemu primanjkljaju. (2) Pakt za stabilnost in rast
temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za
stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju
delovnih mest. Pakt za stabilnost in rast vključuje
Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o
pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem[1],
sprejeto z namenom nadaljnje spodbuditve hitrega zmanjšanja čezmernega
javnofinančnega primanjkljaja. (3) V skladu s
členom 126(6) Pogodbe je Svet 2. decembra 2009 na podlagi
priporočila Komisije sklenil, da je imela Belgija čezmerni
primanjkljaj[2].
Svet je istega dne in prav tako na podlagi priporočila Komisije sprejel
priporočilo na podlagi člena 126(7), v katerem je belgijske
organe pozval, naj sprejmejo srednjeročne ukrepe z namenom zmanjšanja
primanjkljaja pod 3 % BDP najpozneje do leta 2012. (4) Da bi lahko belgijski organi
verodostojno in trajnostno znižali javnofinančni primanjkljaj pod
3 % BDP, jim je bilo zlasti priporočeno, naj (a) izvedejo ukrepe
za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2010 v skladu z načrtom iz osnutka
proračuna za leto 2010 in okrepijo načrtovano fiskalno
konsolidacijo v letih 2011 in 2012; (b) zagotovijo povprečno letno
fiskalno konsolidacijo v višini 0,75 % BDP v obdobju 2010–2012, ki bi
morala prispevati tudi k zniževanju deleža bruto javnega dolga, tako da se v
primernem času približa referenčni vrednosti, s ponovno
vzpostavitvijo ustrezne ravni primarnega presežka; (c) določijo ukrepe,
potrebne za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2012, če
to omogočajo ciklični pogoji, in pospešijo zmanjševanje primanjkljaja,
če se gospodarske ali proračunske razmere izkažejo za boljše od
pričakovanih ob izdaji priporočila v zvezi s čezmernim
primanjkljajem; ter (d) okrepijo mehanizme za spremljanje, s katerimi se
zagotavlja upoštevanje fiskalnih ciljev. Svet je v svojih priporočilih
določil 2. junij 2010 kot rok za sprejetje učinkovitih
ukrepov v skladu z določbami člena 3(4) Uredbe (ES)
št. 1467/97. (5) V skladu z napovedjo služb
Komisije iz jeseni 2009, na kateri je temeljilo priporočilo Sveta na
podlagi člena 126(7) PDEU z dne 2. decembra 2009, naj
bi belgijsko gospodarstvo v letu 2010 doseglo 0,6-odstotno rast, v
letu 2011 pa 1,5-odstotno rast. Leto 2012 je bilo zunaj
časovnega obdobja, zajetega v napovedi, vendar je bila v skladu s
predpostavko postopne odprave obsežne negativne proizvodne vrzeli do
leta 2015 za leto 2012 pričakovana višja rast kot v
letu 2011. Rast BDP je bila leta 2010 bistveno višja od
pričakovane v skladu z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2009, leta 2011
je bila nekoliko višja od napovedane 1,5-odstotne rasti, medtem ko se je
leta 2012 belgijsko gospodarstvo skrčilo za 0,2 %. (6) Komisija je
15. junija 2010 sklenila, da je Belgija na podlagi napovedi služb
Komisije iz pomladi 2010 sprejela učinkovite ukrepe v skladu s
priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009 za znižanje
javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost
3 % BDP, in menila, da zato takrat nadaljnje ukrepanje v postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem ni bilo potrebno. (7) Na podlagi napovedi služb
Komisije iz jeseni 2011 so obstajali jasni dokazi o tveganju, da ne bo
upoštevano priporočilo v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz
leta 2009, glede na to, da je mejna vrednost 3 % BDP tik pred
rokom v odsotnosti proračuna za leto 2012 še vedno znatno presežena,
in glede na dejstvo, da z dotedanjo fiskalno konsolidacijo ni bila dosežena
priporočena raven konsolidacije. Komisija je zato izrazila zaskrbljenost
in pozvala Belgijo, naj pravočasno sprejme potrebne ukrepe, da se izogne
zaostritvi postopka v zvezi z njenim čezmernim primanjkljajem.
Decembra 2011 se je novo oblikovana belgijska vlada dogovorila o osnutku
proračuna. Komisija je 11. januarja 2012 sklenila, da bo
primanjkljaj leta 2012 glede na takratni prevladujoč makroekonomski
scenarij (po napovedi služb Komisije iz jeseni 2011 je bila predvidena
0,9-odstotna rast), ukrepe za konsolidacijo v proračunu in dodatno
zamrznitev dosegel 2,9 % BDP. Po mnenju Komisije zato takrat niso
bili potrebni nobeni nadaljnji ukrepi v postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem Belgije. (8) Na podlagi nove ocene
ukrepov, ki jih je sprejela Belgija za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja
do leta 2012 v odziv na priporočilo Sveta na podlagi
člena 126(7) Pogodbe, se sklene naslednje: –
V skladu z uradnim obvestilom o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, v katerem je bil napovedan javnofinančni
primanjkljaj za leto 2012 in ki ga je potrdila Komisija (Eurostat), je
primanjkljaj leta 2012 znašal 3,9 % BDP. Delni razlog za to je
bila nujna potreba po dokapitalizaciji bančne skupine Dexia konec
leta 2012, kar je imelo negativen učinek na javnofinančni
primanjkljaj v višini 0,8 % BDP. Vendar tudi brez te dokapitalizacije
rok ne bi bil izpolnjen, saj bi primanjkljaj brez upoštevanja enkratnega
negativnega učinka navedene operacije dosegel 3,2 % BDP. Poleg
tega je proračun za leto 2012 vključeval obsežne enkratne ukrepe
za zmanjšanje primanjkljaja, ocenjene na približno 0,4 % BDP. –
Primarni saldo se je v primerjavi s primanjkljajem
v višini 1,9 % BDP leta 2009 izboljšal na 0,4 % BDP
leta 2010, leta 2011 pa je ostal na splošno stabilen. Leta 2012
se je primarni primanjkljaj poslabšal na 0,5 % zaradi učinka
dokapitalizacije Dexie, brez katere bi primarni saldo izkazoval presežek v
višini 0,3 % BDP. –
Povprečna letna fiskalna konsolidacija od
leta 2010 je ocenjena na 0,3 % BDP, kar je bistveno pod
0,75 % BDP, kolikor je priporočil Svet. Tudi po popravku glede
na učinke revidiranega razvoja potencialne rasti proizvodnje in dohodkov
prilagojena povprečna fiskalna konsolidacija dosega manj kot polovico
priporočene konsolidacije. Po izračunu od spodaj navzgor naj bi
kumulativni neto učinek trajnih diskrecijskih ukrepov v obdobju 2010–2012
dosegel približno 2 % BDP. Ta izračun vključuje ukrepe za
zmanjšanje primanjkljaja in delno tudi povečanja odhodkov zaradi preteklih
političnih odločitev (npr. ustrezne prilagoditve socialnih prejemkov,
hitro rastoče subvencije plač za podjetja), ki delno blažijo
prizadevanja za konsolidacijo. Poleg tega je bil učinek teh diskrecijskih
ukrepov v višini 2 % BDP premajhen, da bi ublažil trend avtonomnega
povečevanja javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva in obenem dosegel
priporočeno izboljšanje strukturnega salda v obdobju konsolidacije. –
Leta 2010 je Belgija na splošno uresničila
načrtovane ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, kar je privedlo do
strukturnega izboljšanja v višini 0,5 % BDP, od tega 0,25 odstotne
točke zaradi znatnega znižanja odhodkov za obresti. Nominalni primanjkljaj
je s 5,6 % BDP v letu 2009 (kar vključuje 0,6 odstotne
točke negativnih enkratnih dejavnikov) padel na 3,8 % BDP, kar
je bistveno nižje od cilja 4,8 % BDP, ki so si ga belgijski organi
določili v programu za stabilnost iz januarja 2010, in sicer zaradi
makroekonomskih rezultatov, ki so bili boljši od pričakovanih. BDP se je v
letu 2010 povečal za 2,4 % v primerjavi z 0,6-odstotno stopnjo
rasti, ki je bila pričakovana ob sprejetju priporočila v zvezi s
čezmernim primanjkljajem. –
Kljub relativno ugodnim makroekonomskim pogojem v
prvi polovici leta 2011 (1,8-odstotna letna rast BDP) se je nominalni
saldo v navedenem letu zelo malo znižal, in sicer na 3,7 % BDP, v
primerjavi s ciljem 3,6 % BDP v programu za stabilnost za
leto 2011. Strukturni saldo se je leta 2011 poslabšal za 0,1 %.
Belgija zato ni izkoristila relativno ugodnih gospodarskih razmer za zmanjšanje
svojega primanjkljaja, delno zaradi politične blokade, ki je bila na
zvezni ravni prisotna od volitev junija 2010 do decembra 2011. –
Decembra 2011 je novo oblikovana belgijska
vlada v proračun za leto 2012 vključila več ukrepov za
konsolidacijo, ki naj bi glede na proračun in program za stabilnost za
leto 2012 znašali približno 3 % BDP. Dodatni ukrepi so bili
sprejeti marca 2012 in oktobra 2012 za izravnavo negativnega
učinka upočasnitve gospodarske rasti na proračun. Konec
leta 2012 sta morali belgijska in francoska vlada povečati kapital
bančne skupine Dexia, da bi odpravili negativno stanje neto sredstev in
omogočili napredek pri urejenem reševanju te bančne skupine. Za
Belgijo je to imelo enkratni negativni učinek na primanjkljaj v višini
0,8 % BDP. Poleg tega je gospodarski upad kljub mehanizmu
okrepljenega spremljanja na javnofinančne prihodke vplival bolj, kot je
bilo pričakovano, in je privedel do primanjkljaja na zvezni ravni v višini
2,7 % BDP v primerjavi s ciljem 2,4 %, pri čemer ni
upoštevan učinek operacije v zvezi z bančno skupino Dexia. Obenem se
je pri priglasitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz
aprila 2013 pokazalo, da na ravni lokalne vlade ni bil dosežen cilj v zvezi
s primanjkljajem (–0,3 % BDP namesto –0,2 % BDP), kar je
bilo zgolj delno izravnano z rezultati na ravni regij in skupnosti, ki so bili
boljši od pričakovanih (–0,1 % BDP namesto –0,2 %).
Strukturni proračunski saldo naj bi se leta 2012 po ocenah izboljšal
za 0,5 odstotne točke BDP. Obsežni vladni ukrepi so bili delno
izravnani s povečevanjem odhodkov za obresti, negativnim učinkom na
samodejno indeksacijo plač ter socialnimi dajatvami, povezanimi s preteklo
inflacijo, in znatnim zvišanjem odhodkov za pokojnine. –
Javni dolg se je s 84,0 % BDP
leta 2007 povečal na 99,6 % BDP leta 2012. Dinamika
primanjkljaja in BDP znaša približno 6,5 odstotne točke povišanja, medtem
ko zunanji dejavniki znašajo približno 9 odstotnih točk, večinoma
zaradi operacij reševanja v finančnem sektorju v obliki kapitalskih
vložkov. (9) Belgija je sprejela nekatere
ukrepe za okrepitev mehanizmov spremljanja, s katerimi bi se zagotovilo
upoštevanje fiskalnih ciljev, kot sta ustanovitev nadzornega odbora
leta 2010 in okrepljeno spremljanje izvajanja proračuna
leta 2012. Ni pa bil dosežen bistven napredek pri prilagajanju fiskalnega
okvira za zagotovitev, da bi bili proračunski cilji zavezujoči na
zvezni in nižjih ravneh ter da bi se povečala preglednost pri porazdelitvi
bremena in odgovornosti na različnih ravneh vlade. (10) To utemeljuje ugotovitev, da
je bil odziv belgijskih organov na priporočilo Sveta, sprejeto
2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) Pogodbe,
pomanjkljiv. Belgija do leta 2012 ni odpravila svojega čezmernega
primanjkljaja. Fiskalna konsolidacija precej zaostaja za priporočili
Sveta, v letu 2011 pa je celo sploh ni bilo – SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Belgija ni sprejela učinkovitih ukrepov v
odziv na priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009 v skladu s
členom 126(7) Pogodbe. Člen 2 Ta sklep je
naslovljen na Belgijo. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. [2] UL L 125, 21.5.2010, str. 34. Vsi
dokumenti glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem Belgije so na
voljo na naslovu:
http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/belgium_en.htm.