15.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 12/39

Poročevalka:

Laure BATUT

Soporočevalka:

Eve PÄÄRENDSON

1.1.1

EU in Japonska skupaj opravita več kot tretjino svetovne trgovinske menjave. Partnerstvo ter ambiciozen, obsežen in vzajemno koristen sporazum o prosti trgovini/gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko bi spodbudil vzajemno trgovino in naložbe, lahko bi izboljšal njuni gospodarstvi in zaposlitvene možnosti, hkrati pa prispeval k trdnejšim predpisom in standardom na mednarodni ravni. Njuni državljani so pripravljeni na pravično delitev pričakovanih koristi, vendar ostajajo previdni in ne želijo, da bi se njihov standard znižal.

1.1.2

EESO pozdravlja pogajanja o sporazumu o prosti trgovini/gospodarskem partnerstvu z Japonsko ter zlasti odločitev o nadaljevanju pogajanj po pregledu v prvem letu. Hkrati pa obžaluje pomanjkanje informacij in transparentnosti v zvezi s pogajanji, ki že potekajo. Spodbujanje in varstvo interesov potrošnikov je ključno sredstvo za zagotavljanje čim širše javne podpore sporazumu, zato EESO poziva k vzpostavitvi mehanizmov posvetovanja, podobnih mehanizmom, ki se uporabljajo v pogajanjih o transatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP), da se zagotovi boljša obveščenost civilne družbe o primerjalnih prednostih, ki bi jih odprtje trgov med EU in Japonsko pomenilo za zainteresirane strani. V zvezi s tem EESO obe strani spodbuja, naj povečata transparentnost in posredovanje informacij v zvezi s pogajanji, tako da oblikujeta uradni mehanizem za obveščanje civilne družbe in strukturo, ki bo skrbel za posvetovanja v okviru sporazuma. EESO poleg tega poudarja, da podjetja na obeh straneh že lahko izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja poslovna okrogla miza EU-Japonska kot platforma za sodelovanje in posvetovanje.

1.2.1

EESO vztraja, da ga je treba v celoti obveščati o reviziji študije učinka iz leta 2012. Poleg tega poziva, da ga je treba čim prej obvestiti o časovnem razporedu izvajanja, zlasti kar zadeva uskladitev tehničnih standardov, in meni, da je treba pred sprejetjem kakršnekoli odločitve objaviti dokument, ki bo natančnejši od analize učinka, in sicer v vseh uradnih jezikih EU.

1.2.2

EESO poziva EU, naj stori vse potrebno, da:

Reševanje sporov med vlagatelji in državo je zelo kočljivo vprašanje in različni v to vpleteni akterji na to različno gledajo, zato EESO pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je Komisija začela v zvezi s transatlantskimi trgovinskimi pogajanji, ter z zanimanjem pričakuje njegove rezultate (1). Glede na moč japonske demokracije bi lahko po mnenju EESO zbiranje stališč zainteresiranih strani o tej temi na Japonskem prispevalo k obveščenosti in k lažjim pogajanjem.

1.2.3

Dialog med civilno družbo EU in Japonske bo velik prispevek k sporazumoma o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu. EESO priporoča, da se tako kot pri drugih sporazumih, ki jih je nedavno sklenila EU, oblikuje skupni posvetovalni organ v okviru sporazumov o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, katerega vlogo morajo v okviru pogajanj določiti predstavniki obeh civilnih družb. Ta organ mora možnost preučiti vsa področja sporazuma in predstaviti svoja stališča. EESO močno priporoča, da najmanj polovico članov evropskega dela tega odbora imenuje EESO, posvetovalni organ EU, ki zastopa interese organizirane evropske civilne družbe.

1.2.3.1

EESO je vzpostavil odlične stike z japonskimi predstavniškimi organizacijami delavcev, delodajalcev, kmetov, zadrug, potrošnikov, nevladnih organizacij in univerz (2). Spremljevalni odbor EESO za Japonsko ima vodilno vlogo pri spodbujanju dialoga in posvetovanja s civilno družbo obeh strani.

2.1.1

EU in Japonska sta sklenili okrepiti medsebojne povezave in sta v fazi pogajanj o sporazumu o prosti trgovini in sporazumu o gospodarskem partnerstvu. Vzporedno potekajo tudi pogajanja o sporazumu o strateškem partnerstvu (3). EESO pozdravlja pozitiven izid pregleda v prvem letu ter odločitev o nadaljevanju pogajanj. Če bodo domneve potrjene, bi se izvoz EU na Japonsko povečal za 30 %, BDP EU bi se povečal za 0,8 %, v EU pa bi se ustvarilo 4 00  000 novih delovnih mest. Japonski BDP bi se povečal za 0,7 %, njen izvoz v Evropo za 24 %, sporazum pa bi utrdil tudi pomembno trgovinsko in naložbeno vlogo EU v vzhodni Aziji (4).

2.1.2

EU in Japonska delita številne vrednote in načela, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in tržno gospodarstvo z visokim tehnološkim znanjem. Sočasno se soočata s podobnimi izzivi (npr. staranjem in zmanjševanjem števila prebivalstva), prav tako pa morata poiskati nove vire rasti in delovnih mest.

2.1.3

Organi civilne družbe na obeh straneh ter njihovi mehanizmi posvetovanja se precej razlikujejo (5), vse večji dialog med takimi organi pa bi bilo zelo pomembno dopolnilo kateremukoli sporazumu. EU je družbeni in civilni dialog, s tem ko mu je zagotovila institucionalni okvir, postavila za temelj svojega družbenega modela, Japonska pa se zaveda pomena svoje širše civilne družbe (Svet za politiko dela; Forum več zainteresiranih strani).

2.2

Na Japonskem se tako kot v EU sprejemajo ukrepi za oživitev gospodarstva (6). Japonski državni dolg trenutno znaša skoraj 230 % njenega BDP. Zaradi močnega jena je pri uvozu v manj ugodnem položaju, po trojni katastrofi v Fukušimi pa je trgovina na drobno v letu dni padla za 2,3 % (februar 2013).

2.2.1

Dvostranski sporazumi o prosti trgovini Japonsko odpirajo za svetovno trgovino in vodijo k oblikovanju območij regionalnega povezovanja. Japonska je od leta 2002 sprejela več dvostranskih sporazumov tako v Aziji kot Latinski Ameriki ter s Švico. Trenutno sodeluje v tristranskih pogajanjih s Kitajsko in Južno Korejo. Sodeluje tudi v pogajanjih o transpacifiškem partnerstvu (TPP).

2.2.2

Japonska in EU sta že podpisali pomembne sporazume, ki olajšujejo trgovinske postopke, na področju telekomunikacij, kemičnih in farmacevtskih proizvodov, dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili konkurence, znanosti in tehnologije ter upravnega sodelovanja in pomoči (7).

3.1

Prizadevanja za gospodarsko rast na podlagi svetovne trgovine bi lahko negativno vplivala na okolje (8). EESO je v mnenju o pogajanjih o novih trgovinskih sporazumih (9) poudaril, da je treba v vsa trgovinska pogajanja EU nujno vključiti poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju z okoljskimi in socialnimi določbami ter ključno vlogo spremljanja nameniti civilni družbi.

3.2

Pogajanja o sporazumih o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko omogočajo obema stranema, da se ponovno na mednarodni ravni zavežeta trem stebrom trajnostnega razvoja: gospodarski rasti, družbenemu razvoju in varstvu okolja. Od sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo naprej so ti elementi bistvo vseh pogajanj EU na področju trgovine in vsakega trgovinskega sporazuma (10). Biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, ribištvo, gozdarstvo in prostoživeče vrste so prednostne naloge tako za EU kot na svetovni ravni. Pogodbenici bi morali ponovno potrditi svojo zavezanost večstranskim okoljskim sporazumom.

3.3

Vsak novi sporazum bi moral potrditi pravice držav članic EU in Japonske, da sprejemajo zakone in določajo prednostne naloge na področju trajnostnega razvoja, ter jih spodbuditi k temu, da spoštujejo stopnje zaščite delavcev in varstva okolja v skladu s svojimi zavezami mednarodnim standardom in sporazumom na teh področjih.

3.4

Sporazuma o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu (11) bosta priložnost za obnovitev teh zavez (z morebitno ratifikacijo in dejanskim izvajanjem konvencij ILO) (12) in za okrepitev dvostranskega dialoga in sodelovanja na področju delovne zakonodaje, vključno s področji, ki so zajeta tudi v agendi za dostojno delo.

3.4.1

EESO kot predstavnik celotne evropske civilne družbe poudarja, da sporazuma o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu morda ne bosta pomenila enakih koristi (13) za vse države članice in vse gospodarske sektorje (14).

3.4.2

Medtem ko naj bi se v EU število delovnih mest (v %) v sektorju električnih naprav, kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, predelovalni industriji, zavarovalništvu in gradbeništvu povečalo, pa naj bi se njihovo število nekoliko zmanjšalo v kemični industriji, avtomobilski industriji, jeklarstvu ter sektorju letalskega prevoza (15). Te težave je treba čim prej prepoznati, da bi lahko uvedli ustrezne ukrepe podpore in preusposabljanja. Pomembno je, da se koristi enakomerno porazdelijo med podjetja, zaposlene, potrošnike in širšo civilno družbo, hkrati pa zagotovita zaščita pred morebitnimi večjimi neravnovesji ter možnost prejemanja odškodnin v primeru takih neravnovesij (16).

4.1.1

EESO izraža zadovoljstvo, da je glavni partner Komisije pri vprašanjih, ki jih obravnava, vendar obžaluje, da ni transparentnosti v sedanjih pogajanjih, na kar opozarjajo akterji na obeh straneh. Z mandatom, ki ga je prejela Komisija, javnost ni seznanjena, pogajanja pa bi morala biti čim bolj odprta in transparentna. Številne evropske in japonske organizacije civilne družbe se pritožujejo, da so o pogajanjih bolj slabo obveščene. To vpliva na vsebino pogajanj pa tudi na možnost civilne družbe, da predstavi svoja stališča v zvezi s tem vprašanjem. Kot je znano, sodelovanje civilne družbe ne bi samo povečalo vzajemnega razumevanja, temveč tudi izboljšalo kakovost sedanjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu z vidika strokovnega znanja.

4.1.2

Evropski državljani pozivajo k spoštovanju dokumentov EU, ki določajo načelo transparentnosti. Zato EESO meni, da je treba besedila v čim zgodnejši fazi posredovati zainteresiranim stranem.

4.1.3

Glede na legitimno zahtevo evropskih državljanov, da se zagotovi popolna transparentnost trgovinskih pogajanj, EESO opozarja Svet in Komisijo na strogo spoštovanje in usklajeno izvajanje člena 218 PDEU, zlasti točke 10: „Evropski parlament se v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti.“

4.1.4

EESO Komisiji priporoča, da za pogajanja o sporazumih o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu vzpostavi model posvetovanja s civilno družbo, podoben tistemu, ki se uporablja za pogajanja EU v zvezi s TTIP (srečanja z zainteresiranimi stranmi po vsakem krogu pogajanj, oblikovanje svetovalne skupine predstavnikov civilne družbe, ki mora vključevati člane EESO). EESO je seznanjen z obstojem podobnega mehanizma za transpacifiška pogajanja med ZDA in Japonsko.

4.2.1

Kakor je bilo navedeno zgoraj, je v vseh sporazumih o prosti trgovini, ki jih je nedavno sklenila EU, vključeno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju (17), pri čemer ima civilna družba ključno vlogo spremljanja, sestavljajo pa jo neodvisne in predstavniške organizacije z uravnoteženo zastopanostjo podjetij, delavcev in drugih zainteresiranih strani. EESO podpira prizadevanja Komisije, da bi bilo to poglavje tudi v sporazumu z Japonsko.

4.2.2

Japonske oblasti želijo doseči stabilno rast v okviru trajnostnega razvoja (glej „abenomija“) (18). V sporazume o prosti trgovini med Japonsko in partnerji v Aziji so vključene tudi določbe o ustanovitvi pododbora za spremljanje učinka sporazuma na podjetja. Čeprav so razlike v področju uporabe in načinu izvedbe, sta tako EU kot Japonska seznanjeni z načelom spremljanja učinka sporazumov o prosti trgovini, zato EESO poziva k vključitvi stabilnega poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju.

4.2.3

Japonska vlada je vzpostavila niz internih večstranskih odborov za posvetovanje z japonskimi podjetji glede posledic prostotrgovinskih sporazumov za podjetja, obstajajo pa tudi svetovalni organi, ki združujejo vlado in zadruge ter vlado in sindikate. Poleg tega obstajajo druge širše posvetovalne strukture, kot sta Forum več zainteresiranih strani za socialno odgovornost za trajnostno prihodnost (19) in Svet za politiko dela.

4.3

Gospodarski in družbeni model EU „(…) pozornost namenja, na primer, trdnim institucionalnim strukturam za reševanje gospodarskih, zaposlitvenih, družbenih in okoljskih vprašanj (…), pa tudi močnemu socialnemu in civilnemu dialogu ter vlaganju v človeški kapital in kakovostna delovna mesta“ (20). EESO ugotavlja, da ta model odraža vrednote EU in da bi se zanj morale zavzemati vse institucije v vseh svojih politikah.

4.3.1

EESO pozdravlja zaveze EU na mednarodni ravni (21):

4.3.2

Evropski parlament je v zvezi s sporazumom o prosti trgovini z Japonsko Komisiji priporočil, naj se osredotoči na osnovne standarde s področja delovne zakonodaje, pripravi ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju in poskrbi za ustanovitev „foruma civilne družbe, ki bo spremljal in podajal pripombe o njegovem izvajanju“. EESO vztraja, da se je treba z njim posvetovati in da je treba uresničiti ta priporočila.

4.4

EESO opozarja, da je Komisija objavila vodnik za „transparentnost trgovinskih pogajanj EU“, v katerem je navedeno, da je delo pogajalcev „lahko uspešno le, če izpolnjuje pričakovanja Evropejcev“, in da imajo „mnenja civilne družbe ključno vlogo v pripravljalni fazi pogajanj“ (23).

EESO izraža željo, da:

4.5

Skoraj vsi predstavniki organizacij evropske in japonske civilne družbe, ki so bili udeleženi v posvetovanju (24), so bili za ustanovitev takšnega skupnega nadzornega organa v okviru prihodnjega sporazuma o prosti trgovini.

4.5.1

Nadzorni mehanizem je treba razviti ob upoštevanju obstoječih struktur in dosedanjih izkušenj EU in Japonske. EESO želi sodelovati pri opredeljevanju vloge, obsega pristojnosti in sestave svetovalne skupine na strani EU in skupnega nadzornega organa. V posvetovanje morajo biti vključene vse zainteresirane strani in EESO mora imeti pri tem osrednjo vlogo.

4.5.2

Strukturirani dialog med predstavniki civilne družbe EU in Japonske bo sporazumoma o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu dodal pomembno razsežnost, tudi kulturno. Po mnenju EESO je nujno ohranjati stike z japonskimi sogovorniki, da bi zagotovili obliko, področje uporabe in vsebino prihodnjega skupnega mehanizma nadzora, ki bo izpolnil pričakovanja obeh strani.

5.1.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je Svet EU junija 2014 (25) na podlagi ugodnega poročila o napredku sklenil, da bo nadaljeval pogajanja.

5.1.2

Cilj sporazuma je povečati dostop do trga in regulativno skladnost ter s tem spodbuditi razvoj vzajemne trgovine in naložb. Pospešiti bi moral trajnostno rast in ustvarjanje več in boljših delovnih mest ter povečati izbiro potrošnikov in razviti konkurenčnost in produktivnost obeh gospodarstev.

5.1.3

Za EU ima prednostni pomen odprava netarifnih ovir (NTO). Komisija v oceni učinka  (26) navaja, da so te ovire pogosto kulturnega izvora in imajo protekcionistične posledice. EESO ugotavlja, da jih je težko oceniti, če temeljijo na standardih, ki se neprestano spreminjajo, pa čeprav na najvišji ravni. Včasih ščitijo celotne gospodarske panoge, kot npr. železniški prevoz na Japonskem.

5.2.1

Odprava tarifnih ovir mora zajemati vse proizvode, tudi kmetijske in predelane proizvode, motorna vozila, ki so bila prepoznana kot „občutljivo“ blago, ter kemične in farmacevtske proizvode, po potrebi s prehodnimi obdobji.

5.2.2

Trgovina bi se spodbujala z medsebojnim priznavanjem certificiranih proizvodov na podlagi standardov za podobne in primerljive proizvode ter s sodelovanjem pri usklajevanju zakonodaje in sistemov, kjer je to možno. Kljub vsemu bo treba zagotoviti, da tako sodelovanje pri oblikovanju novih standardov na svetovni ravni ne bo vodilo v nižanje standardov.

5.2.3

Netarifne ovire, ki zavirajo izvoz EU, se uporabljajo kot prikriti protekcionistični ukrepi. Treba jih je zmanjšati ali odpraviti, zlasti kadar so ugotovljene že med pogajanji, standarde pa je treba uskladiti z mednarodnimi standardi.

5.3.1

MSP tako na Japonskem kot v Evropi predstavljajo 99 % gospodarskega tkiva ter ustvarjajo 70–80 % delovnih mest, zato EESO Komisijo poziva, naj jim nameni posebno pozornost.

5.3.2

MSP imajo zaradi svoje velikosti omejene vire, tudi kadar se ukvarjajo z vladnimi in trgovinskimi predpisi, zato lahko pričakujejo koristi od sporazumov o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko ter zlasti od poenostavljenih predpisov in nižjih upravnih stroškov. Vendar potrebujejo pomoč pri odpravi ovir, povezanih z morebitnim povečanim mednarodnim udejstvovanjem, kot so: jezikovne ovire, različne poslovne kulture, visoki stroški prevoza, pomanjkanje osebja z ustreznimi spretnosti in znanjem ter informacij o tujih trgih in pomanjkanje zadostnih finančnih virov.

5.3.3

Za čim večjo korist od sporazumov o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko bosta morali obe strani nujno povečati tudi seznanjenost MSP s podpornimi storitvami, ki so jim na voljo, in programi (27), ki jih ponujata Center za industrijsko sodelovanje EU-Japonska (EU-Japan Centre for Industrial Cooperation) (28) in JETRO (29), zlasti glede na nove poslovne priložnosti, ki bi morale nastati s tem sporazumom. Na primer, za evropska MSP bi bili zanimivi naslednji sektorji na Japonskem: IKT, zdravstvo (30), storitve, obnovljivi viri energije, ekološko pridelana (31) in gurmanska živila.

5.4.1

Liberalizacija trga bi zagotovila nove priložnosti za agroživilsko industrijo na obeh straneh (200-odstotno povečanje), vendar je kmetijstvo eno od bolj spornih področij teh pogajanj. Japonsko kmetijstvo lahko zadovolji le 40 % prehrambnih potreb japonskega prebivalstva in zato izraža posebno zaskrbljenost. Japonski kmetje zahtevajo, da se pet vrst proizvodov izvzame iz tarifnih omejitev vsakršnih pogajanj s tujimi državami. To so: riž, govedina in svinjina, mleko in mlečni izdelki, pšenica in ječmen ter sladkor in sladila. Za EU bi bil lahko izvoz velikih količin predelanih živil velika priložnost, zlasti če bi Japonska odstranila večino netarifnih ovir.

5.4.2

EESO izraža upanje, da bo obravnavano vprašanje pravic intelektualne lastnine (32), da se zagotovi poštena zaščita evropskih inovacij. Vprašanje zaščitene geografske označbe se je v razpravah izkazalo za velik problem. Intelektualna zaščita kakovostnih kmetijskih proizvodov bi lahko bila prikrita ovira za uvoz. EU in Japonska sta v okviru STO sprejeli različen pristop: EU je želela povečati uporabo zaščitene geografske označbe, da bi zagotovili večjo zaščito, ki bi bila zavezujoča (pogajanja o TRIPS – predlog EU iz leta 1998), Japonska pa je skupaj z ZDA (leta 1999) predlagala, da bi članice obveščale STO o svojih geografskih označbah, da bi oblikovali bazo podatkov, ki bi bila vir informacij za ostale članice, vendar brez zavezujočega učinka. Po mnenju EESO gre za pomembno vprašanje, ki ga je treba v pogajanjih previdno načeti.

5.5.1

Japonski kmetje in potrošniki so tesno povezani z zadružnim gibanjem, ki ponuja vzajemna zavarovanja in bančne storitve. Liberalizacijo storitev dojemajo kot grožnjo, medtem ko je za številne druge to velika priložnost, tudi za „gospodarstvo sivolasih“. Storitve ponujajo glavno priložnost za znatno povečanje trgovinske menjave.

5.5.2

Po bruto podatkih je leta 2012 27 držav članic EU na Japonsko izvozilo storitve v vrednosti 24,2 milijarde EUR, uvoz storitev iz Japonske pa je znašal 15,6 milijarde EUR, kar pomeni 8,6 milijarde EUR presežka za EU, pri čemer je treba upoštevati, da ima Japonska štirikrat manj prebivalcev kot EU. Skoraj vse japonske organizacije, ki so bile vključene v posvetovanje in so omenile liberalizacijo storitev, so se izrekle proti „negativnemu seznamu“, v skladu s katerim bi bile vse storitve, ki ne bi bile izrecno izvzete v besedilu sporazuma, odprte za trgovino s storitvami. Medtem ko kmetje in potrošniki nasprotujejo negativnemu seznamu, pa ga podjetja intenzivno zagovarjajo. Negativni seznam bi zmanjšal manevrski prostor javne uprave. Prihodnje storitve bi samodejno spadale pod liberalizirano področje. EESO podpira neomejevalno pravico držav, da sprejemajo zakone v javnem interesu.

5.6.1

Za podjetja v EU je pomembno, da pridobijo dostop do japonskih javnih naročil z odpravo ovir, ki jih predstavljajo standardi, določitvijo transparentnih postopkov in zagotavljanjem informacij, enakih za vse zainteresirane strani, odpravo zelo občutljivih omejitev na trgu železniških storitev in vzpostavitvijo sistema za spletni dostop do informacij. Pri konkretnih pogajanjih je poleg jasno izražene politične volje potrebna pravna stabilnost na področju standardov.

5.6.2

Nujne bodo tudi enake možnosti z vidika poštene konkurence. EESO meni, da je treba v sporazumu jasno opredeliti oblike odobritev, ki jih v praksi podeljujeta pogodbenici za državno pomoč in subvencije.

5.6.3

EU, države članice in Japonska morajo ohraniti možnost financiranja ciljev splošnega interesa, ki so opredeljeni v skladu z njihovimi demokratičnimi postopki in med drugim vključujejo socialni sektor, okolje in javno zdravje. EU ima na podlagi pogodb obveznosti, povezane z javnimi storitvami.

5.7.1

Leta 2012 so neposredne naložbe EU na Japonskem znašale 434 milijonov EUR, japonske neposredne naložbe v EU pa 3,374 milijarde EUR (34). Glavno načelo sporazumov o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu je recipročnost, zato EESO poziva Komisijo, naj v primeru, da bi sporazum privedel do izgube delovnih mest, pazi na to in razmisli o uporabi sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi nadomestili izgubljena delovna mesta. Poleg tega meni, da bo morda treba podjetjem, ki so pred tem prejemala javna finančna sredstva, ustrezno nadomestiti izgubo z vidika človeških virov in tehnologije.

5.7.2

EU in Japonska bi morali pregledati svojo zakonodajo o omejitvah, povezanih z lastništvom, avtorizaciji in nadzoru ter za lajšanje čezmejnih naložb.

5.7.3

EESO ugotavlja, da tako zakonodaja kot sodna praksa na Japonskem in v EU omogočata pošteno reševanje sporov v okviru rednih postopkov. EU in Japonska vlagateljem zagotavljata tudi niz institucionalnih in pravnih jamstev. Reševanje sporov med vlagatelji in državo je zelo kočljivo vprašanje in različni v to vpleteni akterji na to različno gledajo. Zato EESO pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je Komisija začela v zvezi s transatlantskimi trgovinskimi pogajanji, ter izraža željo, da bi Japonska prevzela podobno pobudo in bi se upoštevala stališča japonskih zainteresiranih strani.

5.7.4

EESO predlaga spodbujanje širokega dialoga o reševanju sporov, ko bodo določeni pogoji in bo Komisija ocenila rezultate. EESO o tem že pripravlja mnenje na lastno pobudo.

5.7.4.1

Vsekakor določbe o reševanju sporov v zvezi z naložbami ne smejo omejiti možnosti držav članic EU, da sprejemajo zakonodajo v interesu javnosti in da uresničujejo zadane cilje na posameznih političnih področjih. Pojasniti bi bilo treba tudi opredelitve „naložb“ ter „pravične in enake obravnave“. To vprašanje bi moralo biti del pogajanj.