This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0941
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Preventing Radicalisation to Terrorism and Violent Extremism: Strengthening the EU's Response
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: krepitev odziva EU
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: krepitev odziva EU
/* COM/2013/0941 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: krepitev odziva EU /* COM/2013/0941 final */
Sporočilo Komisije, Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v
terorizem in nasilni ekstremizem: krepitev
odziva EU 1. Uvod 1.1
Trendi
in izzivi Od zadnje
posodobitve strategije EU za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem
leta 2008 so se razvili in razširili trendi, sredstva in oblike radikalizacije. Prvič, danes
terorizem v Evropi črpa iz velikega števila ideologij, kot je bilo navedeno v
Poročilu Europola TE-SAT za leto 2013. Gre za nacionalistične in separatistične
ideologije, ki so navdih našle v Al Kaidi, nasilnih levičarskih, anarhističnih
in desničarskih ideologijah. Drugič,
teroristična in nasilna ekstremistična dejanja v EU niso izključna domena
centraliziranih in hierarhičnih organizacij. Grožnja se je razvijala postopoma
in zdaj vključuje manjše skupine, celice in posameznike, locirane v EU, ki
delujejo vedno bolj neomejeno in nepredvidljivo. Napade načrtujejo po splošnih
navodilih organizacije ali brez njih, kar še bolj otežuje njihovo
preprečevanje. Številni
teroristi, ki načrtujejo napade na evropskem ozemlju, so Evropejci. Taki napadi
povzročajo več kot le žrtve in gospodarsko škodo: med skupnostmi v Evropi
sejejo razdor in s tem spodbujajo nastanek reakcionističnih in ekstremističnih
stališč v drugih delih družbe. To predstavlja plodna tla za ekstremizem in
poganja začarani krog radikalizacije, nasilja in nasilnih odzivov. Evropo
neposredno prizadenejo tudi teroristična dejanja po svetu. Evropejci so lahko
žrtve napadov, kot na primer v hudem terorističnem napadu v Nairobiju, lahko pa
so tudi storilci teh napadov. Evropejci se z radikalizacijo v Evropi pogosto
srečajo prek ekstremistične propagande ali ljudi, ki novačijo, nato pa
odpotujejo v tujino, kjer se usposabljajo in borijo v območjih spopadov, s tem
pa se njihovo radikalno stališče še bolj utrdi. Ti številni
evropski „tuji bojevniki“, ki so pridobili nove borilne veščine, bi lahko po
svojem povratku z območja spopadov ogrožali našo varnost. Dolgoročno gledano bi
lahko bili pobudniki za teroristična dejanja. Fenomen tujih bojevnikov ni nov
in ker se spopadi v Siriji nadaljujejo, se veča število skrajnežev, ki se
pridružujejo spopadom. Ker se veča število evropskih tujih bojevnikov, je vedno
bolj ogrožena tudi naša varnost. Teroristične
skupine in skrajneži izkoriščajo tehnološki napredek, s katerim na nove načine
privabljajo nezadovoljne mlade, pri čemer uporabljajo spletne strani družabnih
omrežij, spletne video kanale in radikalne spletne klepetalnice. Svojo
propagando širijo dlje, hitreje in učinkoviteje. Tradicionalne
oblike kazenskega pregona ne morejo več slediti vedno novim trendom
radikalizacije, zato je potreben širši pristop za preprečevanje in boj proti
radikalizaciji. Ta širši pristop, ki obravnava
odzive na trende radikalizacije, mora zajeti celo družbo. To sporočilo
obravnava radikalizacijo v vseh njenih oblikah in opredeljuje področja, ki
zajemajo širok spekter ukrepov za preprečevanje in boj proti radikalizaciji, ki
vodi do terorizma in nasilnega ekstremizma. 1.2
Splošni
pristop in cilj Države članice
so odgovorne za oblikovanje in izvajanje ukrepov, namenjenih preprečevanju in
boju proti radikalizaciji, pri čemer se ključni ukrepi izvajajo, in se bodo še
naprej izvajali, na nacionalnih in lokalnih ravneh. Nekatere države članice so
na tem področju opravile veliko dela in lahko svoje izkušnje delijo z drugimi
zainteresiranimi državami članicami. Ob vse večji
zaskrbljenosti zaradi radikalizacije prek spleta in znatnem povečanju odkrito skrajnih
skupin v Evropi se vedno več držav članic spopada z grožnjo radikalizacije.
Tveganje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma, je po vsej Uniji
vedno večje in države članice bi imele koristi, če bi združile svoja
prizadevanja za učinkovit odziv na te izzive. Radikalizacija
presega nacionalne meje na več načinov. Na primer, z uporabo klepetalnic,
družbenih medijev in drugih spletnih orodij pogosto pridobi mednarodno
razsežnost. Države članice se soočajo z vrsto groženj, ki so si po navadi podobne,
zato bi bilo ukrepanje na ravni EU lahko učinkovito. Evropska
komisija že podpira države članice v njihovih prizadevanjih za preprečevanje in
boj proti nasilnemu ekstremizmu. Komisija je leta 2011 ustanovila mrežo
za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki združuje več kot 700 strokovnjakov in
delavcev na terenu iz vse Evrope. RAN združuje strokovno znanje in lajša
izmenjavo idej s področij, ki segajo vse od krepitve vloge lokalnih akterjev do
organizacije mednarodnih konferenc in tako združuje strokovno znanje na vseh
ravneh. To sporočilo
opisuje, kako lahko Evropska komisija v sodelovanju z visoko predstavnico Unije
za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoka predstavnica) in ob podpori
koordinatorja EU za boj proti terorizmu podpre prizadevanja držav članic pri
preprečevanju radikalizacije. S tem sporočilom Komisija odgovarja na sklepe
Sveta z junija 2013 in prispeva k obsežnemu posodabljanju strategije EU za
boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem. Naslednje poglavje opisuje
deset področij, na katerih bi države članice in EU lahko sprejele več ukrepov
za preprečevanje radikalizacije doma in v tujini. Ukrepi iz tega
sporočila odražajo zavezo EU, da zagotovi varnost in spoštovanje osnovnih
pravic in temeljnih svoboščin državljanov EU, kar potrjuje Listina EU o
temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, svobodo
zbiranja in združevanja ter spoštovanjem jezikovne, kulturne in verske
raznolikosti. 2.
Preprečevanje radikalizacije Komisija je ob
podpori visoke predstavnice in koordinatorja za boj proti terorizmu in na
podlagi znatnega prispevka RAN opredelila deset področij, ki jih države članice
in EU štejejo kot del svojih prizadevanj za preprečevanje radikalizacije doma
in po svetu. Ta oddelek vsebuje kratko razlago o dodani vrednosti teh idej za
prizadevanja držav članic pri preprečevanju radikalizacije ter za vsak primer
posebej opisuje, kako bi Komisija lahko podprla zainteresirane države članice. RAN je sestavila
seznam pristopov in najboljših praks iz EU, ki jih Komisija objavlja na spletu
kot prilogo k temu sporočilu. Ta seznam vsebuje široko paleto praks, ki
omogočajo nadaljnjo obravnavo ukrepov, ki so predlagani v tem sporočilu.[1] Ukrepi, opisani
v naslednjih oddelkih, naj bi se izvajali s sredstvi iz obstoječih programov iz
večletnega finančnega okvira 2014–2020. Financirali se bodo v okviru
načrtovanega proračuna in v skladu s cilji programov. Če bodo potrebni dodatni
človeški viri, bo primanjkljaj zapolnjen s prerazporeditvijo obstoječih
zaposlenih. Vsaka naloga, dodeljena decentralizirani agenciji, bo spadala v
pristojnost te agencije in se bo odobrila v okviru sredstev za obdobje
2014–2020. Predlagane pobude ne bodo pomenile dodatnih stroškov za proračun EU. 2.1
Države
članice bi imele koristi, če bi razvile nacionalne strategije za preprečevanje
radikalizacije Čeprav
teroristična dejanja neposredno ne vplivajo na vse države članice, je grožnja
stalno prisotna, teroristični napadi pa nepredvidljivi. Teroristi lahko
napadejo kjer koli in kadar koli. Zato je ključnega pomena, da s sodelovanjem
po najboljših močeh predvidimo to grožnjo. Številne države
članice so že izvedle ukrepe za preprečevanje radikalizacije znotraj EU, ukrepi
pa so bili sprejeti tudi zunaj EU. Vendar se celoviti pristopi iz poglavja
strategije EU za boj proti terorizmu, ki obravnava radikalizacijo in novačenje,
ne uporabljajo v velikem obsegu. Nekatere države članice te pristope
uporabljajo, druge pa ne. Vzpostavljene strategije temeljijo na horizontalnem
in vertikalnem sodelovanju med deležniki z vseh ravni, od lokalnih do
mednarodne ravni. Učinkovito preprečevanje pomeni vključitev nevladnih
organizacij, delavcev na terenu, varnostnih služb in strokovnjakov s tega
področja. Te strategije
zahtevajo izgradnjo zaupanja znotraj skupnosti in med njimi, spodbujanje
boljšega razumevanja šibkih točk in težav drug drugega, aktiviranje različnih
delov družbe in še veliko drugega. Združitev teh različnih vidikov zmanjšuje
tveganje radikalizacije in pomeni večjo možnost zaustavitev procesov, ki vodijo
v ekstremizem in nasilje. RAN je kot
predpogoj za učinkovito preprečevanje navedla, da mora več držav članic na
podlagi lastnih analiz tveganja in posebnosti oblikovati strategije za
preprečevanje nasilnega ekstremizma in terorizma znotraj in zunaj EU.
Nacionalne strategije bi lahko bile povezane z revidirano strategijo EU in bi
lahko zajele sodelovanje med državami članicami in drugimi zadevnimi akterji,
da se odkrijejo inovativni načini preprečevanja in boja proti radikalizaciji in
nasilnemu ekstremizmu. Komisija bi
lahko v sodelovanju z visoko predstavnico in ob podpori koordinatorja EU za boj
proti terorizmu podprla države članice pri razvijanju in izvajanju njihovih
strategij, spodbujanju novih projektov in lajšanju sodelovanja znotraj in zunaj
EU. 2.2
Preprečevanje
radikalizacije s konsolidacijo strokovnega znanja Znotraj in zunaj
EU obstaja veliko strokovnega znanja in najboljših praks. Oblikovalci politike
in drugi deležniki v državah članicah bi morali imeti dostop do te baze znanja
in iz nje aktivno črpati. Vzpostavitev RAN je bil korak v to smer:
strukturirani dialogi, ki jih ta mreža spodbuja, bi se morali nadaljevati, prav
tako bi bilo treba nadalje razvijati zbirko najboljših praks, ki je pri tem
nastala. EU bi morala še naprej pomagati pri poglabljanju sodelovanja med
oblikovalci politike, akademskimi krogi, zasebnimi partnerji in mednarodnimi
forumi. Za dosego tega
Komisija predlaga okrepitev vloge sekretariata RAN, ta pa naj bi do leta 2015
postal nekakšno vozlišče znanja, ki bi združevalo strokovno znanje o
preprečevanju in boju proti radikalizaciji, ki vodi v terorizem in nasilni
ekstremizem. Poleg logistične vloge bi opravljal tudi naslednje glavne naloge: -
odzivanje
na prošnjo za podporo držav članic in Komisije pri prizadevanjih za izvajanje
predlogov o preprečevanju radikalizacije; -
povezovanje
strokovnega znanje na področju preprečevanja radikalizacije, vključno z
združevanjem in razširjanjem najboljše prakse ter aktivno pomočjo pri
oblikovanju raziskovalnih programov; -
koordiniranje
pobud za preprečevanje znotraj in zunaj EU. Po postopku
javnega razpisa bo delovanje sekretariata RAN časovno omejeno. 2.3
Boljša
uskladitev dela mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) s potrebami držav
članic RAN je uspešno
razvijala instrumente za obravnavo izzivov radikalizacije. Spletna zbirka
najboljših praks je dober primer za to. Drugi primer so zmogljivosti in oprema
za e-učenje, ki med člani mreže omogočajo izmenjavo informacij in idej na
daljavo. RAN se je v tematskih delavnicah in projektih začela ukvarjati tudi s
posebnimi pojavi. Nedavno je zaključila delo v zvezi z vzpostavitvijo stikov s
tujimi bojevniki s poudarkom na preprečevanju, terenskem delu, rehabilitaciji
in reintegraciji. To postaja vedno pomembnejša tema, saj kaže, da se bo
konflikt v Siriji še nadaljeval. Komisija je
januarja 2013 organizirala konferenco na visoki ravni, na kateri so se
strokovnjaki iz RAN sestali z oblikovalci politike iz držav članic, da bi
sestavili priporočila za boj proti nasilnemu ekstremizmu. To je bil prvi korak
k odpravljanju vrzeli med RAN in oblikovalci politike držav članic, Komisija pa
si bo še naprej prizadevala, da to vrzel odpravi. Na podlagi
izkušenj iz RAN bo Komisija: –
sredi
leta 2014 organizirala drugo konferenco na visoki ravni; –
od
RAN zahtevala, da se osredotoči na podporo državam članicam, ki izvajajo ukrepe
iz tega sporočila; –
sprejela
pobude držav članic za oblikovanje nacionalnih platform, ki temeljijo na modelu
RAN, če je to primerno, in so namenjene zagotavljanju podrobnejših smernic za
nacionalne in lokalne oblikovalce politike ter neformalne deležnike; –
podprla
konferenco o tujih bojevnikih v Siriji, ki naj bi jo na začetku leta 2014
organizirala RAN. Ta konferenca bo združila predstavnike zadevnih sektorjev
(kazenski pregon, zdravstvo itd.) iz mest v EU, v katerih tuji bojevniki
predstavljajo največji razlog za zaskrbljenost. Lokalni delavci na terenu in
nacionalni strokovnjaki si bodo izmenjali prakse in ideje o tem, kako potencialnim
bojevnikom preprečiti, da bi šli v Sirijo in ob vrnitvi domov stopili v stik s
tujimi bojevniki. 2.4
Usposabljanje
delavcev na terenu za preprečevanje radikalizacije Na
podlagi izkušenj iz RAN je treba lokalne akterje ustrezno usposobiti za
prepoznavanje vedenja radikaliziranih oseb. To še zlasti velja za tiste, ki so
v neposrednem stiku s posamezniki, ki so izpostavljeni radikalizaciji. Ti
delavci na terenu so socialni delavci, pedagogi, zdravstveni delavci,
policisti, zaporniško osebje in osebje, odgovorno za pogojno kaznovane osebe.
Čeprav vsi strokovni delavci niso varnostno osebje, so zaradi svojega
usposabljanja in zavedanja potreb posameznikov, ki so izpostavljeni tveganju,
najprimernejše osebe, da prepoznajo take posameznike, ki so že prišli pod vpliv
radikalizacije. Vendar delavci na terenu pogosto nimajo dobrega znanja o
postopku radikalizacije ali ne vedo, kako se nanj odzvati. Zato je potrebno
usposabljanje, da se naučijo, kako prepoznati in interpretirati znake
radikalizacije ter oceniti, ali je posredovanje ustrezno ali ne. Po
vsej Evropi so že na voljo tečaji in usposabljanja za ozaveščanje in
prepoznavanje radikalizacije, namenjeni delavcem na terenu, ki delajo s
posamezniki ali skupinami, ki so izpostavljeni tveganju. Ker pa se tveganje
povečuje, postaja jasno, da je potreben celovitejši pristop v sektorjih in med
njimi. Tak pristop bi moral temeljiti na obstoječem usposabljanju in vsebovati
najnovejša dognanja. Nekatere države članice so vzpostavile programe
usposabljanja za številne sektorje, druge pa svoje programe usposabljanja
omejujejo na bolj tradicionalne ciljne skupine, kot so osebje organov pregona
in zaporniško osebje. Zadnji trendi radikalizacije zahtevajo, da se moduli
usposabljanja razširijo na druge sektorje, kot so socialne službe, zdravstvo in
izobraževanje. Komisija
bo: –
na podlagi podatkov iz držav članic zadolžila RAN,
da oblikuje evropski program za „usposabljanje inštruktorjev“, ki bo vseboval
tako usposabljanje za posamezne sektorje kot medsektorsko usposabljanje; –
po potrebi zadolžila RAN za vodenje tečajev
usposabljanja, ki jih razvija; –
ob podpori RAN sodelovala z Evropsko policijsko
akademijo (CEPOL), da se razvije modul usposabljanja za strokovnjake s področja
kazenskega pregona v zvezi s tem, kako se prepozna in prepreči postopek
radikalizacije. 2.5
Priprava
„izhodnih strategij“ za pomoč posameznikom pri izstopu iz nasilnih
ekstremističnih skupin v interesu držav članic Tudi osebe, ki
so radikalizirane do te mere, da so sprejele nasilni ekstremizem in terorizem,
se lahko odrečejo nasilju in temeljni ideologiji. „Izhodne strategije“ lahko
radikalcem omogočijo, da se demobilizirajo (se odrečejo nasilju, ne da bi se
odrekli temeljni ideologiji) in deradikalizirajo (se odrečejo nasilju in
temeljni ideologiji). Te strategije imajo različne cilje, od odvračanja
ekstremistov od nasilja do ponovnega vključevanja nekdanjih radikalcev v
družbo. Vsak radikalec ima svojo motivacijo in razloge, zato morajo biti
izhodni programi prilagojeni posameznikovim potrebam. Izhodne strategije v glavnem temeljijo
na mentorstvu posameznikov, ki vključuje psihološko podporo in svetovanje. Za olajšanje
ponovne integracije pa sta vključeni še socialna in ekonomska podpora. Mentorji
morajo imeti specifične poklicne kompetence, biti ustrezno usposobljeni in
imeti podporo drugih delavcev na terenu. Izhodne
strategije morajo biti vključene v širši družbeni okvir. Take strategije bi
morale zajeti družine in skupnosti, ki so pogosto najprimernejše, da s
spodbujanjem razprav o težkih vprašanjih, pridobivanjem pomoči iz širše
skupnosti in budnim spremljanjem sprememb v vedenju prispevajo k odpravljanju
radikalizacije. Izkušnje RAN so
pokazale, da bi imeli nacionalni in lokalni organi lahko koristi, če bi podprli
večjo vključenost družin, tako da bi jim pomagali razumeti radikalizacijo
njihovih sorodnikov in se boriti proti njej, ali kadar bi bilo mogoče, jo
preprečiti. Svetovanje, odprte telefonske linije in lokalne podporne mreže lahko
v težkih okoliščinah zagotovijo ključno podporo. V okviru takega pristopa je treba
izstopne strategije oblikovati in izvajati v sodelovanju s široko paleto
državnih in nedržavnih deležnikov. Tak pristop je znan kot večstranski pristop. Prizadevanja za spodbujanje izhodnih
strategij lahko vključujejo medsektorsko sodelovanje med zadevnimi organi kot
so policija, zapor in službe za pogojni odpust, ponudniki socialnih storitev,
šole itd. Morali bi biti zastavljena dolgoročno, pri čemer bi bilo treba upoštevati
temeljne družbeno-gospodarske dejavnike in imeti na voljo namenska sredstva. Komisija bo za
pomoč državam članicam, ki bi želele razviti take izhodne programe, v tesnem
sodelovanju z njimi zadolžila RAN, da na zahtevo držav članic zbere znanje in
strokovno znanje za podporo pri vzpostavljanju učinkovitih programov za
odpravljanje radikalizacije in umik iz nasilja. Ta podpora bi vključevala: –
organizacijo
delavnic z državami članicami po vsej EU, da se raziščejo različni programi za
odpravljanje radikalizacije in umik iz nasilja, in obravnavajo mehanizmi za
napotitev družin, skupnosti in delavcev na terenu; –
vzpostavljanje
usposabljanja za lokalne delavce na terenu, ki posameznikom pomagajo pri umiku
iz nasilja in deradikalizaciji; –
na
zahtevo vsake države članice sodelovanje s centralno upravo in lokalnimi
organi, da se podpre vzpostavljanje nacionalnih programov za odpravljanje
radikalizacije in umik iz nasilja. 2.6
Tesnejše
sodelovanje s civilno družbo in zasebnim sektorjem, da se obravnavajo tveganja,
ki pretijo na spletu Moderna komunikacijska tehnologija omogoča dostop do
informacij, kakršnega še ni bilo. Radikalne skupine to izkoriščajo tako, da s
spletnimi orodji razširjajo sovražna sporočila bolj učinkovito kot kdaj koli
prej. Poleg tega lahko danes uporabniki interneta dostopajo do ekstremističnih
vsebin kar od doma. Radikalci lahko z lahkoto komunicirajo z ljudmi, ki so
izpostavljeni tveganju. Revije, kot je Inspire, ki jo na spletu objavlja
Al kaida z Arabskega polotoka, prikazujejo izkrivljeno sliko življenja
teroristov. Promocijskih videoposnetkov za skupine kot je Al-Shabab ni težko
najti. Na priljubljenih spletnih platformah, namenjenih širši javnosti, pa
najdemo tudi videoposnetke, ki nazorno prikazujejo teroristična dejanja. Za preprečitev, da bi se ta nevarna propaganda
širila in dosegla ciljno občinstvo, lahko naredimo več, tudi tako, da se
odzovemo nanjo. Države članice in ponudniki storitev sodelujejo po načelu ad
hoc, da odstranijo nezakonite vsebine, vendar je to težka naloga, saj
številna spletišča z ekstremističnimi vsebinami gostujejo zunaj EU. Direktiva o
avdiovizualnih medijskih storitvah od organov v vseh državah članicah EU že
zahteva zagotovitev, da avdiovizualne storitve ne vsebujejo vsebin, ki bi
spodbujale sovraštvo na podlagi rase, spola, religije ali nacionalnosti. Vsi
ukrepi, sprejeti v okviru te direktive, morajo upoštevati temeljne pravice,
vključno s pravico do svobodnega govora. Boj proti ekstremistični propagandi je več kot le
samo prepoved ali odstranjevanje nezakonitih vsebin. Treba je razširiti
pozitivna in skrbno usmerjena sporočila, ki pa morajo biti dovolj široko
razširjena in hitro dostopna, da jim bodo ranljivi uporabniki interneta dali
prednost pred teroristično propagando. Komisija je pripravljena ponuditi podporo državam
članicam, tretjim državam, zasebnemu sektorju, civilni družbi in posameznikom,
ki si prizadevajo za oblikovanje protipropagandnih pozitivnih spletnih sporočil
in javnosti preprečujejo dostop do nezakonitih vsebin. Za dosego tega bo
Komisija sprejela naslednje ukrepe: –
oblikovala
bo forum s ključnimi akterji v industriji, da se obravnavajo obseg problema,
koraki, ki jih izvajajo zainteresirane strani, in možnosti za tesnejše
sodelovanje. Udeleženci bodo obravnavali široko paleto vprašanj, vključno z
vprašanjem, kako bi bilo javnosti omogočeno čim lažje označevanje žaljive ali
potencialno nezakonite vsebine, spodbujanjem oblikovanja spletne
protipropagande in dajanjem na voljo hitro dostopnih alternativnih sporočil, ki
spodbujajo kritično razmišljanje. Ta forum se bo redno sestajal na visoki ravni
in tehničnih sestankih ter bo Komisiji poročal o svojih dejavnostih; –
še
naprej bo spodbujala skupine znotraj skupnosti, državljane, žrtve in nekdanje
ekstremiste, da oblikujejo protipropagando. Komisija bo v okviru teh
prizadevanj naložila RAN, da razvije inovativna spletna protipropagandna
sporočila, ki bodo predstavljala nekdanje teroriste in žrtve terorizma. Cilj je
posneti vrsto spletnih videoposnetkov in sporočil, ki bodo namenjena osebam, ki
so izpostavljene terorizmu. Merila se bosta domet in učinek teh videoposnetkov;
za Komisijo in države članice pa bi bilo treba sestaviti tudi poročilo o
učinkoviti spletni protipropagandi. 2.7
Prispevek
žrtev k preprečevanju radikalizacije Žrtve
ekstremističnega nasilja zelo trpijo in jih je zato treba pri okrevanju
podpirati. Če bi imele ustrezno podporo, bi se lahko opogumile, da bi javno
obsodile nasilni ekstremizem in terorizem. Ker je trpljenje žrtev zelo osebno
in globoko, veljajo za zelo verodostojne priče, zato je tudi učinek njihovih
besed večji, kot bi ga lahko imela katera koli državna organizacija.
Predstavijo lahko resnične posledice terorizma in nasilnega ekstremizma ter
tako delujejo kot učinkovita protiutež pristranski ekstremistični propagandi. Komisija se
zavezuje, da bo pomagala žrtvam terorizma in nasilnega ekstremizma in bo: –
še
naprej krepila pravice žrtev in podpirala skupine in mreže, tako znotraj kot
zunaj EU; –
financirala
projekte, ki žrtvam omogočajo, da povedo svojo zgodbo, kot del njihovega
lastnega okrevanja in z namenom oblikovanja nove protipropagande; –
povečala
ozaveščanje javnosti glede položaja žrtev, tako da bo vsako leto obeležila
11. marec kot dan žrtev terorizma in organizirala razstave, ki prikazujejo
zgodbe žrtev. 2.8
Več
spodbud mladim za kritično opredelitev do ekstremističnih sporočil Ljudje smo
najbolj dovzetni v najstniških letih in zgodnji odrasli dobi, zato mnoge
vrednote in stališča, ki jih izoblikujemo takrat, ostanejo z nami večino našega
življenja. Zato ni nič čudnega, da so vplivom radikalne propagande najbolj
podvrženi prav najstniki in mladi odrasli. V preteklosti so dostop do
ekstremističnih vsebin lahko bolje nadzorovali starši, učitelji in vodje
skupnosti. Vendar se je z novimi tehnologijami in razširitvijo teh vsebin
stanje spremenilo. Mladi internet
pogosto uporabljajo sami, ko ni prisoten nihče, ki bi kritiziral škodljive
vsebine. To povečuje nevarnost, da bodo sporočila ponotranjili in razvili
nasilniško vedenje. Čeprav so mladi na spletu lahko izpostavljeni škodljivim
vsebinam, lahko tam najdejo tudi pozitivno protipropagando. Z ukrepi je treba
mlade spodbujati, naj ne ostanejo pasivni, temveč da začnejo kritično
razmišljati, dvomiti v ekstremistične nazore in jih izpodbijati. RAN je
opredelila medkulturni dialog in osebne izmenjave med mladimi kot ključno
metodo za izgradnjo odpora proti ekstremistični propagandi. Državljansko
udejstvovanje in sodelovanje v skupnostih prav tako pomagata graditi pozitivni
odnos. RAN je
ugotovila, da so izobraževanje, usposabljanje in delo z mladimi najprimernejši
sektorji, prek katerih se mladim lahko pomaga pri razvijanju kritičnega
razmišljanja. Za maksimalno povečanje učinka boja proti radikalizaciji bi lahko
oblikovalci politik držav članic tesneje sodelovali na področjih izobraževanja,
neformalnih dejavnosti za mlade in varnosti ter razvili učinkovitejše programe. Za dosego tega
bo Komisija sprejela naslednje ukrepe: –
podprla
bo države članice, tako da bo opredelila in razširila programe, namenjene
spodbujanju kritičnega razmišljanja. Razkrivanje pomanjkljivosti v
ekstremistični in teroristični propagandi bo spodbudilo mlade, da začnejo
dvomiti v nazore, ki so zastopani s to propagando. Dejavnost Komisije na
področju medijske pismenosti v okviru programa Ustvarjalna Evropa državam
članicam in strokovnjakom ponuja možnosti za razpravljanje in razvijanje
učinkovitih orodij na tem področju; –
uporabila
bo program EU za financiranje sodelovanja na področju izobraževanja,
usposabljanja, mladih in športa (tj. Erasmus+), ki bo v obdobju 2014–2020
omogočal veliko priložnosti za mobilnost študentov in učiteljev ter podpiral
partnerstva med deležniki. S tem se bodo povečale ravni usposobljenosti,
kakovost poučevanja, modernizirali se bodo sistemi izobraževanja in
usposabljanja ter izboljšala pomoč mladim pri razvijanju njihove odpornosti na
ekstremistične nazore; –
podpirala
bo lokalne skupine in skupine znotraj skupnosti, ki delajo z nekdanjimi
nasilnimi ekstremisti in žrtvami ekstremističnega nasilja, da se mladim pokaže
tudi drugo plat. Komisija bo prav tako zadolžila RAN, da oblikuje skupino
delavcev na terenu, žrtev terorizma in nekdanjih teroristov, od česar bodo
imele koristi šole, ki želijo ta vprašanja podrobneje obravnavati. 2.9
Nadaljnje
preučevanje trendov radikalizacije in ocene obstoječih praks Če ne razumemo procesov, ki privedejo do
nasilnega ekstremizma, ne moremo razviti dobrega ciljno usmerjenega odziva na
izzive, ki nastanejo zaradi nasilnega ekstremizma. Raziskave na ravni EU lahko
pomenijo dodano vrednost, če se z njimi določijo in analizirajo splošni trendi
radikalizacije. Komisija financira raziskave v zvezi z motivacijo samotarskih
napadalcev in zakaj se ti zatečejo k nasilju, premikom od zmernega k nasilnemu
ekstremizmu in oblikovanjem instrumenta za ocenjevanje učinka programov, ki
obravnavajo radikalizacijo. Potrebnih je več raziskav, da se ugotovi, kako in
zakaj se posamezniki radikalizirajo ali deradikalizirajo. Te raziskave bi morale
obravnavati vlogo, ki jo imajo pri tem ideologija, nove metode novačenja prek
interneta in vzorniki. Komisija bo
raziskave podpirala: –
s
programom Horizon 2020 za financiranje raziskav o varnih družbah, ki
predstavljajo skupna prizadevanja, v katera je vključena raziskava o
radikalizaciji in novačenju; –
z
uporabo finančnih tokov, v okviru pripravljenosti na nesreče ter boj proti
kriminalu in terorizmu (prihodnji Sklad za notranjo varnost), da se financirajo
nadaljnje raziskave, ki obravnavajo boj proti radikalizaciji; –
s
sodelovanjem z nacionalnimi oblikovalci politike, RAN in raziskovalci, da se
zagotovi ciljna usmerjenost teh raziskav. 2.10
Tesnejše
sodelovanje s partnerskimi državami za preprečevanje in boj proti radikalizacij
znotraj in zunaj EU Hkrati z ukrepi,
ki se sprejemajo znotraj EU, bi morale EU in njene države članice spodbujati
pobude v tretjih državah, zlasti v ranljivih državah ali državah, v katerih so
pogosti konflikti, državah v prehodu ali državah s šibkim vodstvom. Tveganje za
radikalizacijo se ne zaustavi na mejah EU; znano dejstvo je, da se
radikalizacija odvija tudi zunaj Unije, v taborih za urjenje teroristov in
območjih, ki jih pretresajo konflikti. Zato bi morala EU in njene države
članice hkrati s temi notranjimi ukrepi spodbujati partnerske države, da
sprejmejo svoje ukrepe. Ker
sta notranja in zunanja razsežnost očitno povezani, bo Komisija tesneje
sodelovala z visoko predstavnico in koordinatorjem EU za boj proti terorizmu za
zagotovitev, da bodo notranji in zunanji vidiki odziva Evrope na preprečevanje
radikalizacije ustrezno usklajeni. Ti vidiki morajo obravnavati ustrezne
prednostne naloge in upoštevati izvedene analize tveganja ali druga orodja
ocenjevanja konfliktov, ki se uporabljajo v tretjih državah. Hkrati bi bilo
posebno pozornost treba nameniti transnacionalnim in transkontinentalnim
razsežnostim programov in projektov, ki obravnavajo radikalizacijo. Zato
bosta Komisija in visoka predstavnica sprejeli naslednje ukrepe: -
povečanje prizadevanj za večjo zmogljivost zunaj EU
z osredotočanjem na preprečevanje in boj proti radikalizaciji ter
zagotovitvijo, da se ti vidiki vključijo v akcijske načrte in politične dialoge
med EU in njene partnerske države. Delo v zvezi s preprečevanjem radikalizacije
zunaj EU postaja vedno pomembnejši del protiterorističnega sodelovanja EU,
hkrati pa se načrtuje nadaljnje vlaganje na to področje, zlasti z instrumentom
za stabilnost. EU bo podpirala projekte v zvezi z bojem proti nasilnemu
ekstremizmu na Afriškem rogu in v južni Aziji. Načrtuje se dodatno financiranje
teh dejavnosti v Zahodni Afriki. EU namerava v sodelovanju z mednarodnim centrom
odličnosti za boj proti nasilnemu ekstremizmu v Abu Dhabiju (Hedaya Centre)
lansirati projekte, da bi med drugim razvila notranje programe usposabljanja za
izmenjavo znanj na posameznih področjih s strokovnjaki na terenu v partnerskih
državah; -
poudarek na povezavah med izobraževalnimi in
varnostnimi programi, ki so financirani z instrumenti za zunanjo pomoč ter tako
otroke in mlade iz tretjih držav spodbuditi k razvijanju kritičnega
razmišljanja že takoj na začetku šolanja ter s tem preprečiti, da bi postali
žrtve radikalizacije, nasilnega ekstremizma ali terorizma; -
podpora medijem kot ključnim akterjem za
izboljšanje dialoga med organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi,
akterji zasebnega sektorja, akademskimi krogi, regionalnimi in mednarodnimi
organizacijami v tretjih državah v zvezi s preprečevanjem in bojem proti
radikalizaciji; -
pomoč pri oblikovanju Svetovnega sklada za
vključenost in pripravljenost skupnosti (Global Fund for Community
Engagement and Resilience), ki ga je nedavno ustanovil Svetovni forum za
boj proti terorizmu. Ta sklad podpira osrednje pobude za boj proti
radikalizaciji in je deloma financiran z zasebnimi sredstvi; -
vključevanje strategij za preprečevanje
radikalizacije in nasilnega ekstremizma v orodja in instrumente tradicionalnega
razvojnega sodelovanja, zlasti v ranljivih državah, kjer obstaja tveganje za
nasilni ekstremizem; -
vzpostavitev mrež zunaj EU, da se spodbudijo
preventivne strategije med delegacijami EU in veleposlaništvi držav članic v
prednostnih regijah ter da se delegacijam omogoči, da lahko zagotovijo podporo
pri vključitvi civilne družbe in projektih za boj proti nasilnemu ekstremizmu.
Komisija in visoka predstavnica bosta podprli tudi delegacije EU pri raziskavah
stališč glede EU in ocenili, kako so sporočila EU sprejeta v prednostnih
državah. 3. Nadaljnje ukrepanje To sporočilo
opredeljuje ukrepe, ki bi jih države članice in EU lahko sprejele za uspešnejše
preprečevanje in boj proti radikalizaciji. Komisija v sodelovanju z visoko
predstavnico in ob podpori koordinatorja EU za boj proti terorizmu državam
članicam ponuja instrumente in podporo pri njihovem delu. Namen tega
sporočila je tudi, da prispeva k stališčem Komisije glede revizije strategije
Evropske unije za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem, ki se bo
začela leta 2014. Komisija bo v
sodelovanju z visoko predstavnico in koordinatorjem EU za boj proti terorizmu
predstavila poročilo o izvajanju različnih ukrepov iz tega sporočila konec leta
2015. *** [1] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/radicalisation_awareness_network/index_en.htm.