This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0623
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Towards quality inland waterway transport NAIADES II
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih plovnih poteh NAIADES II
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih plovnih poteh NAIADES II
/* COM/2013/0623 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih plovnih poteh NAIADES II /* COM/2013/0623 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih
plovnih poteh NAIADES II
1. Uvod Omrežje celinskih plovnih poti Evropske unije
obsega 20 držav članic s približno 37 000 km celinskih plovnih
poti. Vsako leto se po njih prepelje približno 500 milijonov ton tovora, zlasti
v gosto naseljenih in preobremenjenih območjih Nemčije, Nizozemske,
Francije in Belgije. Ta območja namakajo reke Ren, Šelda, Meuse in Sena
ter so povezana z Donavo. Sektor prevoza po celinskih plovnih poteh je v
relativnem smislu majhen, vendar s 140 milijardami tonskih kilometrov znatno
prispeva k prometnemu sistemu EU. Ima pomembno vlogo pri prevozu blaga od
najprometnejših prometnih pristanišč v EU do zaledja. Brez celinskih
plovnih poti se največja pristanišča EU nikoli ne bi razvila v visoko
učinkovita logistična vozlišča, kakršna so danes. Od plovbe po
celinskih plovnih poteh je odvisno, ali bodo ta pristanišča zmanjšala
preobremenjenost svojih zaledij in še naprej rasla. Promet po celinskih plovnih poteh je
energijsko učinkovit in prispeva k ciljem nizkoogljičnega
gospodarstva, določenim v beli knjigi o prometni politiki EU[1]. Poleg tega je zaradi nizkih
ravni hrupa to tudi ugodna oblika tovornega prometa na gosto naseljenih
območjih, ki jih ladje oskrbujejo in po katerih plujejo. Vendar pa bo
plovba po celinskih plovnih poteh izgubila svojo primerljivo okoljsko prednost,
če ne bodo sprejeti ukrepi za dodatno zmanjšanje emisij onesnaževal zraka,
zlasti glede na napredek, ki ga zaradi strogih omejitev emisij dosega sektor
cestnega prometa. Namen akcijskega programa Komisije NAIADES[2], sprejetega leta 2006, je bil
okrepiti prednosti prevoza po celinskih plovnih poteh in odpraviti številne ovire,
ki bi lahko preprečile, da bi se te prednosti v celoti izkoristile.
Številni ukrepi, uvedeni v okviru programa NAIADES, so se izvajali ob podpori
instrumentov financiranja, kot so TEN-T[3],
Marco Polo[4],
Leonardo da Vinci[5],
IPA[6] in sedmi okvirni program za
raziskave[7].
Komisija pripravlja nadaljnje ukrepe, kot so harmonizacija tehničnih
zahtev za plovila, drugi ukrepi, zlasti tisti, ki se nanašajo na prizadevanja
za harmonizacijo[8],
pa se še niso začeli izvajati. Trenutni program NAIADES[9] je imel po ocenah pomemben
mobilizacijski učinek v državah članicah in med deležniki. Vendar pa
se gospodarski in okoljski obeti plovbe po celinskih plovnih poteh še naprej
poslabšujejo, napredek pri odpravljanju ključnih infrastrukturnih ozkih
grl pa je majhen. Sektor je trenutno v težki situaciji, nekatere njegove
segmente pestijo presežne zmogljivosti, razdrobljenost tržnih udeležencev se
nadaljuje, poleg tega pa se gospodarstvo EU od leta 2008 spopada s splošnim
upadanjem. Presežna zmogljivost v sektorju prevoza
tekočega razsutega tovora je povezana z uvedbo zahteve za dvojni trup[10]. To je privedlo do uvajanja
dodatnih plovil z dvojnim trupom, pri čemer stara plovila z enojnim trupom
niso bila odstranjena s trga. Presežna zmogljivost naj bi se zmanjšala leta 2018,
ko bodo plovila z enojnim trupom postopno ukinjena. Na področju velikih
plovil za suhi razsuti tovor pa prevelika vlaganja in posledično presežne
zmogljivosti povzročajo ostro konkurenco, kar učinkuje tudi na druga
področja, zlasti na manjšem trgu koristnega tovora. Približno 80 % ladjevja upravljajo
lastniki-prevozniki, ki delajo in s svojimi družinami živijo na plovilih.
Njihova ponudba je razdrobljena, zaradi česar jo je težko uskladiti s
povpraševanjem, to pa slabi njihov položaj v primerjavi z drugimi akterji na
trgu, na primer špediterji ali velikimi ladijskimi podjetji. Ta šibak položaj
je skupaj s presežkom zmogljivosti privedel do hude cenovne konkurence, kar
povzroča nizko donosnost, to pa slabi zmožnost sektorja za ponovne naložbe
in inovacije. Čeprav so se po znatnem upadu v letih 2009 in 2010
dejavnosti v sektorju leta 2011 spet povečale, kazalniki za leto 2012 za
nekatere segmente trga spet kažejo na upadanje. Vse več upravljavcev je
sklenilo dogovorov s svojimi bankami za odložitev plačila obresti[11]. Z dolgoročnega vidika je jasno, da se
sektor sooča z dolgim, a enakomernim zmanjševanjem modalnega deleža v
primerjavi s cestnim prevozom. Za izboljšanje trenutnega težkega gospodarskega
položaja bo potreben čas. Vendar obstajajo tudi pozitivne točke.
Pretok v morskih pristaniščih od leta 2009 na primer enakomerno raste,
nove tehnologije, kot so alternativna goriva, pa lahko znižajo operacijske
stroške in ponudijo nove tržne priložnosti. Sektor ima vse možnosti, da ta
razvoj izkoristi. Glede na priložnosti in izzive, s katerimi se
srečuje sektor, se je Komisija odločila, da bo posodobila in obnovila
program NAIADES do leta 2020 in ga uskladila z belo knjigo o prometu. Program
NAIADES II se osredotoča na dolgoročne strukturne spremembe v
sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, da bo ta sektor lahko celovito
prispeval k strategiji Evropa 2020, katere cilj je pametna, trajnostna in
vključujoča rast. Da bi se to zgodilo, bi bilo treba izboljšati
kakovost pogojev delovanja v sektorju, vključno z infrastrukturo, okoljsko
uspešnostjo, trgi in inovacijami, delovnimi mesti in spretnostmi ter
vključevanjem v logistične verige. EU, države članice,
regionalni organi, rečne komisije[12],
druge mednarodne organizacije in sektor sam imajo pri tem pomembno vlogo. Sektor deluje na liberaliziranih trgih, na
katerih so možnosti za javno posredovanje omejene. Dejansko bi stroge javne
intervencije lahko negativno vplivale na prihodnje poslovne odločitve
tržnih akterjev in na učinke prestrukturiranja tržnih sil. Komisija se
zaveda težav, s katerimi se zaradi gospodarske krize spopadajo deli sektorja
prevoza po celinskih plovnih poteh. Za pomoč pri obravnavanju sedanjih
težkih gospodarskih razmer Komisija s predstavniškimi organizacijami sektorja
in z zadevnimi državami članicami razpravlja o primernih ukrepih za
izboljšanje trenutnega stanja. Ti ukrepi morajo biti ustrezni, učinkoviti
in skladni z veljavnimi pravili. Poleg tega bo Komisija izvedla
kratkoročne ukrepe, skladne z načeli liberaliziranih trgov. Ponovno
bo na primer pregledala tehnične zahteve za plovila, da bo preverila, ali
je pri določanju prehodnih določb doseženo pravo razmerje med
varnostnim tveganjem in stroški za skladnost. Prav tako bo spodbujala hiter
prehod na uporabo utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) kot alternativnega
goriva, ki ima pomemben potencial za dolgoročne prihranke, ter pospeševala
ukrepe sektorja za zmanjševanje razdrobljenosti med akterji na trgu. Sporočilo
o programu NAIADES II dopolnjujeta dva ukrepa, ki pomenita prvi korak k
izvajanju programa: ·
zakonodajni predlog za direktivo o tehničnih
predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in
razveljavitvi Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta; ·
zakonodajni predlog o spremembi Uredbe Sveta št. 718/1999
o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po
celinskih plovnih poteh. 2. Cilj programa NAIADES II Cilj programa NAIADES II je ustvariti pogoje,
ki bodo omogočili, da bo prevoz po celinskih plovnih poteh postal kakovosten
način prevoza: dobro urejen, učinkovit, varen, vključen v
intermodalno verigo, s kakovostnimi delovnimi mesti, ki jih zasedajo
usposobljeni delavci, in v skladu z visokimi okoljskimi standardi. Če si bo sektor prizadeval za kakovost,
obenem pa ostal stroškovno učinkovit, bo po pričakovanjih lahko
prekinil začarani krog nizke donosnosti, nezadostnih naložb, pomanjkanja
inovacij in zaprtih trgov. Še naprej si mora prizadevati za kakovost, da bo
dosegel cilje iz bele knjige o prometu o prehodu tovornega prometa na
železniški in vodni promet ter zmanjšanju emisij prometa po celinskih plovnih
poteh. 3. Akcijski program NAIADES
2014-2020: Doseganje kakovosti z ukrepanjem na poglavitnih področjih ·
Kakovostna infrastruktura Infrastruktura celinskih plovnih poti EU ni
dovolj povezana z drugimi vrstami prevoza. Celinske plovne poti v mnogih
primerih niso povezane z logističnimi centri. Ozka grla v obliki
neprimerno dimenzioniranih zapor, mostov ali plovnih poti ter manjkajoče
povezave, kot je povezava med rečnima sistemoma Sene in Šelde,
preprečujejo, da bi sektor v celoti izkoristil svoj razvojni potencial. V
odgovor na to je v predlogu za smernice TEN-T[13]
med prednostnimi nalogami za celinske plovne poti največ poudarka na
sklenitvi manjkajočih povezav, sprostitvi pomembnih ozkih grl, uvajanju
inovativne tehnologije, izboljševanju intermodalnih povezav in razvoju pametne
infrastrukture. Posebna pozornost bo namenjena morskim pristaniščem in
pristaniščem na celinskih vodah: dobro dimenzionirana mreža
pristanišč osrednjega omrežja z dostopom in objekti, primernimi za
celinske plovne poti, je pogoj za povečanje deleža prevozov v sektorju.
Komisija spodbuja sektor pristanišč, da okrepi sodelovanje in usklajuje
naložbe po koridorjih ter pregleda in spodbuja izmenjavo dobre prakse na
področju zasnove in delovanja pristanišč, primernih za celinske
plovne poti. Celinske plovne poti so poleg tega pomemben
sestavni del šestih od devetih koridorjev osrednjega omrežja TEN-T[14]. Vidiki, specifični za ta
sektor, bodo obravnavani dosledno po vseh koridorjih, da se olajša
načrtovanje in spremljanje delovanja koridorjev TEN-T z vidika celinskih
plovnih poti. Po objavi delovnega dokumenta služb Komisije
„Towards NAIADES II“ so sektorski predstavniki na prostovoljni osnovi
pripravili delni pregled strukture infrastrukturnih projektov za finančni
okvir 2014–2020. To bi bilo treba dokončati, jo opremiti z informacijami o
statusu, zrelosti in načrtovanju projektov ter jo posodabljati in tako
podpirati uresničevanje koridorjev TEN-T. Posebni ukrepi do leta 2016 Vključevanje celinskih plovnih poti v multimodalne koridorje: – 2013: začetek izvajanja koridorjev prek sporočila o koridorjih TEN-T, ki je odvisno od sprejetja smernic TEN-T s strani sozakonodajalcev, vključno s smernicami za vključevanje različnih vrst prevoza, tudi prevoza po celinskih plovnih poteh, v multimodalne koridorje TEN-T (glavni akter: Komisija) – 2014–2015: sprejetje delovnega načrta za multimodalni koridor in nadaljevanje izvajanja koridorja (to morajo opraviti ključni deležniki, med drugim morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah, upravljavci infrastrukture za prevoz po celinskih plovnih poteh, rečne komisije, predstavniki upravljavcev ladij, predstavniki delavcev in skupnosti uporabnikov prevoza pod okriljem evropskih koordinatorjev[15] v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju koridorskih platform, ki jih je treba še vzpostaviti). Usmeritev za 2017–2020 Polno izvajanje koridorjev TEN-T, po potrebi krepitev orodij in postopkov za vključevanje plovbe po celinskih plovnih poteh v osrednje omrežje TEN-T v povezavi z zagotavljanjem podatkov ali analitičnimi zmogljivostmi. Okrepitev ukrepov in naložb za odpravo glavnih infrastrukturnih ozkih grl v prevozu po celinskih plovnih poteh (države članice s podporo EU) ·
Kakovost prek inovacij Raven inovacij v sektorju je v primerjavi z
drugimi vrstami prevoza nizka. K temu prispevajo daljša življenjska doba opreme[16], razdrobljenost trga,
pomanjkanje inovacijske kulture in slabitev finančnega položaja
upravljavcev celinskih plovnih poti. Inovacij ni mogoče „vsiliti“ od zunaj.
Program NAIADES II poziva sektor, naj prevzame več odgovornosti za pobude
za raziskave, razvoj in inovacije. Sektor mora najprej pripraviti načrt
za raziskave, razvoj in inovacije. To vključuje opredelitev prednostnih
nalog, usklajevanje njihovega izvajanja ter načrtovanje njihovega uvajanja
na trgu. V ta proces bi morali biti vključeni upravljavci, ladjedelništvo,
proizvajalci opreme, pristaniški organi na celinskih vodah in morju,
upravljavci terminalov, špediterji in logistični integratorji. Raziskave,
razvoj in inovacije za okolju prijaznejše ladjevje bi morali biti visoko na
dnevnem redu. Tudi tehnologije certificiranja lahko olajšajo nadaljnjo
uveljavitev na trgu in prispevajo k prednostnem razvrščanju tržnih spodbud.
Komisija se zavzema za poenostavitev tega procesa, vendar bi moral sektor
prevzeti največ odgovornosti in zagotoviti izvajanje. Sektor poziva, naj v
ta namen prek svojih evropskih podružnic okrepi usklajevanje. Načrt,
oblikovan v sektorju, bi pomagal opredeliti evropske, nacionalne in zasebne
raziskave ter prednostne naloge na področju inovacij. Podpora EU bi se
osredotočila na prednostne naloge iz tega načrta, ki prispevajo k
ciljem programa NAIADES II. Posebni ukrepi do leta 2016 2014: priprava načrta za raziskave, razvoj in inovacije v sektorju prevozov po celinskih plovnih poteh (sektor: vključno z upravljavci ladij, sektorjem ladjedelništva, proizvajalci opreme, ponudniki storitev, ponudniki podatkovnih storitev, ponudniki logističnih storitev, upravljavci terminalov, pristaniškimi organi, špediterji, organi, pristojnimi za plovne poti, predstavniki delavcev) 2014: organiziranje storitev za opazovanje trga, vključno z zagotavljanjem podatkov o prometu in obsegu prevoza, prehodu na plovbo po celinskih plovnih poteh, ponudbi in povpraševanju ter o trgih dela, uvajanju inovacij in vključevanju plovnih poti v multimodalne logistične verige (Komisija) Usmeritev za 2017–2020 Redno pregledovanje izvajanja načrta za raziskave in inovacije v sektorju, s poudarkom na izkoriščanju in uvajanju inovacij (sektor). ·
Nemoteno delovanje trga Trg prevoza po celinskih plovnih poteh je
popolnoma liberaliziran. Vendar so nekatera pravila še vedno določena na
regionalni ravni ali na ravni držav članic, na primer pravila za
upravljanje ladij ali za delovni čas posadke. Pomanjkanje harmonizacije na
teh področjih lahko predstavlja ovire za delovanje notranjega trga. Težave, kot so nezadostna internalizacija
zunanjih stroškov, pomanjkljivo spremljanje ali pomanjkanje enakih
konkurenčnih pogojev delovanja, lahko upravičijo ali celo zahtevajo
ukrepanje javnih organov. Ukrepi Komisije bodo vključevali pregled
prehodnih določb za tehnične zahteve za plovila in nadaljevanje
analize tržnih gibanj za obveščanje oblikovalcev politike. Na drugi strani
pa morajo razdrobljenost trga in s tem povezane težave z usklajevanjem ponudbe
in povpraševanja obravnavati predvsem akterji na trgu. Kljub temu bo Komisija
podprla ta proces ter pomagala pri nadaljnji harmonizaciji in spodbujala sektorske
pobude, katerih cilj je zmanjšati razdrobljenost ponudbe na področju
prevoza po celinskih plovnih poteh in spodbujanje sinergije med udeleženci na
trgu. Popis ukrepov Komisije za internalizacijo
zunanjih stroškov v prevozu[17]
zagotavlja podlago za prihodnje posvetovanje o zaračunavanju pristojbin za
infrastrukturo, s katerim se bodo internalizirali zunanji stroški v prevozu po
celinskih plovnih poteh. Pristanišča na celinskih vodah niso
zajeta v sporočilu Komisije o pristaniščih[18] in predlogu uredbe o dostopu
do trga pristaniških storitev in finančni preglednosti pristanišč[19]. Medtem ko so morska
pristanišča glavni vstopni in izstopni kanali za blago in/ali
vozlišča za pomorske prevoze na kratkih razdaljah, pristanišča na
celinskih vodah opravljajo funkcije, ki so bližje multimodalnim terminalom, in
se soočajo z drugačnimi ovirami. Komisija se bo posvetovala s
sektorjem in preučila potrebe po kakršnih koli določbah za pomoč
pristaniščem na celinskih vodah. Posebni ukrepi do leta 2016 2014:
začetek posvetovanj o zaračunavanju pristojbin za infrastrukturo za
lažjo internalizacijo zunanjih stroškov v prevozu po celinskih plovnih poteh, v
skladu z napredkom pri drugih načinih prevoza (Komisija) 2014:
pregled nekaterih tehničnih zahtev za plovila v zvezi s stroški in
varnostjo (Komisija) 2016:
pregled ovir za nadaljnji razvoj pristanišč na celinskih vodah in potrebe
po zakonodajnem okviru za odpravljanje teh ovir (Komisija) Usmeritev za 2017–2020 Pregled
možnosti za zaračunavanje pristojbin za infrastrukturo za lažjo
internalizacijo zunanjih stroškov v prevozu po celinskih plovnih poteh
(Komisija) ·
Okoljska kakovost z nizkimi emisijami V primerjavi z drugimi kopenskimi vrstami
prevoza je prevoz po celinskih plovnih poteh energijsko učinkovit, varen,
skoraj brez zastojev in ne povzroča hrupa. Toda napredek pri zmanjševanju
onesnaževal zraka ne sledi temu sicer pozitivnemu trendu. Manj stroge mejne
vrednosti emisij za plovbo po celinskih plovnih poteh in daljša življenjska
doba motorjev so glavni vzroki za te pomanjkljivosti. Mejne vrednosti emisij za motorje plovil so
določene v zakonodaji EU. Omejitve za nove in obstoječe motorje so
določene v direktivah 97/68/ES[20]
oziroma 2006/87/ES[21].
Pri primerjavi različnih zastavljenih ciljev v zvezi z določitvijo
mejnih vrednosti emisij delovni dokument služb Komisije kaže, da imata dva
pristopa z različno stopnjo ambicioznosti podobno razmerje med stroški in
koristmi. „Ambicioznejši“ pristop k inovacijam, ki obsega obstoječe in
nove motorje, zahteva večjo vnaprejšnjo naložbo v tehnologije z nizkimi
emisijami, vendar lahko pomeni velik prihranek stroškov v vsej življenjski dobi
naložbe ter omogoči doseganje omejitev emisij onesnaževal, ki je enaka
tisti v cestnem prometu. „Konzervativnejši“ pristop zajema samo nove motorje, zahteva
manjše vnaprejšnje naložbe, vendar po njem plovba po celinskih plovnih poteh
glede emisij onesnaževal zraka ne bi dosegla kopenskega prevoza. Pristop, ki bo sprejet za omejitve emisij, bi
moral biti z vidika tehnologije motorjev in izbire goriva popolnoma tehnološko
nevtralen. Zaradi tega se domneva, da bo prevladala tehnologija z najboljšim
razmerjem med stroški in koristmi. Na podlagi sedanjega stanja tehnologije bi
na primer ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin
(UZP), znatno prispevale k doseganju mejnih vrednosti emisij iz ambicioznejšega
pristopa. Vendar pa uporabo UZP v sektorju trenutno ovirajo ureditvene,
finančne, tehnične in infrastrukturne ovire. Zato je treba nujno
ukrepati, da se te ovire odstranijo in da se UZP lahko začne uporabljati
najkasneje do leta 2016. Kot je navedeno v sporočilu Komisije Zelena
energija za promet[22],
bo imelo izvajanje evropske strategije za alternativna goriva pri tem
ključno vlogo, prav tako pa tudi regulativni ukrepi za omogočanje in
uporabo prevoza UZP. Poleg tega ta paket vsebuje tudi predlog za spremembo
Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja
Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh[23], da se mobilizirajo
finančna sredstva, med drugim tudi za okoljske ukrepe. Pri opredelitvi novih mejnih vrednosti emisij
za motorje plovil za prevoz po celinskih vodnih poteh je morda zaradi
tehnoloških in gospodarskih omejitev, s katerimi se soočajo obstoječi
motorji in majhna plovila, treba razlikovati med majhnimi in velikimi plovili
ter med obstoječimi in novimi motorji. Komisija se tudi zaveda, da je
treba zagotoviti dovolj časa, da se sektor prilagodi bolj ambicioznim
omejitvam emisij. Končni sklep o predlogu zakonodajnih
ukrepov, strogosti in datumu začetka veljavnosti takšnih morebitnih
ukrepov o mejnih vrednostih emisij bo sprejet v okviru naknadne ocene
učinka za ustrezne zakonodajne predloge. Priloženi delovni dokument služb
Komisije v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij za celinsko plovbo je prispevek k
temu procesu. Posebni ukrepi do leta 2016 Regulativni okvir 2014: sprejetje predloga za mejne vrednosti emisij za nove motorje (Komisija) 2015/16: pregled dodatnih mejnih vrednosti emisij za obstoječe motorje (Komisija) 2014: sprememba pravil[24], da se omogoči prevoz UZP (UN-ECE, države članice in Komisija) Priprava infrastrukture za uporabo UZP 2014: uvajanje strategije EU za alternativna goriva, vključno s sprejetjem tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh, oskrbovanje ladij z UZP in uporaba UZP kot goriva (države članice in sektor, zlasti pristanišča, organi, pristojni za plovne poti, upravljavci postaj za oskrbovanje z gorivom, ponudniki oskrbovanja z gorivom, upravljavci ladij, klasifikacijski zavodi, rečne komisije) Finančne spodbude 2014: zagotovitev finančne podpore iz programov EU[25], nacionalnih programov ter rezervnih skladov sektorja za podporo naložbam v zmanjševanje emisij (del programa NAIADES II) (Komisija, države članice in sektor) ·
Usposobljena delovna sila in kakovostna
delovna mesta Še vedno obstaja veliko ovir za dostop do
poklica in priznavanje kvalifikacij delavcev v prevozu po celinskih plovnih
poteh. Postopki za dokazovanje izkušenj in kvalifikaciji so obremenjujoči
in/ali jih je lahko zaobiti. Pregledati je treba razdrobljeni pravni okvir, ki
ureja spretnosti in kvalifikacije v sektorju. Komisija trenutno pregleduje
Direktivo Sveta 96/50/ES o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil
o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih
vodnih poteh v Skupnosti, da bi posodobila in racionalizirala regulativni okvir
za poklicne kvalifikacije delavcev. Prizadevanja za revizijo direktive o
voditeljih čolnov v okviru NAIADES I so se osredotočila samo na
priznavanje spričeval za voditelje čolnov in niso imela znatnih
gospodarskih in družbenih učinkov. Sedanji pregled je bolj obsežen in
zajema številne vidike poklicnih kvalifikacij za vse člane posadke.
Vzpostavitev skladnega okvira za urejanje kvalifikacij z uporabo sodobnih
orodij naj bi izboljšala kakovost in zmanjšala upravno breme in stroške. Širši
okvir za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vzpostavljen z Direktivo 2005/36/ES[26], je namenjen predvsem
odpiranju trgov, pri poklicih v prevozu pa je treba upoštevati tako dostop do
trga kot varnostne vidike. Zato je ločena sektorska zakonodaja, podobna
Direktivi 96/50/ES, najprimernejši način za reševanje tega problema.
Socialni dialog je eno izmed orodij, ki lahko izboljšajo delovne pogoje in
kakovost delovnih mest. Po podpisu evropskega sporazuma o nekaterih vidikih
organizacije delovnega časa na področju prevoza po celinskih plovnih
poteh z dne 15. februarja 2012 so evropski socialni partnerji zahtevali, da si
Komisija prizadeva za izvajanje sporazuma s sklepom Sveta v skladu s
členom 155(2) PDEU. Komisija trenutno ocenjuje sporazum. Cilj novega okvira, predstavljenega v okviru
NAIADES II, je znatno zmanjšati ovire za dostop in mobilnost delovne sile,
ovrednotiti kvalifikacije in poklicne poti v sektorju ter ustvariti enake
konkurenčne pogoje. Poleg tega je namen okvira uvajanje elektronskih
instrumentov za registracijo in spremljanje časa plutja ladij in posadke
ter razširitev izvajanja novega pristopa k upravljanju (določeno v
poglavju 5 spodaj) tudi na delovna mesta in veščine. Glede na to, da je težko organizirati poklicno
usposabljanje za delavce v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh, Komisija
spodbuja države članice, da uporabijo evropski socialni sklad za
usposabljanje delavcev na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, ter
zlasti da si izmenjujejo najboljše prakse in kvalifikacije na področju
prevoza po celinskih plovnih poteh in logistike ter spodbujajo uporabo
inovativnih tehnologij in podjetniških spretnosti. Posebni ukrepi do leta 2016 2013/2014: pregled okvira o harmonizaciji in posodobitvi strokovnih kvalifikacij v sektorju, vključno s preučitvijo morebitnih pobud o opremi za evidentiranje časa plutja ladje in posadke ter poklicnih izkušenj (Komisija) 2014: spodbujanje podjetniških spretnosti in znanj za uporabo inovativnih tehnologij v sektorju (države članice in sektor, po možnosti s finančno podporo EU) Usmeritev za 2017–2020 Dokončanje okvira za poklicne kvalifikacije z opredelitvijo tehničnih standardov ·
Vključevanje celinskih plovnih poti v
multimodalne logistične verige Za vključitev tega načina prevoza v
multimodalne logistične verige je treba vključiti infrastrukturo,
storitve in informacijske tokove: –
vključevanje infrastrukture se izvaja v okviru
prvega področja ukrepanja za infrastrukturo, opisanega zgoraj; –
vključevanje storitev v prvi vrsti zahteva
proaktivnejši pristop sektorja. Opredelitev in širjenje najboljših praks sta
lahko koristna. Po potrebi bi javni organi morali ohraniti ali z
načrtovanjem tal zagotoviti dovolj zemljišč vzdolž rek, da se podpre
logistične dejavnosti, povezane s prevozom po celinskih plovnih poteh.
Mesta bi morala v svojih načrtih za trajnostno mobilnost in
logističnih strategijah v celoti upoštevati tovor in odpadke prevoza po
celinskih plovnih poteh. Na področju vključevanja informacijskih
tokov je Komisija začela z oceno izvajanja Direktive 2005/44/ES o
usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS). Storitve RIS se trenutno
uporabljajo predvsem za upravljanje prometa, upravljanje infrastrukture ali za
varnostne namene. Izmenjavo podatkov, ki trenutno poteka, bi lahko razširili in
povezali z informacijskimi tokovi drugih vrst prevoza, pri čemer je treba
upoštevati koncept e-tovornega prometa[27].
Kot je določeno v Direktivi, bo Komisija poročala Evropskemu
parlamentu in Svetu, ocenila napredek v uvajanju RIS, določila nadaljnji
razvoj smernic in preučila, kako olajšati dinamično prilagajanje
tehničnih standardov tehničnemu napredku. Postopek se bo spremljal v
okviru skupne platforme za upravljanje RIS. Posebni ukrepi do leta 2016 2014: pregled in opredelitev prihodnjih usmeritev za RIS (Komisija) 2015: opredelitev, razširjanje in uvajanje najboljše prakse vključevanja storitev prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalne logistične verige (sektor, po možnosti s finančno podporo EU) Usmeritev za 2017–2020 Vključitev RIS, podatkov o opazovanju trga prevoza po celinskih plovnih poteh in orodij koridorjev TEN-T za podporo integriranega upravljanja multimodalnega prevoza 4. Različne odgovornosti
za posamezna področja izvajanja Kakovost v sektorju je mogoče doseči
le z usklajenim ukrepanjem sektorja in javnih organov na nacionalni, evropski
in mednarodni ravni. Različne odgovornosti je mogoče opredeliti na
naslednjih področjih: ·
Kakovostna infrastruktura, ki je zanesljiva,
dobro povezana in ki zagotavlja dober navigacijski status: odgovornosti na ravni EU in držav članic Javni organi že vlagajo precejšnja sredstva za
vzdrževanje in razvijanje prevoza po celinskih plovnih poteh. Na ravni EU se
ukrepi osredotočajo na osrednje omrežje TEN-T in bodo okrepljeni z
uresničevanjem multimodalnega koridorja TEN-T. Komisija poziva države članice, da
podprejo in vlagajo v projekte z veliko dodano vrednostjo EU ter še naprej
razvijajo in ohranjajo dober navigacijski status po svojih prometnih omrežjih
celinskih plovnih poti. ·
Kakovosten ureditveni okvir, ki zagotavlja
enake konkurenčne pogoje: odgovornost na
ravni EU in držav članic Več kot 75 % plovbe po celinskih
plovnih poteh v EU vključuje čezmejni prevoz. Potrebna so
harmonizirana pravila po vsej EU, da se v celoti izkoristijo prednosti
notranjega trga. Vendar so se pravila razvijala v različnih mednarodnih
telesih v daljšem časovnem obdobju. Čeprav je varnost ladjevja ostala
na visoki ravni, so zapletene strukture otežile prilagajanje pravil tehničnemu
napredku in ovirale inovacije. Kljub napredku, ki je bil dosežen v okviru
NAIADES I, nekatera področja še vedno niso harmonizirana, zaradi
česar je težje upoštevati in izvajati pravila. To nekaterim upravljavcem
omogoča, da znižajo svoje osnovne stroške ter tako zaostrijo
konkurenčnost cen in zmanjšajo skupno donosnost sektorja. Komisija namerava izboljšati mednarodno
sodelovanje, posodobiti in racionalizirati regulativni okvir za prevoz po
celinskih plovnih poteh in olajšati njegovo izvajanje. ·
Kakovost prek inovacij: vključujoč
pristop k opredelitvi raziskovalnih in inovacijskih potreb ter uvajanju
inovacij: odgovornost na ravni sektorja V okviru programa NAIADES I so raziskovalni
organi in ustanove opredelili raziskovalne potrebe, vendar je bilo raziskav, ki
bi vodile k tržnim inovacijam, premalo. NAIADES II poziva sektor in akterje na
trgu, da neposredno in proaktivno sodelujejo pri opredelitvi prednostnih nalog,
načrtovanju in tržnemu uvajanju na področju raziskav, razvoja in
inovacij. ·
Zagotavljanje kakovosti na trgu s
preglednostjo in pravično konkurenco:
odgovornost na ravni sektorja Pobude zasebnega sektorja lahko bistveno
izboljšajo nemoteno delovanje trga prevoza po celinskih plovnih poteh: za
usklajevanje ponudbe in povpraševanja so bile ustanovljene elektronske tržnice,
ki lahko povečajo preglednost na trgu. Sinergije med malimi udeleženci se
lahko izvajajo na primer s pomočjo skupne nabave, skupnih inovacijskih
ukrepov ali nadaljnje konsolidacije. Sodelovanje z drugimi vrstami prevoza se
lahko okrepi, da bo prevoz po celinskih plovnih poteh bolj vključen v
multimodalne logistične verige. Poleg tega bi lahko bilo precej več
skupne rabe in izmenjav informacij med vsemi akterji v logističnih
verigah, kar bi povečalo preglednost in povezanost trga. 5. Kakovost upravljanja V okviru programa NAIADES II bo vzpostavljen
nov pristop k upravljanju, ki bo obravnaval prekrivanje pravnih okvirov in
pristojnosti v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh. Vključeval bo
institucionalne in zakonodajne ukrepe ter upošteval začetek veljavnosti
Lizbonske pogodbe, ki določa nova pravila o delegiranih in izvedbenih
pooblastilih ter o usklajevanju stališča Unije za sprejetje aktov s
pravnim učinkom v mednarodnih organih. Pristop je podprt z upravnim dogovorom med službami
Komisije in sekretariatom Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR), ki je
bil podpisan 22. maja 2013 in zagotavlja bolj ciljno usmerjeno sodelovanje v
primerjavi s splošnim upravnim sporazumom, ki velja od leta 2003. V okviru
novega pristopa bodo enotna pravila postopoma nadomestila različne sklope
standardov iz različnih pravnih sistemov, ki delujejo v skladu z lastnimi
predpisi in postopki. Postopek se bo začel s tehničnimi zahtevami za
plovila na celinskih plovnih poteh in se bo v drugi fazi razširil na nekatera
druga področja, kot so poklicne kvalifikacije. Najprej je treba prilagoditi obstoječe
okvire, da bodo omogočali sprejetje enotnih standardov v zakonodajo. To je
predmet zakonodajnega predloga direktive o določitvi tehničnih
predpisov za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in razveljavitvi
Direktive 2006/87/ES. Kot drugi korak upravni dogovor med službami
Komisije in sekretariatom CCNR predvideva vzpostavitev tehničnih
standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh pod okriljem
CCNR. Posebni odbor, ki vključuje države članice EU in CCNR, bo
vključeval tudi Komisijo ter bo odprt Ekonomski komisiji ZN za Evropo
(UN/ECE), rečnim komisijam ter ključnim deležnikom, vključno z
evropskimi socialnimi partnerji. Cilj je, da ta odbor postane referenčni
evropski tehnični odbor za razvoj standardov na nekaterih področjih
prevoza po celinskih plovnih poteh. Kot tak bi moral nadomestiti različne
obstoječe skupine, ki sedaj obravnavajo ta področja, ter tako
preprečiti podvajanje dela in neskladnosti. Popolno enotnost standardov pravnih sistemov
EU in Rena pa bo mogoče doseči, ko bo CCNR v skladu z upravnim
dogovorom z dne 22. maja 2013 prilagodila Uredbo o inšpekcijskih pregledih
plovil, ki plujejo po Renu, tako, da se bo nanašala tudi na standarde tega
odbora. Druge rečne komisije in UN/ECE so vabljeni, naj se vključijo
v ta pristop, da bi dosegli povsem usklajene standarde na nekaterih
področjih prevoza po celinskih plovnih poteh. Posebni ukrepi do leta 2016 2013: nov zakonodajni predlog za direktivo, ki bi nadomestila Direktivo 2006/87/ES in omogočila sprejetje enotnih standardov (del programa NAIADES II) 6. Financiranje Izvajanje programa NAIADES II zahteva
financiranje podpornih ukrepov politike (usklajevanje, upravljanje in pripravljalni
ukrepi), raziskav in inovacij, infrastrukture in okolju prijaznejšega ladjevja. Na ravni EU bo financiranje za naložbe v
infrastrukturo zagotovljeno z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE), za
raziskave, razvoj in inovacije s programom Obzorje 2020, za podporne ukrepe
politike v okviru programa NAIADES II in uvajanje inovacij, med drugim za
okolju prijaznejše ladjevje, pa s programoma IPE in Obzorje 2020. Države
članice bi morale v svoje celostne strategije in projekte teritorialnih
naložb vključiti celinske plovne poti ter predvideti podporo iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega
sklada. Po potrebi se bo spodbujala uporaba inovativnih finančnih
instrumentov, zlasti za prehod na uporabo utekočinjenega zemeljskega
plina. Ko bosta sprejeta programa IPE in Obzorje 2020
ter dosežen dodaten napredek pri načrtovanju teh instrumentov, bo
pripravljen delovni dokument služb Komisije o financiranju NAIADES. 7. Zaključek NAIADES II pospešuje prizadevanja sektorja
prevoza po celinskih plovnih poteh z usmeritvijo na področja z
najvišjo dodano vrednostjo za krepitev prispevka plovbe po celinskih plovnih
poteh k prometni politiki EU. Z jasnim razlikovanjem odgovornosti na ravni EU in
na mednarodni ravni ter na državni oz. regionalni in sektorski ravni je
mogoče izboljšati skupno upravljanje. Leta 2017 bo Komisija poročala
o doseženem napredku in določila posebne ukrepe za nadaljnje izvajanje
programa NAIADES II do leta 2020. Priprave za NAIADES II že potekajo, vzpostavljajo
pa se tudi finančni instrumenti EU za podporo NAIADES II. Prizadevanja za
kakovosten prevoz po celinskih plovnih poteh v Evropi so se začela. [1] COM/2011/0144 final. [2] Sporočilo Komisije o pospeševanju prevoza po
celinskih plovnih poteh „NAIADES“ - Celostni evropski akcijski program za
prevoz po celinskih plovnih poteh, COM(2006) 6 final. [3] Odločba št. 1692/96/ES. [4] Uredba (ES) št. 1692/2006 [5] Odločba št. 1720/2006/ES. [6] Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 [7] Odločba št. 1982/2006/ES. [8] Harmonizacija zahtev o številu članov posadke,
intermodalni dokumentaciji, odgovornosti in nakladalnih enotah. [9] Delovni dokument služb Komisije „Towards "NAIADES
II”. Promoting, greening and integrating inland waterway transport in the
single EU transport area, SWD (2012) 168 final. [10] Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o
notranjem prevozu nevarnega blaga, ki se sklicuje na Evropski sporazum o
mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh. [11] http://ec.europa.eu/transport/modes/inland/studies/doc/2013-06-03-contribution-to-impact-assessment-of-measures-for-reducing-emissions-of-inland-navigation.pdf. [12] Centralna komisija za plovbo po Renu, Komisija za Donavo,
Mednarodna Komisija za savski rečni bazen in Komisija za Mozelo. [13] COM/2011/0650 final. [14] Severno morje — Baltik, Sredozemsko morje, Orient/Vzh.–
Sred., Ren – Alpe, Severno morje — Sredozemsko morje in Ren – koridorji Donave. [15] Imenovanih s strani Komisije v skladu z uredbo TEN-T. [16] Povprečna starost plovila po Renu in plovila za
tekoči razsuti tovor je na primer 50 oziroma 35 let (vir
http://ec.europa.eu/transport/modes/inland/studies/doc/2013-06-03-contribution-to-impact-assessment-of-measures-for-reducing-emissions-of-inland-navigation.pdf). [17] http://ec.europa.eu/transport/themes/sustainable/studies/sustainable.en.htm. [18] COM(2013) 295 final. [19] COM(2013) 296 final. [20] UL L 59, 27.2.1998, str. 1-86. [21] UL L 389, 30.12.2006, str. 1-260. [22] COM(2013) 17 final. [23] Uredba Sveta (ES) št. 718/1999 [24] Ustanovljenih z evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu
nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN). [25] Instrument za povezovanje Evrope (COM/2011/0665 final.) in
program Obzorje 2020 (COM(2011) 809 final). [26] UL L 255, 30.9.2005, str. 22-142. [27] Ukrep 7 bele knjige o prometni politiki EU.