This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0490
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION Harmonized framework for draft budgetary plans and debt issuance reports within the euro area
SPOROČILO KOMISIJE Usklajeni okvir za pripravo osnutkov proračunskih načrtov in poročil v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v euroobmočju
SPOROČILO KOMISIJE Usklajeni okvir za pripravo osnutkov proračunskih načrtov in poročil v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v euroobmočju
/* COM/2013/0490 final */
SPOROČILO KOMISIJE Usklajeni okvir za pripravo osnutkov proračunskih načrtov in poročil v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v euroobmočju /* COM/2013/0490 final */
1. Uvod Uredba (EU)
št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za
spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter
zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v
euroobmočju (UL
L 140, 27. 5. 2013) je začela veljati 30. maja 2013.
Temelji na Paktu za stabilnost in rast, tj. evropskem okviru za
proračunski nadzor, znotraj euroobmočja in ga dopolnjuje. Ta uredba
stvarno in odločno spodbuja krepitev nadzornih mehanizmov, ki se
uporabljajo za vse države članice euroobmočja. Nove značilnosti
proračunskega nadzora za države članice euroobmočja iz Uredbe (EU)
št. 473/2013 pomenijo večjo preglednost proračunskih
odločitev in njihovo boljše proračunsko usklajevanje, kar se bo
začelo s proračunskim ciklom 2014. Nove skupne
proračunske določbe predvsem vključujejo nov usklajen nadzor, ki
bo potekal vsako leto jeseni. Vse države članice euroobmočja bodo do
15. oktobra predložile svoje osnutke proračunskih načrtov za
prihajajoče leto. Komisija bo za vsako državo članico
euroobmočja izdala mnenje o osnutkih proračunskih načrtov pred
sprejetjem zadevnega nacionalnega proračuna. Če bo Komisija v
izjemnih primerih ugotovila posebej hude neskladnosti načrta z obveznostmi
glede proračunske politike iz Pakta za stabilnost in rast, bo po
posvetovanju z zadevno državo članico od nje zahtevala revidirani osnutek
načrta. Ta novi skupni proračunski časovni okvir bo olajšal
usklajevanje politike med državami članicami euroobmočja in
zagotovil, da bodo priporočila Sveta in Komisije ustrezno vključena v
proračunske postopke držav članic. Kot je določeno v
členu 6(5) Uredbe (EU) št. 473/2013, se podroben opis
vsebine osnutka proračunskega načrta opredeli v usklajenem okviru, ki
ga Komisija določi v sodelovanju z državami članicami. Sporočilo
predlaga usklajen okvir za države članice euroobmočja za predložitev
osnutkov proračunskih načrtov. V Prilogi je navedena vrsta predlog,
ki vsebujejo ključne proračunske in makroekonomske podatke za
prihajajoče leto, kot zahteva Uredba (EU) št. 473/2013. Poleg tega
Uredba (EU) št. 473/2013 spodbuja tudi boljše usklajevanje
načrtov v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov, saj
vzpostavlja zahtevo glede poročanja za vse države članice
euroobmočja. Zlasti morajo vse države članice euroobmočja predhodno
in pravočasno poročati o načrtih v zvezi z izdajanjem državnih
dolžniških instrumentov. Te informacije bodo omogočile tudi ustrezno
spremljanje gibanja dolga v euroobmočju in povečale usklajevanje
odločitev o izdajanju državnih dolžniških instrumentov. V skladu s
členom 8 te uredbe usklajeno obliko in vsebino poročanja
„določi Komisija v sodelovanju z državami članicami“. Zato Komisija
tudi predlaga usklajeno obliko in vsebino poročanja o načrtih v zvezi
z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov za države članice
euroobmočja. 2. Specifikacije o obliki in vsebini osnutkov
proračunskih načrtov Spodaj
določene smernice bi se morale obravnavati kot kodeks dobrih praks,
kontrolni seznam pa bi države članice morale uporabljati pri pripravi
osnutkov proračunskih načrtov. Od držav članic se
pričakuje, da bodo upoštevale te smernice in vsako odstopanje od njih
upravičile. Osnutki
proračunskih načrtov bi pravzaprav morali pomeniti posodobitev
standardiziranega svežnja preglednic iz programov za stabilnost, ki jih
dopolnjujejo podrobne informacije o ukrepih, predstavljenih v osnutkih
proračunskih načrtov. V skladu z
obstoječimi smernicami iz programov za stabilnost in konvergenco bi morali
biti uporabljeni koncepti skladni s standardi na evropski ravni, zlasti v
okviru Evropskega sistema računov (ESR). Osnutki
proračunskih načrtov bi morali omogočati opredeljevanje virov
morebitnih odstopanj od proračunske strategije najnovejšega programa za
stabilnost. Poleg zahtevanih podatkov za prihodnje leto, tj. leto, za katero se
predloži osnutek proračuna (leto t + 1 v standardiziranih
preglednicah v Prilogi), bi bilo zato treba vključiti tudi ustrezne ocene
za tekoče leto (t v standardiziranih preglednicah v Prilogi) skupaj
z rezultati predhodnega leta (t – 1 v standardiziranih
preglednicah v Prilogi), ki so skladni s podatki, poročanimi v okviru
postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. A. Neodvisne
makroekonomske napovedi in predpostavke – načrtovani vpliv skupnih
proračunskih ukrepov na gospodarsko rast Osnutki proračunskih
načrtov bi morali temeljiti na neodvisnih makroekonomskih napovedih, kakor
je določeno v členu 6(3) Uredbe (EU) št. 473/2013. V
skladu s tem so v preglednicah 1a, 1b, 1c in 1d osnutkov proračunskih
načrtov, vključenih v Prilogo, predstavljeni glavna pričakovana
gospodarska gibanja in pomembne gospodarske spremenljivke, uporabljeni pri
pripravi osnutkov proračunskih načrtov. Preglednica 1a
predvsem vsebuje podatke o dejanski stopnji spremembe BDP, ki je bila
zabeležena v letu t – 1, in dejanski stopnji
spremembe BDP, ki je načrtovana za leti t in t + 1.
Ocenjeni vpliv skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast,
predvidenih v osnutkih proračunskih načrtov, bi bilo treba
vključiti v te načrtovane stopnje rasti za leti t in t + 1.
Zato se v skladu s členom 6(3)(g) Uredbe (EU) št. 473/2013
priporoča, da se ta ocenjeni vpliv na gospodarsko rast navede v
preglednici 1a ali drugače opredeli v metodološki prilogi. Osnovne
predpostavke, na katerih temeljijo makroekonomske napovedi, bi morale biti predstavljene
v preglednici 0.i) Priloge. Dodatne glavne predpostavke, ki so
običajno relevantne za pripravo makroekonomskih napovedih, so
predstavljene v preglednici 0.ii). Države članice naj jih pregledajo,
ko poskušajo povzeti predpostavke, na katerih temeljijo neodvisne
makroekonomske napovedi. Države
članice bi morale tudi izrecno navesti, ali je neodvisne makroekonomske in
proračunske napovedi pripravil ali odobril neodvisni organ. B.
Proračunski cilji Proračunski
cilji
za saldo države, razdeljeni glede na posamezni podsektor države (centralna
država, federalna ali regionalna država za države članice s federalno ali
večinoma decentralizirano institucionalno ureditvijo, lokalna država in
socialno varstvo) bi morali biti predstavljeni v ustreznih preglednicah, ki so
prav tako vključene v Prilogo. Kakor je določeno v
členu 7(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, bi Komisija morala
oceniti, ali so osnutki proračunskih načrtov skladni z obveznostmi
proračunske politike, določenimi v Paktu za stabilnost in rast.
Strukturni proračunski cilji ter enkratni in drugi začasni ukrepi so
prav tako zahtevane informacije v tem oddelku, da se zagotovi ta ocena.
Skladnost z referenčno vrednostjo javnega dolga se ocenjuje s podatki
gibanja javnega dolga, ki bi morali biti skladni s predhodno opredeljenimi
proračunskimi cilji in makroekonomskimi napovedmi. Te informacije, ki so
zahtevane v preglednicah 2.a, 2.b in 2.c Priloge, se lahko dopolnijo s
podatki o pogojnih obveznostih, ki bi lahko vplivale na srednjeročno stanje
javnega dolga. Za
omogočanje obsežnega razumevanja salda države in proračunske
strategije na splošno bi bilo treba zagotoviti informacije o ciljih za
odhodke in prihodke in njihovih glavnih delih. Te informacije so navedene v
preglednici 4a Priloge. Ob upoštevanju pogojev in meril za določitev
rasti odhodkov, ki se oceni v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES)
št. 1466/97, ki opredeljuje referenčno vrednost za odhodke, osnutki
proračunskih načrtov tudi predstavljajo načrtovano rast odhodkov
države, kar se obravnava posebej pri izračunu referenčne vrednosti za
odhodke. Porazdelitev odhodkov
države glede na funkcijo je navedena v zadevnih preglednicah v Prilogi.
Države članice se poziva, da navedejo te informacije, porazdeljene glede
na kategorije iz klasifikacije funkcij države (COFOG), kjer je to mogoče.
V vsakem primeru bi bilo treba v skladu s členom 6(3)(d)
Uredbe (EU) št. 473/2013 zagotoviti ustrezne informacije o državnih
odhodkih za izobraževanje, zdravstvo in zaposlovanje ter jih bodisi navesti v
predlagani preglednici bodisi kako drugače opisati v osnutkih
proračunskih načrtov. C. Javni odhodki
in prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike in diskrecijski
proračunski ukrepi Vsaka država
članica bi morala ustrezno opredeliti scenarij za odhodke in prihodke v
okviru nespremenjene politike za prihodnje leto (tj. pred proračunom, brez
novih ukrepov, ki so bili predlagani v okviru proračunskega postopka) ter
objaviti z njim povezane predpostavke, metodologije in zadevne parametre.
Predpostavka o nespremenjeni politiki vključuje ekstrapolacijo gibanj
prihodkov in odhodkov pred prištetjem vpliva diskrecijskih proračunskih
ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru proračunskega postopka za prihodnje
leto. Rezultati napovedi za odhodkovno in prihodkovno stran na podlagi predpostavke
o nespremenjeni politiki so predstavljeni v preglednici 3 v Prilogi, v
preglednicah 5.a, 5.b in 5.c pa so opisani in povzeti diskrecijski ukrepi za
posamezni podsektor, ki so v postopku sprejetja, da se dosežejo
proračunski cilji. Te tri
preglednice bi morale vsebovati obširen tehnični opis ukrepov, ki jih
sprejmejo različni podsektorji, ter informacije o namenu, zasnovi in
izvajanju ukrepa. Cilj proračunskega ukrepa bi bilo treba prav tako
podrobno opisati v smislu ESR in navesti, ali je diskrecijski ukrep za odhodke
ali prihodke. Poleg tega je treba navesti tudi posamezni element odhodkovne ali
prihodkovne strani, ki je cilj diskrecijskega ukrepa. Tako bo izvedljiva
primerjava med cilji in rezultati nespremenjene politike. Z drugimi besedami: - na strani
prihodkov je treba navesti, ali so cilji ukrepa: o davki na
proizvodnjo in uvoz (koda ESR: D.2), o tekoči
davki na dohodek, premoženje itn. (koda ESR: D.5), o davki na
kapital (koda ESR: D.91), o socialni
prispevki (koda ESR: D.61), o dohodek od
lastnine (koda ESR: D.4), o drugo
(koda ESR:
P.11 + P.12 + P.131 + D.39 + D.7 + D.9,
{razen D.91}) - na strani odhodkov
je treba navesti, ali so cilji ukrepa: o sredstva za
zaposlene (koda ESR: D.1), o vmesna
potrošnja (koda ESR: P.2), o socialni
prispevki (socialni prejemki in socialni transferji v naravi, ki jih
gospodinjstva dobijo prek tržnih proizvajalcev, koda ESR: D.62, D.6311, D.63121,
D.63131),
od tega je treba navesti tudi nadomestila za brezposelnost, vključno z
denarnimi dajatvami (D.621 in D.624) in storitvami (D.6311, D.63121, D.63131), ki so
povezane z nadomestili za brezposelnost, kjer to velja, o odhodki za
obresti (koda ESR: D.41), o subvencije
(koda ESR: D.3), o bruto
investicije v osnovna sredstva (koda ESR: P.51), o kapitalski
transferji (koda ESR: D.9), o drugo
(koda ESR: D.29 + D.4 {razen D.41}
+ D.5 + D.7 + P.52 + P.53 + K.2 + D.8). Treba bi bilo
navesti časovni načrt, da se razlikuje ukrepe s prehodnim
proračunskim vplivom, ki ne vodi do trajnostne spremembe v
medčasovnem proračunskem stanju (tj. do stalne ravni prihodkov ali
odhodkov), od ukrepov s stalnim proračunskim vplivom, ki vodi do
trajnostne spremembe v medčasovnem proračunskem stanju (tj. do stalne
ravni prihodkov ali odhodkov). V skladu z Uredbo št. 473/2013 bi bilo
treba ukrepe z ocenjenim proračunskim vplivom nad 0,1 % BDP
podrobno opisati, ukrepe s proračunskim vplivom, ki ne presega tega praga,
pa je treba opredeliti in navesti njihov skupni proračunski vpliv. Manjši
ukrepi, ki vplivajo na isto kategorijo prihodkov oziroma odhodkov, so lahko
smiselno navedeni skupaj do možnega obsega. Vendar so se države članice v
okviru Ekonomsko-finančnega odbora strinjale, da bodo dodatno izboljšale
kakovost poročanja o diskrecijskih davčnih ukrepih, in se zavezale k
podrobnemu opisu vseh diskrecijskih davčnih ukrepov z najmanjšim
proračunskim vplivom v višini 0,05 % BDP. Zato se v okviru
osnutkov proračunskih načrtov in za izboljšanje doslednosti zahtev
glede poročanja države članice poziva, da navedejo podrobne
informacije o vseh diskrecijskih ukrepih z ocenjenim proračunskim vplivom
nad 0,05 % BDP. Osnutki
proračunski načrtov bi morali vsebovati tudi informacije o ocenjenem
proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov na ravni posameznega
podsektorja, ki so vključene v preglednicah 5.a, 5.b in 5.c Priloge.
Proračunski vpliv vseh ukrepov se beleži na podlagi prirastka – v
nasprotju z beleženjem proračunskega vpliva na podlagi ravni – v
primerjavi z izhodiščno napovedjo preteklega leta. To pomeni, da bi se
moralo preproste stalne ukrepe beležiti, kot da imajo učinek +/– X v
letu (letih), ko so se začeli izvajati, drugače pa nič, tj.
skupni vpliv na raven prihodkov in odhodkov se ne sme izničiti. Če se
vpliv ukrepov spreminja čez čas, bi se moralo v preglednici navesti
le prirastek[1].
V skladu z njihovim značajem bi bilo treba enkratne ukrepe vedno beležiti,
kot da imajo učinek +/– X v letu prvega proračunskega vpliva in
–/+ X v prihodnjem letu, tj. skupni vpliv na ravni prihodkov ali odhodkov
v dveh zaporednih letih mora znašati nič[2]. Države
članice bi morale glede na vsak posamezni ukrep ustrezno prilagoditi
dimenzije teh treh preglednic, tako da vsebujejo toliko stolpcev, kot je
potrebnih za ponazoritev skupnega proračunskega vpliva v času. Z
njimi povezane uporabljene predpostavke za oceno proračunskega vpliva
vsakega ukrepa (npr. elastičnost ali razvoj davčne osnove) bi bilo
treba prav tako opisati v osnutku proračunskega načrta. V osnutkih
proračunskega načrta bi bilo treba navesti tudi računovodsko
načelo, na podlagi katerega se poroča o podatkih: privzeto se o njih
poroča na podlagi nastanka poslovnega dogodka, če pa to ni
mogoče, je treba izrecno navesti, da se o znesku poroča na podlagi
plačil. D. Cilji
strategije Unije za rast in delovna mesta ter priporočila za posamezno
državo Podrobnosti,
kako sprejeti ukrepi obravnavajo priporočila za posamezno državo ali
nacionalne cilje v skladu s strategijo za rast in delovna mesta Unije, so
vključene v preglednici 6.a in 6.b v Prilogi. E. Navedbe glede
pričakovanega distribucijskega vpliva glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in
prihodki V osnutkih
proračunskih načrtov bi bilo prav tako treba navesti informacije o
pričakovanem distribucijskem vplivu glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in
prihodki v skladu s členom 6(3)(d) Uredbe (EU)
št. 473/2013. Čeprav
večina držav članic v svoj proračun že vključuje
kvalitativne pomisleke v zvezi z distribucijskim vplivom fiskalnih ukrepov, so
kvantitativne ocene manj pogoste. Kvantitativno opredeljevanje distribucijskega
vpliva proračunskih ukrepov je zagotovo zahtevna naloga. Zato v Prilogo ni
vključena standardizirana preglednica o tem vidiku osnutkov
proračunskih načrtov, države članice pa naj same v
največjem možnem obsegu zagotovijo kvalitativne informacije in
kvantitativne ocene distribucijskih vplivov proračunskih ukrepov ter jih
predstavijo tako, kot najbolje ustreza posameznim ukrepom in razpoložljivim
analitičnim okvirom vsake države članice. F. Primerjava
med osnutki proračunskih načrtov in najnovejšim programom za
stabilnost V
preglednici 7 Priloge se proračunski cilji in napovedi v okviru
nespremenjene politike v osnutkih proračunskih načrtov primerjajo s
tistimi iz najnovejšega programa za stabilnost. Morebitne razlike med
preteklimi in načrtovanimi podatki ter podatki v programu za stabilnost bi
se morali ustrezno pojasniti. G. Metodološka
priloga Preglednica 8
v Prilogi vsebuje metodološke vidike, ki bi jih bilo treba vključiti v
osnutke proračunskih načrtov. Vsebovati bi morali podrobne podatke o
različnih tehnikah ocenjevanja, ki se uporabljajo v proračunskem
postopku, ter relevantne značilnosti in predpostavke, ki so bile
uporabljene. Če ocenjeni vpliv skupnih proračunskih ukrepov na
gospodarsko rast ni bil naveden v preglednici 1.a, bi se moral opredeliti
v Prilogi. 3. Smernice o obliki in vsebini poročil
v zvezi z izdajanjem dolžniških instrumentov V
skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 473/2013 je v tem
oddelku opredeljena usklajena oblika in vsebina za države članice
euroobmočja glede poročanja o načrtih v zvezi z izdajanjem
državnih dolžniških instrumentov. Za uvrstitev
načrtov v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v okvir
proračunskega nadzora bi jih morale dopolnjevati splošne informacije o
skupnih finančnih potrebah državnega proračuna. Zato je treba
predložiti dve poročili: letno in četrtletno poročilo. Zaradi potrebe
po prožnosti glede na spreminjajoče se razmere na trgu so informacije v
teh poročilih, ki se nanašajo na prihodnost, obravnavane kot okvirne in
odvisne od razmer na trgu. Poročil se načeloma ne sme objaviti, saj
so te informacije morebiti občutljive. 1.
Letno poročilo bi moralo vsebovati: - splošne
informacije o vseh finančnih potrebah državnega proračuna, kot so
(i) izplačila vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo enega leta
ali več; (ii) stanje vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo manj kot
enega leta; (iii) neto financiranje v denarnih sredstvih; (iv) finančni
primanjkljaj in (v) neto pridobitev finančnih sredstev brez neto
financiranja v denarnih sredstvih, - načrte v
zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov za naslednje leto,
vključno s porazdelitvijo glede na kratkoročne ter srednje- in
dolgoročne vrednostne papirje glede na spodnjo predlogo. Preglednica III
– Predloga za letna poročila v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških
instrumentov[3] Zahteva po skupnem financiranju (v milijonih EUR) || Finančni načrt (v milijonih EUR) Izplačilo vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo enega leta ali več (1) || Stanje zakladnih menic in komercialnih zapisov ob koncu predhodnega leta (2) || Neto financiranje v denarnih sredstvih (3) || Potrebe po skupnem refinanciranju (4 = 1+2 +3) || Finančni primanjkljaj/ presežek (5) || Neto pridobitev finančnih sredstev brez neto financiranja v denarnih sredstvih (6) || Drugo (7) || Skupaj (8 = 4+5 +6+7) || Sprememba kratkoročnih vrednostnih papirjev (zakladniške menice in komercialni zapisi) (9) || Srednje- do dolgoročni vrednostni papirji (10) || Drugo (11) || Skupaj (12 = 2+9+ 10+11) || || || || || || || || || || || Poročilo bi
bilo Komisiji treba predložiti vsaj teden pred koncem koledarskega leta. 2. V
četrtletnem poročilu bi bilo treba predstaviti načrte v zvezi z
izdajanjem državnih dolžniških instrumentov glede na četrtletje (nekumulativno),
vključno s porazdelitvijo glede na kratkoročne ter srednje- in
dolgoročne vrednostne papirje. Načrte v zvezi z izdajanjem državnih
dolžniških instrumentov za četrtletja bi moralo spremljati poročilo o
dejanskem izdajanju v predhodnem četrtletju in ocena izdajanja za
tekoče četrtletje glede na spodnjo predlogo. Čeprav je
načeloma in v običajnih razmerah na trgu o predvidenih načrtih v
zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov treba poročati za
več četrtletij vnaprej, bi bilo v trenutnih razmerah na trgu tako
napovedovanje izdajanj težko in bi imelo le omejeno informacijsko vrednost.
Zato se predlaga, da bi se vnaprej poročalo le o naslednjem
četrtletju. Preglednica IV
– Predloga za četrtletna poročila o izdajanju državnih dolžniških
instrumentov[4][5] Finančni načrt (v milijonih EUR) || Kratkoročni vrednostni papirji (zakladne menice in komercialni zapisi)* (1) || Srednjeročni do dolgoročni vrednostni papirji (2) || Drugo (3) || Skupaj (4=1+2+3) q – 1 (predhodno četrtletje, dejanski podatki) || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki q (tekoče četrtletje, ocena) || ocena || ocena || ocena || ocena q + 1 (naslednje četrtletje, načrt) || načrt || načrt || načrt || načrt * Tukaj navedite
dejansko izdajanje državnih dolžniških instrumentov, tj. vključno z
večkratnim štetjem enomesečnih obnovitev zapisov Poročilo bi
bilo treba Komisiji predložiti vsaj teden pred začetkom naslednjega
četrtletja. Četrtletno
poročanje o načrtih v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških
instrumentov se obravnava za pravo razmerje med večanjem preglednosti in
predvidljivosti finančnih načrtov ter omogočanjem zadostne
prožnosti za izdajanje politik in postopkov. Vse zneske bi
bilo treba navesti v milijonih EUR. Države
članice se spodbuja, da zagotovijo primerljive predloge s podobnimi
informacijami o nacionalnih agencijah in regionalnih ali lokalnih upravnih
organih, če so podatki na voljo. PRILOGA. STRUKTURA
MODELA IN PREGLEDNICE ZA OSNUTEK PRORAČUNSKIH NAČRTOV[6] A.
STRUKTURA MODELA ZA OSNOVNE PRORAČUNSKE NAČRTE 1. Makroekonomske napovedi. 2. Proračunski cilji. 3. Napovedi v zvezi z odhodki in prihodki v
okviru scenarija nespremenjene politike. 4. Cilji za odhodke in prihodke. Odhodki
države po funkcijah. 5. Diskrecijski ukrepi, vključeni v
osnutek proračuna. 6. Morebitne povezave med osnutkom
proračunskega načrta ter cilji iz strategije za rast in delovna mesta
Unije in priporočil za posamezno državo. 7. Primerjava z najnovejšim programom za
stabilnost. 8. Distribucijski vpliv glavnih ukrepov v
zvezi z odhodki in prihodki. Priloga: metodološki vidiki, vključno z
ocenjenim vplivom skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast. B.
PREGLEDNICE ZA OSNUTKE PRORAČUNSKIH NAČRTOV. 1. Makroekonomske napovedi Preglednica 0.i) Osnovne predpostavke || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 Kratkoročna obrestna mera1 (letno povprečje) || || || Dolgoročna obrestna mera (letno povprečje) || || || Menjalni tečaj USD/EUR (letno povprečje) || || || Nominalni efektivni menjalni tečaj || || || Svetovna rast BDP razen EU || || || Rast BDP EU || || || Rast relevantnih tujih trgov || || || Svetovne količine uvoza razen EU || || || Cene nafte (brent, USD/sodček) || || || 1Po potrebi samo tehnične predpostavke. || || Preglednica 0.ii) Glavne predpostavke. Kontrolni seznam, ki
ni preobsežen. (Podobne informacije se lahko zagotovijo v različnih
oblikah.) || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1: 1. Zunanje okolje || a. Cene blaga || || || b. Razponi nemških obveznic || || || || || || 2. Fiskalna politika || a. Neto posojanje/neto izposojanje države || || || b. Bruto javni dolg države || || || || || || 3. Denarna politika/finančni sektor/predpostavke v zvezi z obrestnimi merami || a. Obrestne mere: || || || i. Euribor || || || ii. obrestne mere depozitov || || || iii. obrestne mere za posojila || || || iv. donosnost do dospetja desetletnih državnih obveznic || || || b. Razvoj depozitov || || || c. Razvoj posojil || || || d. Gibanja nedonosnih posojil || || || || || || 4. Demografska gibanja || a. Razvoj delovno sposobnega prebivalstva || || || b. Razmerje odvisnosti || || || || || || 5. Strukturne politike || || || || Preglednica 1.a. Makroekonomske napovedi || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe 1. Realni BDP || B1*g || || || || od tega || 1.1. se pripišejo k ocenjenemu vplivu skupnih proračunskih ukrepov za gospodarsko rast1 || || --- || --- || || 2. Potencialni BDP || || || || || prispevki: || || || || || – delovna sila || || || || || – kapital || || || || || – skupna faktorska produktivnost || || || || || 3. Nominalni BDP || B1*g || || || || elementi realnega BDP || 4. Odhodki za zasebno končno potrošnjo || P.3 || || || || 5. Odhodki za državno končno potrošnjo || P.3 || || || || 6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51 || || || || 7. Spremembe zalog in neto pridobitve vrednostnih predmetov (v % BDP) || P.52 + P.53 || || || || 8. Izvoz blaga in storitev || P.6 || || || || 9. Uvoz blaga in storitev || P.7 || || || || Prispevki k realni rasti BDP || 10. Končno domače povpraševanje || || || - || || 11. Spremembe zalog in neto pridobitve vrednostnih predmetov || P.52 + P.53 || || - || || 12. Zunanji saldo blaga in storitev || B.11 || || - || || 1/ Poročajte o ocenjenem vplivu skupnih
proračunskih ukrepov iz osnutkov proračunskih načrtov na realno
rast BDP. Preglednica 1.b. Razvoj cen || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe 1. Deflator BDP || || || || || 2. Deflator zasebne potrošnje || || || || || 3. HICŽP || || || || || 4. Deflator javne potrošnje || || || || || 5. Deflator naložb || || || || || 6. Deflator izvoznih cen (blaga in storitev) || || || || || 7. Deflator uvoznih cen (blaga in storitev) || || || || || Preglednica 1.c. Razvoj trga dela || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe 1. Zaposlenost, osebe1 || || || || || 2. Zaposlenost, opravljene ure2 || || || || || 3. Stopnja brezposelnosti (v %)3 || || || || || 4. Delovna produktivnost, osebe4 || || || || || 5. Delovna produktivnost na uro dela || || || || || 6. Sredstva za zaposlene || D.1 || || || || 7. Sredstva na zaposlenega || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || - || || || || || - || || 1/ Zaposleno prebivalstvo, opredelitev
nacionalnega koncepta nacionalnih računov. 2/ Opredelitev nacionalnih računov. 3/ Usklajena opredelitev, Eurostat; ravni. 4/ Realni BDP na zaposlenega. 5/ Realni BDP na uro dela. Preglednica 1.d. Sektorski saldi || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 1. Neto posojanje/neto izposojanje glede na preostali svet || B.9 || v % BDP || v % BDP || v % BDP od tega: || – Saldo blaga in storitev || || || || – Saldo primarnih prihodkov in transferjev || || || || – Račun kapitala || || || || 2. Neto posojanje/neto izposojanje zasebnega sektorja || B.9 || || || 3. Neto posojanje/neto izposojanje države || B.9 || || || 4. Statistična razlika || || || || 2. Proračunski cilji Preglednica 2.a. Državni proračunski
cilji, porazdeljeni glede na posamezni podsektor || Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 || || v % BDP || v % BDP Neto posojanje(+)/neto izposojanje(–) (B.9) za posamezni podsektor || || || 1. Država || S.13 || || 2. Centralna država || S.1311 || || 3. Regionalna država || S.1312 || || 4. Lokalna država || S.1313 || || 5. Skladi socialne varnosti || S.1314 || || 6. Odhodki za obresti || D.41 || || 7. Primarni saldo2 || || || 8. Enkratni in drugi začasni ukrepi3 || || || 9. Realna rast BDP (v %) (= 1 v preglednici 1a) || || || 10. Potencialna rast BDP (v %) (= 2 v preglednici 1.a) || || || prispevki: || – delovna sila || || || – kapital || || || – skupna faktorska produktivnost || || || 11. Proizvodna vrzel (v % potencialnega BDP) || || || 12. Ciklični proračunski del (v % potencialnega BDP) || || || 13. Ciklično prilagojeni saldo (1 – 12) (v % potencialnega BDP) || || || 14. Ciklično prilagojeni primarni saldo (13 + 6) (v % potencialnega BDP) || || || 15. Strukturni saldo (13 – 8) (v % potencialnega BDP) || || || 1/ TR – TE = B.9. 2/ Primarni saldo se izračuna kot (B.9,
postavka 8) + (D.41, postavka 9). 3/ Znak + pomeni enkratne ukrepe za
zmanjšanje primanjkljaja. Preglednica 2.b. Gibanje državnega javnega
dolga || Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 || || v % BDP || v % BDP 1. Bruto javni dolg1 || || || 2. Spremembe v deležu bruto javnega dolga || || || Prispevki k spremembam bruto javnega dolga || 3. Primarni saldo (= predpostavka 10 v preglednici 2.a.i) || || || 4. Odhodki za obresti (= predpostavka 9 v preglednici 2.a.i) || D.41 || || 5. Usklajevanje stanj in tokov || || || od tega: || – razlike med denarnimi sredstvi in aktivnimi časovnimi razmejitvami2 || || || – neto kopičenje finančnih sredstev3 || || || od tega: || – prihodki iz privatizacije || || || – vplivi vrednotenja in drugo4 || || || p.m.: Implicitna obrestna mera na javni dolg 5 || || || Druge relevantne spremenljivke || 6. Likvidna finančna sredstva6 || || || 7. Neto finančni javni dolg (7 = 1 – 6) || || || 8. Odplačevanje javnega dolga (obstoječih obveznic) od konca predhodnega leta || || || 9. Odstotek javnega dolga, denominiranega v tuji valuti || || || 10. Povprečna zapadlost || || || 1/ Kakor je opredeljeno v Uredbi (ES)
št. 479/2009. 2/ Razlike v zvezi z odhodki za obresti, drugimi
odhodki in prihodki se lahko opredelijo, kadar so relevantne ali če je
delež javnega dolga v odstotkih BDP nad referenčno vrednostjo. 3/ Likvidna sredstva (valuta), državni vrednostni
papirji, sredstva tretjih držav, podjetja, ki jih upravlja država, in razlike
med kotiranimi in nekotiranimi sredstvi se lahko opredelijo, kadar je to
relevantno ali če je delež javnega dolga v odstotkih BDP nad
referenčno vrednostjo. 4/ Razlike v zvezi z gibanjem menjalnega
tečaja in delovanje na sekundarnem trgu se lahko opredelijo, kadar so
relevantne ali če je delež javnega dolga v odstotkih BDP nad
referenčno vrednostjo. 5/ Izračunana na približno vrednost z
delitvijo obresti za odhodke z ravnjo javnega dolga iz predhodnega leta. 6/ Likvidna sredstva so tu opredeljena kot AF.1,
AF.2, AF.3 (konsolidirana za sektor države, tj.
neto izravnava finančnih položajev med državnimi organi), AF.511, AF.52
(le če kotirajo na borzi). Preglednica 2.c Pogojne obveznosti || Leto t || Leto t + 1 || v % BDP || v % BDP Državna jamstva || || od katerih: povezanih s finančnim sektorjem || || 3. Napovedi v zvezi z odhodki in prihodki v
okviru scenarija nespremenjene politike[7] Preglednica 3.
Napovedi v zvezi z državnimi odhodki in prihodki v okviru scenarija
nespremenjene politike, porazdeljeni glede na glavne elemente. || Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 Država (S13) || || v % BDP || v % BDP 1. Skupni prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike || TR || || od tega || 1.1. Davki na proizvodnjo in uvoz || D.2 || || 1.2. Tekoči davki na dohodek, premoženje itn. || D.5 || || 1.3. Davki na kapital || D.91 || || 1.4. Socialni prispevki || D.61 || || 1.5. Dohodek od lastnine || D.4 || || 1.6. Drugo1 || || || p.m.: Davčna obremenitev (D.2 + D.5 + D.61 + D.91 – D.995)2 || || || 2. Skupni odhodki v okviru scenarija nespremenjene politike || TE3 || || od tega || 2.1. Sredstva za zaposlene || D.1 || || 2.2. Vmesna poraba || P.2 || || 2.3. Socialni prispevki || D.621 D.632 || || od tega nadomestila za brezposelnost4 || 2.4. Odhodki za obresti || D.41 || || 2.5. Subvencije || D.3 || || 2.6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51 || || 2.7. Kapitalski transferji || D.9 || || 2.8. Drugo5 || || || 1/ V ESA95: D6311_D63121_D63131pay; v ESA2010
D632pay. 4. Cilji za odhodke in prihodke Preglednica 4.a
Cilji za državne odhodke in prihodke, porazdeljeni glede na glavne elemente. || Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 Država (S13) || || v % BDP || v % BDP 1. Cilj za skupne prihodke || TR || || od tega || 1.1. Davki na proizvodnjo in uvoz || D.2 || || 1.2. Tekoči davki na dohodek, premoženje itn. || D.5 || || 1.3. Davki na kapital || D.91 || || 1.4. Socialni prispevki || D.61 || || 1.5. Dohodek od lastnine || D.4 || || 1.6. Drugo1 || || || p.m.: Davčna obremenitev (D.2 + D.5 + D.61 + D.91 – D.995)2 || || || 2. Cilj skupnih odhodkov || TE3 || || od tega || 2.1. Sredstva za zaposlene || D.1 || || 2.2. Vmesna poraba || P.2 || || 2.3. Socialni prispevki || D.626 D.632 || || od tega nadomestila za brezposelnost4 || 2.4. = preglednica 2.a.9. Odhodki za obresti || D.41 || || 2.5. Subvencije || D.3 || || 2.6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51 || || 2.7. Kapitalski transferji || D.9 || || 2.8. Drugo5 || || || 1/ P.11 + P.12 + P.131 + D.39rec + D.7rec + D.9rec
(razen D.91rec) 2/ Vključno s tistimi, ki se
plačajo EU, in po potrebi vključno s prilagoditvijo za
neplačane davke in socialne prispevke (D.995). 3/ TR – TE = B.9. 4/ Vključuje denarne dajatve (D.621 in
D.624) in storitve (D.631, v ESA2010 D.632), povezane z nadomestili
za brezposelnost. 5/ D.29pay + D4pay
(razen D.41pay)
+ D.5pay + D.7pay + P.52 + P.53 + K.2 + D.8. 6/ V ESA95: D6311_D63121_D63131pay; v
ESA2010 D632pay. Preglednica 4.b
Zneski, ki se izključijo iz referenčnih vrednosti za odhodke || || || || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || || || raven || v % BDP || v % BDP || v % BDP || 1. Odhodki za programe EU, ki so popolnoma usklajeni s prihodki sredstev EU || || || || || || 2. Ciklični odhodki za nadomestila za brezposelnost1 || || || || || || 3. Vpliv diskrecijskih ukrepov v zvezi s prihodki2 || || || || || || 4. Povečanja prihodkov, ki jih ureja zakon || || || || || || 1/ Podrobno opredelite uporabljeno metodologijo za pridobivanje cikličnih delov odhodkov za nadomestila za brezposelnost. Morala bi temeljiti na odhodkih za nadomestila za brezposelnost, kakor je opredeljeno pod kodo 10.5 COFOG. 2/ Povečanja prihodkov, ki jih ureja zakon, ne bi smela biti vključena v vpliv diskrecijskih ukrepov v zvezi s prihodki: podatki iz vrstic 3 in 4 bi se morali medsebojno izključevati. Preglednica 4.c
Državni odhodki po funkcijah. 4.c.i) Državni
odhodki za izobraževanje, zdravstvo in zaposlovanje || Leto t || Leto t + 1: || || v % BDP || v % državnih odhodkov || v % BDP || v % državnih odhodkov || Izobraževanje1 || || || || || Zdravstveno varstvo1 || || || || || Zaposlovanje2 || || || || || 1/ Te kategorije odhodkov bi morale ustrezati postavkam 9 in 7 v preglednici 4.c.ii). 2/ Ta kategorija odhodkov bi morala med drugim vsebovati državne odhodke v zvezi z aktivnimi politikami trga dela, vključno z javnimi zavodi za zaposlovanje. Sem pa ne spadajo postavke, kot so sredstva za zaposlene v javni upravi ali programi poklicnega usposabljanja. 4.c.ii) Klasifikacija
funkcij države Funkcije države || Koda COFOG || Leto t || Leto t + 1: || || v % BDP || v % BDP 1. Splošne storitve javne uprave || 1 || || 2. Obramba || 2 || || 3. Javni red in varnost || 3 || || 4. Gospodarske dejavnosti || 4 || || 4. Varstvo okolja || 5 || || 6. Stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja || 6 || || 7. Zdravstvo || 7 || || 8. Rekreacija, kultura in religija || 8 || || 9. Izobraževanje || 9 || || 10. Socialno varstvo || 10 || || 11. Skupni odhodki (= predpostavka 2 v preglednici 2.c.i) || TE || || 5. Opis diskrecijskih ukrepov,
vključenih v osnutek proračuna Preglednica 5.a
Diskrecijski ukrepi, ki jih je sprejela država Seznam ukrepov || Podroben opis1 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv || leto t || leto t + 1 || leto t + 2 || leto t + … || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP (1) || || || || || || || || (2) || || || || || || || … || || || || || || || || || SKUPAJ || || || || 1/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki
načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za
druge države članice v euroobmočju. Preglednica 5.b
Diskrecijski ukrepi, ki jih je sprejela centralna država Seznam ukrepov || Podroben opis1 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv || leto t || leto t + 1 || leto t + 2 || leto t + … || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP (1) || || || || || || || || (2) || || || || || || || … || || || || || || || || || SKUPAJ || || || || 1/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki
načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za
druge države članice v euroobmočju. Preglednica
5.c Diskrecijski ukrepi, ki so jih sprejeli podsektorji države1. Seznam ukrepov || Podroben opis2 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv || leto t || leto t + 1 || leto t + 2 || leto t + … || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP (1) || || || || || || || || (2) || || || || || || || … || || || || || || || || || SKUPAJ || || || || 1/ Navedite, ali regionalna država, lokalna
država ali skladi socialne varnosti. 2/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki
načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za
druge države članice v euroobmočju. 6. Napovedi,
kako ukrepi v osnutkih proračunskih načrtov obravnavajo
priporočila za posamezno državo in cilje iz strategije za rast in delovna
mesta Unije Preglednica 6.a
Priporočila za posamezno državo Številka priporočila za posamezno državo || Seznam ukrepov || Opis neposredne relevantnosti || || || || || || Preglednica 6.b
Cilji iz strategije za rast in delovna mesta Unije. Nacionalni krovni cilji v okviru strategije Evropa 2020 || Seznam ukrepov || Opis neposredne relevantnosti za obravnavanje cilja Nacionalni cilj za zaposlenost do leta 2020 [...] || || Nacionalni cilj za raziskave in razvoj do leta 2020 [...] || || Cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov [...] || || Cilj za obnovljive vire energije [...] || || Nacionalni cilj za energetsko učinkovitost [...] || || Nacionalni cilj za zgodnje opuščanje šolanja [...] || || Nacionalni cilj za terciarno izobraževanje [...] || || Nacionalni cilj za zmanjšanje revščine [...] || || 7. Razlike od zadnjega programa za
stabilnost Preglednica 7.
Razlike od zadnjega programa za stabilnost || Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || || v % BDP || v % BDP || v % BDP Cilj neto posojanja/neto izposojanja države || B.9 || Program za stabilnost || || || || Osnutki proračunskih načrtov || || || || Razlika || || || || Napovedi neto posojanja države v okviru scenarija nespremenjenih politik || B.9 || Program za stabilnost || || || || Osnutki proračunskih načrtov || || || || Razlika1 || || || || 1/ Ta razlika se lahko nanaša na odstopanja
zaradi sprememb v makroekonomskem scenariju ali zaradi vpliva ukrepov politike,
sprejetih med predložitvijo programa za stabilnost in osnutkov
proračunskih načrtov. Razlike se pričakujejo zato, ker je
scenarij nespremenjene politike opredeljen drugače za namen tega kodeksa
ravnanja v primerjavi s programom za stabilnost. 8. Distribucijski vpliv glavnih ukrepov v zvezi
z odhodki in prihodki V skladu s členom6(3)(d) Uredbe 473/2013 bi države
članice morale zagotoviti, v kolikor je to mogoče, kvalitativne
informacije in kvantitativne ocene o distribucijskem vplivu proračunskih
ukrepov, predstavljene pa morajo biti tako, kot najbolj ustreza posebnim
ukrepom in razpoložljivim analitičnim okvirom vsake države članice. Kvantitativno opredeljevanje distribucijskega vpliva
proračunskih ukrepov je zagotovo zahtevna naloga. Zato v to prilogo ni
vključena nobena standardizirana preglednica o tem vidiku osnutkov
proračunskih načrtov. Kvantitativne ocene distribucijskega vpliva
proračunskih ukrepov bi se lahko izvedle z izračunom
pričakovanih sprememb z indeksom Gini, kazalnikom S80/S20 ali stopnjo
revščine, kot njihove posledice. Ta metodologija bi lahko med drugimi
predstavljala enega od možnih korakov naprej. Priloga k
osnutkom proračunskih napovedi: metodologija, gospodarski modeli in
predpostavke, ki podpirajo informacije iz osnutkov proračunskih
načrtov. Preglednica 8.
Metodološki vidiki. Tehnika ocenjevanja || Korak proračunskega postopka, za katerega se je uporabil1 || Relevantne značilnosti uporabljenega modela/tehnike || Predpostavke Orodje št. 1 || || || Orodje št. 2 || || || … || || || 1/
Orodja modeliranja so se uporabila: – pri
makroekonomskih napovedih, – pri ocenjevanju
odhodkov in prihodkov v okviru scenarija nespremenjene politike, – pri ocenjevanju
distribucijskega vpliva glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki, – pri
kvantitativnem opredeljevanju ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki, ki se
vključijo v osnutek proračuna, – pri ocenjevanju,
kako reforme iz osnutkov proračunskih načrtov obravnavajo cilje iz
strategije za rast in delovna mesta Unije. [1] Na primer: ukrep, ki
začne veljati julija leta t, ima lahko skupni vpliv v višini 100
v prvem letu in 200 v poznejših letih. V preglednicah za poročanje se to
beleži kot + 100 leta t in ponovno + 100 (prirastek)
leta t + 1. Skupni vpliv ukrepa v določenem letu se lahko
izračuna kot kumulativni vpliv prirastov od začetka njegovega
izvajanja. [2] Enkratne ukrepe, ki zajemajo več kot eno leto (npr. davčna
amnestija, ki ustvarja prihodek dve zaporedni leti), bi bilo treba beležiti kot
dva ločena ukrepa, in sicer kot ukrep, ki ima prvi vpliv leta t, in
ukrep, ki ima prvi vpliv leta t + 1. [3] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v
krepkem tisku. Podatke
za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno. [4] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v
krepkem tisku. Podatke
za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno. [5] Obdobje poročanja se bo ponovno pregledalo v
primeru stabilizacije razmer na evropskem trgu državnih dolžniških vrednostnih
papirjev. [6] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v
krepkem tisku. Podatke
za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno. [7] Upoštevajte, da scenarij nespremenjene politike
vključuje ekstrapolacijo gibanj prihodkov in odhodkov pred prištetjem
vpliva ukrepov, vključenih v proračun prihodnjega leta.