This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0407
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF REGIONS Action Plan for a competitive and sustainable steel industry in Europe
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi
/* COM/2013/0407 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi /* COM/2013/0407 final */
Kazalo 1........... Jeklarska industrija v Evropi 3 2........... Globalni trg za jeklo in tehnološki razvoj 3 2.1........ Glavni trendi na svetovnem trgu. 3 2.2........ Glavne tehnološke spodbude in izzivi 4 3........... Reševanje težav – Akcijski načrt za jeklo. 5 3.1........ Pravi ureditveni okvir 6 3.2........ Spodbujanje povpraševanja po jeklu. 7 3.3........ Enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni 8 Dostop
do surovin. 9 Trgovina. 10 3.4........ Energetske
in podnebne politike ter politike učinkovite rabe virov in energije za
spodbujanje konkurenčnosti 12 Cenovno
dostopne cene energije in oskrba. 12 Obravnavanje
vprašanj, povezanih s podnebno politiko. 14 Zagotavljanje
primerljivosti na svetovni ravni 15 Jeklarski
sektor kot dejavnik, ki prispeva k podnebnim ciljem in ciljem glede učinkovite
rabe virov. 15 3.5
....... Inovacije. 18 3.6
....... Socialna razsežnost: prestrukturiranje in potrebe po
usposobljenosti 20 4........... Ugotovitve. 23 1. Jeklarska
industrija v Evropi Močan in konkurenčen jeklarski sektor je
pomemben za industrijsko bazo Evrope. EU je druga
največja proizvajalka jekla na svetu. Na leto proizvede več kot 177 milijonov ton
jekla, kar predstavlja 11 % svetovne proizvodnje. Jeklo je tudi del
številnih industrijskih vrednostnih verig in je tesno povezano z več
nadaljnjimi industrijskimi sektorji, kot so avtomobilska industrija,
gradbeništvo, elektronska industrija, strojništvo in elektrotehnika. Jeklo ima
pomembno čezmejno razsežnost: v 23 državah članicah je 500 proizvodnih
obratov, zaradi česar je jeklarstvo resnično evropska industrija. Trenutno je evropski jeklarski sektor v zelo težkem
položaju. Sedanja gospodarska kriza je privedla do občutnega zmanjšanja
proizvodne dejavnosti in povezanega povpraševanja po jeklu, ki ostaja 27 %
manjše kot pred krizo[1].
Posledično se je zaprlo več proizvodnih obratov ali pa se je zmanjšal obseg
proizvodnje, zaradi česar se je zmanjšalo tudi število zaposlenih: v zadnjih
letih je bilo ukinjenih okoli 40 000 delovnih mest. Zaradi tega bo
v bližnji prihodnosti potreba po prestrukturiranju in zmanjšanju proizvodnih
zmogljivosti ostala eden glavnih izzivov za to industrijo. Vendar presežne zmogljivosti niso le evropski
problem. V naslednjih dveh letih naj bi se po pričakovanjih zmogljivosti za
proizvodnjo jekla še naprej povečevale[2].
OECD ocenjuje, da se bodo svetovne zmogljivosti do leta 2014 povečale
za 118 milijonov ton na 2 171 milijonov ton. Evropska
jeklarska industrija se hkrati sooča z učinki nizkega povpraševanja ter
presežnimi zmogljivostmi na globalnem trgu jekla, pa tudi z visokimi
cenami energije ter potrebo po naložbah v ukrepe za prilagoditev ekološkemu
gospodarstvu in proizvodnji inovativnih izdelkov. Komisija meni, da mora Evropa iz
gospodarskih, družbenih in okoljskih razlogov ter zaradi varnosti oskrbe ostati
pomembna jeklarska regija. Po sprejetju Sporočila Komisije o industrijski
politiki leta 2012[3],
v katerem je navedeno, da mora Evropa poskrbeti, da se bo prispevek industrije
v Evropi do leta 2020 spet povečal s sedanjih 15,2 % BDP na 20 %,
je Evropski svet marca 2013 sklenil, da bo še naprej spremljal delo
Komisije v posebnih industrijskih panogah. To sporočilo je odziv Komisije na
krizo v jeklarskem sektorju in določa usmerjeno ukrepanje za zagotovitev, da bo
delovno okolje ugodno za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo, tako
da bo ta lahko reševala strukturne težave, s katerimi se sooča, da bo
konkurenčna na svetovnem trgu in da bo razvijala naslednjo generacijo jeklenih
izdelkov, pomembnih za druge ključne evropske industrije. 2. Globalni
trg za jeklo in tehnološki razvoj 2.1 Glavni trendi na svetovnem trgu Svetovni trg jekla zaradi industrializacije
držav v gospodarskem vzponu od leta 2000 raste. Zaradi industrializacije je Azija postala
regija z največjo proizvodnjo in povpraševanjem po jeklu na svetu. V
svetovni proizvodnji jekla zdaj prevladuje Kitajska: leta 2000 je
proizvedla 39 % surovega jekla v Aziji; leta 2012 se je ta delež
povzpel že na 71 %. To povečanje obsega proizvodnje je povzročilo, da so
na Kitajskem nastale presežne zmogljivosti, nekoč neto uvoznica
pa je postala največja izvoznica jekla na svetu. Kitajska jeklarska industrija
zdaj predstavlja skoraj polovico[4]
svetovne proizvodnje jekla. Zaradi
porasta pridobivanja plina iz skrilavca v Združenih državah se je izboljšal
konkurenčni položaj industrije Združenih držav glede stroškov
energije, poleg tega pa je ta porast tudi eden glavnih razlogov za nove
naložbe v jeklarski sektor. To lahko nakazuje
preobrat za ta sektor, Združene države pa bodo morda kmalu postale neto
izvoznica jekla[5],
kar bo še dodatno povečalo prekomerno ponudbo na svetovnih trgih. Poleg tega so nekatere sosednje države
(Rusija, Ukrajina in Turčija) močno povečale zmogljivosti za proizvodnjo jekla
in izboljšale možnost dobave jekla na trg EU. Vendar pa v številnih državah povečanja
proizvodnih zmogljivosti ne spremlja tudi odprtje trgov. V zadnjih letih je prisoten
naraščajoč trend zaščite domačih jeklarjev, na primer v Braziliji
in Indiji[6].
Takšni ukrepi zavirajo razvoj svetovnega trga jekla, ki temelji na enakih
konkurenčnih pogojih. V teh težkih razmerah je
evropski jeklarski industriji uspelo ohraniti raven izvoza. Od leta 2010 se izvoz EU povečuje in EU ima že štiri leta trgovinski
presežek. Trgovinski presežek pri jeklu je leta 2012 znašal 16,2 milijona ton
(oziroma 20 milijard EUR)[7]. Za trajnostni razvoj
jeklarske industrije sta pomembna tudi pošten dostop do primarnih in
sekundarnih surovin ter do pomorskega prevoza teh surovin pod konkurenčnimi
tržnimi pogoji. 2.2 Glavne tehnološke spodbude in izzivi Jeklo bo verjetno ostalo glavni material v
gradbeništvu in proizvodnji. Vendar pa lahko na
povpraševanje po jeklu vpliva več trendov v jeklarski tehnologiji in uporabi
jekla. Glavni gonili teh trendov bosta po pričakovanjih skupno načrtovanje in
inovacije postopkov. Na tem področju lahko Evropa prevzame vodilno vlogo. Na strani povpraševanja bodo gradnja
elektrarn, vključno z vetrnimi elektrarnami na kopnem in na morju, prenos
energije, stanovanjski objekti in prometni sektor še naprej ponujali možnosti
za inovativne jeklene izdelke. S povečanjem dodane vrednosti jeklenih
izdelkov, vključno s cevmi, se lahko
jeklarji ločijo od konkurentov in izboljšajo svojo konkurenčnost. Vendar pa
nedavna študija OECD[8]
poudarja, da jekleni izdelki z visoko dodano vrednostjo še vedno predstavljajo
omejen delež povpraševanja po jeklu, konkurenca v tej panogi pa je močna.
Takšna proizvodnja jekla je povezana z uporabo dragih postopkov valjanja jekla ter
visokimi naložbami v raziskave in razvoj. Čeprav na strani proizvodnje inovacije
ostajajo ključne za razvoj novih izdelkov in trgov ter
izboljšanje učinkovitosti, pa bodo dostop do surovin in energije ter cene
surovin in energije med drugim določali prihodnje trende. V Evropi, ki
je odvisna od uvoza, se zdi, da se bodo te cene še naprej zviševale. V
zvezi s surovinami, potrebnimi za proizvodnjo jekla, sta lahko zamenjava
železove rude z recikliranimi odpadki (povečanje deleža elektroobločne peči) in
zamenjava premoga za koksanje s plinom (uvedba neposredno reduciranega železa)
odločilna tehnološka trenda prihodnosti. Pomembni dejavniki pri tehnoloških
spremembah bodo tudi podnebne politike in učinkovita raba virov. Kratkoročno lahko povečana uporaba recikliranih odpadkov in širjenje
najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) pomembno prispevata k doseganju
ciljev podnebne politike ter povečata trajnostno rabo nezadostnih virov. Nedavna študija Komisije[9]
je pokazala, da bi vključitev BAT do leta 2020 prinesla le rahlo
zmanjšanje celotne skupne neposredne porabe energije in emisij CO2,
ob predvidevanju, da veljajo strogi naložbeni pogoji (kratke amortizacijske
dobe). Vendar pa nadaljnja študija[10]
navaja, da bi z daljšimi amortizacijskimi dobami do leta 2030 lahko
dosegli večje zmanjšanje. Poleg tega bi bile potrebne raziskave in uspešne
predstavitve za nadaljnje izboljšanje stroškovne konkurenčnosti takšnih
BAT. Kratko- in srednjeročno se pričakujejo postopne izboljšave v smislu energetske
učinkovitosti. Tehnologije, ki se zdaj uporabljajo, so že precej izboljšane[11],
obrati, ki uporabljajo najboljše tehnologije, pa že zdaj delujejo
blizu svojih termodinamičnih omejitev. Pa vendar so še področja, kjer so
mogoče izboljšave, da bi industrija postala bolj odporna na stroške energije. Z
zmanjšanjem vhodnih stroškov lahko večja energetska učinkovitost zahteva
višje vnaprejšnje naložbe, zato bi bilo treba politike izvajati tako, da
se upošteva učinek na konkurenčnost. Zato bo Komisija spremljala panoge,
za katere velja, da so izpostavljene velikemu tveganju selitve virov CO2,
in tako zagotovila, da bo direktiva o energetski učinkovitosti prispevala k
trajnostnemu razvoju teh panog[12].
Ključna je uspešna predstavitev naprednih tehnologij za zmanjšanje
emisij CO2, vključno z industrijskim zajemanjem in shranjevanjem
ogljikovega dioksida (CCS). Vendar pa je treba pred začetkom izvajanja
premagati izzive, kot so visoki stroški ter ozaveščanje javnosti in
njeno sprejemanje, kot je to pojasnjeno v Sporočilu Komisije o prihodnosti
zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi[13]. 3. Reševanje
težav – Akcijski načrt za jeklo Za opredelitev in oceno težav, s
katerimi se sooča jeklarska industrija, je podpredsednik Komisije in komisar za
industrijo in podjetništvo v sodelovanju s komisarjem za zaposlovanje in
socialne zadeve julija 2012 sklical okroglo mizo na visoki ravni[14].
Ta je služila kot platforma za dialog med Komisijo, izvršnimi direktorji v
industriji in sindikati. Sestankov so se udeležili tudi predstavniki iz večjih
držav članic proizvajalk jekla in Evropskega parlamenta. Komisija zdaj predlaga
obravnavo glavnih izzivov, ki vplivajo na konkurenčnost jeklarske industrije
EU, in sicer: 3.1 Pravi ureditveni okvir Evropska zakonodaja je ključna za trajnostni
razvoj in pravilno delovanje notranjega trga, za varnost in
predvidljivost za investitorje ter za zagotavljanje enakih konkurenčnih
pogojev. V skladu z načrtom Komisije za pametno pravno
ureditev[15]
mora biti evropska zakonodaja pri doseganju svojih ciljev učinkovita in
uspešna. Komisija je odločena, da bo opredelila pretirane obremenitve,
neskladnosti, vrzeli ali neučinkovite ukrepe. Poleg tega lahko kumulativni učinki
različnih politik in zakonodaje vplivajo na zmožnost podjetij za inovacije ter
sprejemanje odločitev v zvezi z naložbami. To lahko srednjeročno okrepi
konkurenčnost. Vendar lahko, če imajo konkurenti na svetovnem trgu koristi od
ugodnejših okvirnih pogojev, pride do zmanjšanja naložb in izgub tržnih
deležev, kar lahko privede do zaprtja ali preselitve. V tem okviru Komisija izvaja kumulativno
oceno stroškov za posamezne sektorje, kot je sektor jekla ali aluminija. Komisija
s pomočjo vseh razpoložljivih instrumentov prav tako krepi analizo učinkov
novih političnih predlogov na konkurenčnost, in sicer s pomočjo „preverjanja
konkurenčnosti“[16]
v okviru predhodnih ocen učinka. Poleg tega Komisija izvaja „preverjanje
ustreznosti“ kot celovito ocenjevanje politike, da bi ugotovila, ali
ureditveni okvir za področje politike ustreza namenu.
Te ugotovitve bodo podlaga za pripravo zaključkov o prihodnji politiki in
ureditvenih okvirih. Ureditveni okvir bi moral biti oblikovan premišljeno
in ambiciozno, tako da bo ključno gonilo za inovacije, zlasti pri
uporabi dinamičnih in tržnih pristopov. Strožji okoljski cilji ter
uporaba usklajenih pravil, standardov in javnega naročanja so
lahko prav tako velika spodbuda za inovacije[17]. Evropski standardi
bi lahko spodbujali tudi trajnostno proizvodnjo jeklenih gradbenih izdelkov.
Jeklarska industrija že razvija znamko za jeklene gradbene izdelke –
SustSteel. Cilj znamke SustSteel je spodbujati trajnost na splošno, zlasti pa v
proizvodnji jeklenih gradbenih izdelkov. Če se bo znamka trdno in verodostojno
uveljavila, lahko poveča tržni delež takšnih evropskih trajnostnih jeklenih
gradbenih izdelkov. Ta dejavnik bi morale države članice upoštevati, morda pa
bo zahteval tudi posebne dejavnosti standardizacije. V državah članicah je prisotna tudi
zaskrbljenost glede ureditve. V nekaterih državah utaja davka na dodano
vrednost na domačem trgu jekla negativno vpliva na delovne pogoje
jeklarjev. Zaradi tega se spopadajo z nepravično konkurenco na črnem trgu. V številnih
primerih morajo podjetja zaradi tega omejiti proizvodnjo ali zaustaviti obrate.
V nekaterih državah članicah sta se zaradi utaje DDV proizvodnja in prodaja
armaturnih palic leta 2012 zmanjšali za 15 %, letos pa že za 30 %[18]. Komisija bo: – leta 2013 dokončala kumulativno oceno stroškov za jeklarski sektor in ocenila splošno regulativno obremenitev; – še naprej v okviru ocen učinkov ocenjevala učinke novih pobud, ki naj bi velik vpliv na konkurenčnost jeklarske industrije, vključno z uporabo preverjanja konkurenčnosti, če je to primerno; – preverila potencial znamke SustSteel za povečanje tržnega deleža evropskih trajnostnih jeklenih gradbenih izdelkov. Nato lahko zahteva posebne dejavnosti standardizacije; – skupaj z državami članicami raziskala možne pobude proti nezakonitemu trgu EU za jeklene izdelke, vključno proti utaji DDV. Komisija poziva države članice, naj: – izboljšajo trajnost jeklenih gradbenih izdelkov s preučitvijo možnosti uvedbe znamke SustSteel. 3.2 Spodbujanje povpraševanja po jeklu Svetovna jeklarska industrija ima trenutno približno 542 milijonov ton presežnih
zmogljivosti. Od tega se skoraj 200 milijonov ton nahaja na
Kitajskem[19].
Po ocenah je v EU presežnih zmogljivosti za okoli 80 milijonov ton,
medtem ko je skupna proizvodna zmogljivost EU 217 milijonov ton. Če
zmogljivost proizvodnje jekla po letu 2014 ostane nespremenjena, bi
trajalo pet do sedem let, da bi povpraševanje doseglo zmogljivost, če bi se
povpraševanje povečevalo enakomerno z rastjo. V EU je povpraševanje po jeklu odvisno od
gospodarskega in finančnega stanja nekaj ključnih industrij, ki uporabljajo
jeklo – gradbeništvo in avtomobilski sektor na primer skupaj
predstavljata okoli 40 % povpraševanja po jeklu. Strojna industrija ter
industrija električne in elektronske opreme (EEO) sta prav tako pomembna
dejavnika za uspeh jeklarske industrije. Vendar pa ima finančna kriza precejšen
negativen vpliv na te industrije.
Za zagotovitev okrevanja teh panog je treba izvesti sedanje
pobude EU za podporo gradbeništvu in avtomobilski panogi, da se izboljša njuna trajnosti
ter učinkovita raba virov in energije. Več v rast usmerjenih ukrepov bo
spodbudilo porabo jekla. Komisija bo: – še naprej spodbujala ključne panoge, ki uporabljajo jeklo, zlasti s pobudo Komisije „CARS 2020“[20], ki med drugim spodbuja povpraševanje po vozilih na alternativna goriva[21], in s pobudo Komisije „o trajnostni gradnji“[22] za izboljšanje učinkovite rabe energije in virov ter spodbujanje prenove stavbnega fonda. 3.3 Enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni EU
je odprt trg. Pa vendar države proizvajalke jekla, ki
niso članice EU, vse prepogosto uporabljajo trgovinske omejitve ali
izkrivljanje trgovine, da bi svojim jeklarskim industrijam zagotovile umetno
prednost. Ti omejevalni ukrepi zajemajo tarifne ovire, netarifne ukrepe
(povezane predvsem s tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje
skladnosti), izvozne spodbude in subvencije ter omejitve različnih vrst surovin
za proizvodnjo jekla. EU se s trgovinskimi ovirami in nepoštenimi
praksami spopada z odločnim izvajanjem strategije dostopa do trga z
namenom krepitve mednarodnih zavez in zagotavljanja enakih
konkurenčnih pogojev za izvajalce EU v jeklarskem sektorju. S pomočjo učinkovitega omrežja in ustreznih orodij
za spremljanje je EU opredelila ključne trgovinske ovire na trgih tretjih
držav, s katerimi se je nato spopadla z ustreznimi izvršilnimi instrumenti.
Primeri takšnih praks, navedeni v podatkovni zbirki EU o dostopu do trgov,
zajemajo uvedbo izvoznih omejitev in izvoznih dajatev za surovine,
med drugim v Indiji, na Kitajskem, v Ruski federaciji in Egiptu, kar
prispeva k neupravičenem zvišanju stroškov pri proizvodnji jekla v EU. Druge
vrste ovir na trgih tretjih držav škodijo evropskim izdelkom z uvedbo prekomernih
postopkov za izdajo dovoljenj ali zahtev, ki ovirajo izvoz jekla iz EU. Ta
praksa je bila ugotovljena zlasti na indijskem in indonezijskem trgu. Omejitve
pri naložbah v domačem jeklarskem sektorju in prednosti pri javnem naročanju
zanj so prav tako ukrepi, s katerimi so zlasti Kitajska in Združene države
želele zaščititi domačo industrijo pred evropsko konkurenco. Za reševanje takšnih težav EU sodeluje s
svojimi partnerji in v okviru strategije dostopa do trga pripravlja
skrbno pretehtane odzive. Indijske zahteve za obvezno certificiranje za
določene jeklene izdelke so bile na primer po posredovanju EU pri indijskih
oblasteh umaknjene, proti Kitajski pa je bilo treba sprožiti postopke za
reševanje sporov glede ključnih surovin, kot je koks, da je bila zagotovljena
neovirana dobava teh surovin evropskemu jeklarskemu sektorju. EU nadaljuje z
obravnavo drugih ovir v okviru dobro vzpostavljene mreže posvetovalnih forumov,
znanih kot kontaktne skupine za jeklo, skupaj z Rusko federacijo,
Kitajsko, Združenimi državami, Japonsko, Indijo in Brazilijo. Te kontaktne
skupine poleg možnosti pogajanj v okviru pogovorov o prosti trgovini in
učinkovite obravnave prek dejavnosti delovnih skupin STO omogočajo koristne
izmenjave za opredelitev in odpravo ovir, s katerimi se industrija EU še vedno
spopada na teh razvijajočih se trgih. Še en velik izziv, s katerim se sooča jeklarska
industrija, predvsem v zvezi z globalnimi presežnimi zmogljivostmi za jeklo, je
možna uporaba nepoštenih trgovinskih praks v tretjih državah, katerih
cilj je izvoz presežka proizvodnje s plenilskim tržnim ravnanjem.
Komisija te težave obravnava z uporabo instrumentov trgovinske zaščite. Leta 2012
je Evropska komisija po pritožbah industrije zaradi takšnih nepoštenih
trgovinskih praks sprožila enajst novih preiskav o železnih in jeklenih
izdelkih. To v primerjavi s prejšnjim letom predstavlja neto povečanje ter kaže
na pomembnost te težave in tudi odločenost Komisije, da se odločno spopade s
takšnimi praksami. V tem postopku mora Komisija ostati pozorna na način, kako
druge partnerice uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, ki so lahko tudi
sredstvo za neupravičeno omejevanje količine in tržnega deleža izvoza EU, da se
zaščitijo domači proizvajalci. V zvezi s tem Komisija redno sodeluje z vladami
tretjih držav, da bi zagotovila upoštevanje pravil STO o zaščitnih in
izravnalnih ukrepih ter protidampinških postopkih. Na splošno omejevalni ukrepi, ki vplivajo
na konkurenčnost evropskih jeklarjev, od EU zahtevajo nadaljevanje
odločne uporabe strategije dostopa do trga, da se zagotovijo poštena
mednarodna konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za evropsko
industrijo. Dostop do surovin Tako kot veliko drugih predelovalnih industrij
je tudi jeklarstvo odvisno od virov, ki so v Evropi omejeni.
Plavži potrebujejo kakovostno železovo rudo in premog za koksanje. Cene
železove rude so se v zadnjih letih precej zvišale[23]
zaradi velikega povpraševanja v državah v vzponu. Zaradi manjšega povpraševanja
po premogu v Združenih državah, ki je posledica večjega pridobivanja plina iz
skrilavca, se je cena premoga v EU znižala, kar je prispevalo k nižjim cenam
premoga za koksanje, to pa je privedlo do večje porabe premoga v EU. Jeklo je
mogoče večkrat reciklirati, ne da bi se izgubile njegove glavne lastnosti,
kot so trdnost, razteznost ali možnost oblikovanja. Reciklaža nekontaminiranega odpadnega jekla lahko nadomesti uporabo več
kot 1 200 kg železove rude, 7 kg premoga in 51 kg apnenca
za tono uporabljenega odpadnega jekla[24]. Proizvajanje jekla iz odpadnega jekla namesto iz železove rude zmanjša porabo energije
za okoli 75 % in pomeni okoli 90-odstotni prihranek surovin[25]. Glede na težave Evrope v zvezi s
dostopom do poceni elektrike in surovin je iz gospodarskih razlogov zelo
smiselno povečati količino jekla, proizvedenega iz odpadkov. Tudi z okoljskega vidika je proizvodnja jekla iz odpadkov zelo
smiselna, saj prinaša precejšnje zmanjšanje onesnaževanja zraka (okoli 86 %),
porabe vode (40 %), onesnaževanja vode (76 %) in rudarskih odpadkov
(97 %)[26]. Tona jekla, proizvedenega iz
odpadkov, v primerjavi z železovo rudo zmanjša proizvodnjo CO2 za
231 ton. Za
povečanje količine v Evropi recikliranih odpadkov pa bo najprej potrebno boljše
delovanje sekundarnih trgov kovin. To bo odvisno od stroškov pridobivanja kovin, vgrajenih v zapuščene
strukture in zavržene izdelke, in drugih tokov odpadkov ter višine teh stroškov
v primerjavi s cenami primarnih kovin[27]. Za olajšanje ponovne uporabe in
reciklaže mora okoljsko optimizirana zasnova izdelka vključevati
enostavno razstavljanje in ločevanje vseh jeklenih sestavin. S povečanjem deleža reciklaže je mogoče v obtoku ohraniti več jekla[28]. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov[29] omogoča določitev zahtev o možnosti
recikliranja in razstavljanju izdelkov na stroškovno učinkovit način, kar bi
lahko prispevalo k zagotavljanju boljšega dostopa do odpadnih kovin visoke
kakovosti. Povpraševanje
po recikliranem jeklu se je že povečalo zaradi večjega zaupanja v njegovo
kakovost, ki pa je posledica vzpostavitve meril, da odpadek ni več odpadek,
za železo in jeklo[30]. Potrebna so
nadaljnja prizadevanja za obravnavo nezakonitega izvoza odpadkov, ki za
evropsko gospodarstvo pomeni izgubo dragocenih surovin. Komisija bo
predstavila predloge za obravnavo takšnega nezakonitega izvoza s krepitvijo
zmožnosti držav članic za inšpekcijske preglede v okviru Uredbe o pošiljkah
odpadkov[31]. Potrebno
je še nadaljnje delo glede spremljanja gibanja odpadkov. Pri obravnavi načinov proizvodnje je treba
upoštevati tudi učinkovito rabo virov in učinek na podnebje. Okoli 40 %
proizvodnje jekla v EU se izvaja v elektroobločnih pečeh, ki omogočajo
proizvodnjo jekla iz 100-odstotno recikliranih odpadnih surovin. Čeprav je
takšna proizvodnja energetsko intenzivna, pa zaradi uporabe odpadkov kot
primarnih surovin učinkovito uporablja vire. Ker so emisije ogljikovega
dioksida v primerjavi s proizvodnjo jekla iz železove rude nizke, je treba spodbujati
ta način proizvodnje. Vendar so za tovrstno proizvodnjo potrebni kakovostni
odpadki, pridobljeni v okoljsko sprejemljivih pogojih. Pobuda Komisije za
surovine[32]
določa ustrezen okvir, v katerem si je treba prizadevati za ta cilj. Za zagotovitev ustreznega spremljanja je
Komisija oblikovala seznam 14 nujno potrebnih surovin, ki so
gospodarsko pomembne in izpostavljene večjim tveganjem motenj pri dobavi tudi
zaradi geografskega porekla materiala. Tveganje pri dobavi je toliko večje tudi
zaradi manjše možnosti zamenljivosti in nizke stopnje recikliranja same
surovine. Ta seznam, ki vključuje več surovin, potrebnih za proizvodnjo jeklene
zlitine, bo pregledan leta 2013 in obravnavana bo vključitev premoga za
koksanje. Trgovina Trgovina je za jeklo še posebej pomembna.
Glede na nepogrešljivo vlogo trgovine kot gonila gospodarske rasti na
globaliziranem trgu jekla Komisija močno podpira liberalizacijo mednarodne
trgovine pod okriljem STO. Na dvostranski ravni so pogajanja o
trgovinskih sporazumih, zlasti sporazumih o prosti trgovini, še eden od ključnih instrumentov za doseganje enakih konkurenčnih
pogojev za podjetja EU, in sicer z vidika dostopa do trgov in surovin pod
pogoji poštene konkurence. Za oceno splošnega vpliva, ki ga imajo ti sporazumi
na evropske industrije in gospodarstvo EU, se po zaključku pogajanj za vsak
trgovinski sporazum izvede analiza posledic predlaganega sporazuma za EU, in
sicer poleg predhodne ocene učinka, ki se izvede pred sprejetjem pogajalskih
smernic, in ocene učinka trajnostnega razvoja, ki se izvede med trgovinskimi
pogajanji. Statistične informacije
so za panogo pomembne, saj omogočajo
hitro analizo zelo spremenljivih trendov uvoza jekla in sprejetje potrebnih
pobud na podlagi trdnih dejstev. Povečan uvoz se zdi bolj verjeten, če se bodo
še naprej povečevale proizvodne zmogljivosti po svetu, kar bo spodbudilo
uporabo subvencij in dampinga, da se porabijo svetovne presežne
zmogljivosti. Do konca leta 2012 je samodejen
sistem na podlagi dovoljenj (predhodni nadzor)[33]
zagotavljal pravočasne informacije o prihodnjem uvozu jekla. Po izteku
samodejnega sistema na podlagi dovoljenj bo EU še naprej dejavna in bo
pozorno spremljala uvoz iz tretjih držav, in sicer s pomočjo namenskega sistema
„Surveillance 2“[34].
Uvoz jekla spremlja tudi več trgovinskih partneric EU, pri čemer nekatere, kot
na primer Združene države, uporabljajo sistem, podoben samodejnemu izdajanju
dovoljenj. Pomembno je tudi zagotoviti, da so
organizirani trgi za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago
pošteni in pregledni ter da hkrati veljajo posebni pogoji za podporo likvidnosti
ter preprečitev zlorab trga in nastanka položajev, ki povzročajo izkrivljanje
na trgu. Različne uredbe[35]
lahko vplivajo na proizvajalce jekla, tako glede trgovanja z izvedenimi
finančnimi instrumenti na blago kot tudi s finančnimi instrumenti. Komisija bo: kratkoročno – v okviru svoje celovite trgovinske strategije uporabila različna orodja in instrumente trgovinske politike (npr. trgovinska pogajanja ali instrumente trgovinske zaščite) za zagotovitev dostopa evropskim proizvajalcem jekla do trgov tretjih držav. V tem okviru – bo ukrepala proti nepravičnim trgovinskim praksam v jeklarskem sektorju; – še naprej zagotavljala pravočasna poročila o razvoju uvoza jekla iz držav, ki niso članice EU; – še naprej izvajala predhodne ocene učinka predvidenih sporazumov o prosti trgovini še pred sprejetjem smernic za trgovinska pogajanja ter analizo posledic sklenjenih sporazumov o prosti trgovini za EU, preden se ti podpišejo; – spremljala trge odpadkov. Glede na zmanjšano količino CO2 pri proizvodnji odpadkov v Evropi je mogoče predvideti nediskriminatorne ukrepe, utemeljene z okoljskimi razlogi, po potrebi za obravnavo selitve virov CO2 v neevropske države, pod pogojem, da ti neposredno ali posredno ne privedejo do izvoznih omejitev; – predstavila zakonodajni predlog o inšpekcijskih pregledih in nadzoru pošiljk odpadkov; – obravnavala vključitev premoga za koksanje na seznam nujno potrebnih surovin poleg drugih ključnih elementov za proizvodnjo jekla; – sodelovala s pomembnimi neevropskimi državami proizvajalkami, da bi pridobila pregled nad sektorjem in njegovimi trendi ter pripravila skupne pristope k reševanju izzivov, s katerimi se ta sektor sooča po vsem svetu. Dolgoročno – si bo Komisija prizadevala uresničiti agendo za liberalizacijo trgovine s pogajanji o sporazumih o prosti trgovini, z namenom odprave ali znatnega znižanja tarif in netarifnih ovir na trgih tretjih držav, zagotovitve trajnostnega dostopa do surovin za industrijo EU ter boljšega spodbujanja mednarodnih standardov za jeklene izdelke; – bo še naprej sodelovala s Svetom in Evropskim parlamentom v okviru modernizacije instrumentov trgovinske zaščite za hitro posodobitev osnovnih protidampinških in protisubvencijskih uredb. Te spremembe bi med drugim omogočile uvedbo višjih dajatev (odmik od pravila nižje dajatve) za uvoz iz držav, ki dodeljujejo nepravične subvencije in ustvarjajo strukturna izkrivljanja na svojih trgih surovin, bile pa bi tudi učinkovitejše orodje za preiskave po uradni dolžnosti, kjer obstajajo grožnje s povračilnimi ukrepi proti zadevni industriji EU. 3.4 Energetske in podnebne politike ter politike učinkovite rabe
virov in energije za spodbujanje konkurenčnosti Cenovno dostopne cene energije in oskrba Podobno kot v drugih energetsko intenzivnih panogah
so tudi v evropskem jeklarskem sektorju cene energije med najpomembnejšimi spodbujevalci
konkurenčnosti. Po ocenah jeklarske industrije stroški energije predstavljajo
do 40 % vseh stroškov poslovanja, odvisno od segmenta vrednostne
verige[36].
Evropska industrija se sooča z višjimi cenami
energije v
primerjavi z večino mednarodne konkurence, ta trend pa se je okrepil zaradi
dinamike razvoja cen v zadnjih letih.
Električna energija in premog za koksanje sta
za jeklarsko industrijo najpomembnejša vira energije, industrija pa je pri obeh
pod velikim pritiskom. Kljub nedavnemu znižanju je cena premoga za koksanje
v zadnjih letih močno narasla[37].
Povprečne cene elektrike za končnega uporabnika za industrijo EU so
dvakrat višje kot v Združenih državah[38]
in znatno višje od cen v večini drugih držav OECD (z izjemo Japonske)
ter številnih pomembnih državah v gospodarskem vzponu. Med letoma 2005 in 2012 se je evropska industrija
soočala z realnim zvišanjem cen elektrike v povprečju za 38 %, medtem
ko so se cene v Združenih državah znižale za 4 %, na Japonskem pa zvišale
za 16 %[39]. Ker se te razlike preoblikujejo v učinke na stroškovne strukture
jeklarskih podjetij v različnih regijah ter imajo neposreden vpliv na svetovno
konkurenco in konkurenčnost, so mednarodno konkurenčne cene energije in
varna oskrba z energijo bistvene za prihodnost jeklarskega sektorja v
Evropi, tudi zato, ker so pomembne pri določanju
lokacije in naložbenih odločitvah jeklarske industrije.
Osnovna analiza za energetski načrt Komisije za leto 2050[40]
navaja, da se bodo cene elektrike do leta 2030 po vsej verjetnosti
višale, nato pa se bodo nekoliko znižale, predvsem zaradi infrastrukturnih
investicijskih stroškov. Zato je še posebej pomembno, da se pri oblikovanju
prihodnjih politik na področju energije upoštevajo možni učinki na cene in
stroške ter da se opredelijo načini zmanjšanja ali izravnave škodljivih učinkov
na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog. Cena elektrike za končnega uporabnika se
spreminja, razlike med državami (tudi znotraj EU) pa so posledica zapletenega
vzajemnega delovanja različnih dejavnikov, vključno s stroški goriva, davčno
politiko, tržno strukturo, spremenjenimi pristopi k uravnavanju cen, razlikami
v podnebnih politikah in politikah obnovljivih virov ter spremenljivo strukturo
proizvodnje električne energije. Delež obnovljivih virov v mešanici energetskih
virov vpliva na ceno električne energije. Medtem ko lahko večji deleži
obnovljivih virov energije z nizkimi dodatnimi stroški vplivajo na nižanje
veleprodajnih cen, pa je lahko vpliv razmaha obnovljive energije na cene za
končnega uporabnika kratko- in srednjeročno negativen, ker države članice
nalagajo dajatve za obnovljive vire. Zato je pomembno, da se stroški
obnovljive energije znižajo in da so nacionalne sheme podpore stroškovno
učinkovite. Delež davkov, tarif in dajatev, ki jih določijo države članice,
predstavlja bistven in v številnih primerih vedno večji delež cen za končnega
uporabnika. Doslej so imeli jeklarska industrija in druge energetsko intenzivne
panoge v nekaterih državah članicah korist od znižanj ali oprostitev takšnih
davkov in dajatev. Drug izziv je zvišanje cen električne
energije, povezano s sistemom za trgovanje z emisijami (ETS). Vendar pa je
te stroške mogoče omiliti s smernicami o državni pomoči EU[41],
ki pod določenimi pogoji dovoljujejo nadomestilo za takšne stroške, da se prepreči
selitev virov CO2. Postopna dokončna vzpostavitev notranjega
energetskega trga je pomagala zajeziti veleprodajne cene električne
energije in bo spodbujala konkurenco, na primer z odpravo ovir za vstop na trg
in zakonodajnih ovir, vendar pa je njegova dokončna vzpostavitev odvisna tudi
od razširitve zmogljivosti čezmejne in vseevropske energetske infrastrukture[42].
Za delovanje notranjega energetskega trga morajo države članice v celoti
izvesti tretji energetski sveženj[43].
Drugi pomembni dejavniki za zagotovitev konkurenčnih cen energije in stroškov v
Evropi vključujejo stalne raziskave in podporo inovacijam za energetske
tehnologije iz predlaganega programa Obzorje 2020 (zlasti, kjer lahko
to izboljša energetsko učinkovitost, ki ima lahko pomembno vlogo pri delni zapolnitvi
vrzeli med cenami energije)[44]
in stalna prizadevanja za diverzifikacijo virov oskrbe, poti in držav za dobavo
plina. Razvoj avtohtonih energetskih virov na stroškovno učinkovit način, najsi
gre za obnovljive vire, premog, povezan z zajemanjem in shranjevanjem CO2,
ali konvencionalna in nekonvencionala fosilna goriva, lahko srednje- in
dolgoročno prav tako pozitivno vpliva na cene energije. Energetsko intenzivne panoge so zelo
intenzivne tudi kapitalsko, pri čemer cikel naložb traja v povprečju od 20 do
30 let, zato te panoge potrebujejo predvidljivost stroškov energije, da
lahko omejijo naložbena tveganja. Dolgoročne pogodbe za električno
energijo med dobavitelji in odjemalci, ki zagotavljajo takšno gotovost pri
načrtovanju, so mogoče v skladu z evropskimi pravili o konkurenci. Le v
nekaterih posebnih okoliščinah lahko takšne pogodbe privedejo do omejevanja
konkurence v nasprotju s Pogodbo[45].
Omejevanje dostopa se običajno pojavi le v povezavi s prevladujočimi
dobavitelji ali kot kumulativni učinek, ki je posledica podobnega ravnanja več
dobaviteljev. Čeprav pretekli sklepi Komisije[46]
dovoljujejo različna trajanja in datume poteka posameznih pogodb, zahtevajo
tudi, da se vsako leto na trg vrnejo precejšnji obsegi pogodb in so tako na
voljo za sklepanje s strani katerega koli dobavitelja. Če praksa Komisije ne bi
zagotavljala zadostne jasnosti glede ocene konkurence v zvezi s takimi
pogodbami, je Komisija pripravljena izdati dopis z neformalnimi navodili v okviru
Obvestila Komisije[47],
pod pogojem, da so upoštevani pogoji iz tega obvestila. Evropski svet je
na svoji seji 22. maja 2013 prepoznal potrebo po obravnavi
učinka visokih cen energije in stroškov. V tem kontekstu bo Komisija sledila sklepom
Sveta[48].
Natančno spremljanje stroškov energije in njihovega učinka na industrijo bo
zajemalo različne elemente stroškov energije in njihov razvoj skozi čas ter
tudi primerjavo cen med EU in drugimi pomembnimi jeklarskimi regijami, vključno
s podatki o popravljalnih ukrepih, kot so oprostitve in davčne olajšave. V zvezi z diferencirano proračunsko
konsolidacijo Evropska komisija priporoča, naj bodo fiskalne prilagoditve
rasti bolj prijazne tako z vidika prihodkov kot tudi porabe. Kar se tiče
prehoda na okoljske davke, lahko ti pospešijo razvoj novih tehnologij ter
spodbujajo učinkovito rabo naravnih virov in ustvarjanje „zelenih“ delovnih
mest, vendar je treba spremljati učinek visokih cen energije na
gospodinjstva in konkurenčnost, vključno z energetsko intenzivnimi panogami,
tako da bo prihodnje odločitve mogoče sprejemati na podlagi trdnih dokazov[49]. Obravnavanje vprašanj, povezanih s podnebno politiko Jeklarska industrija je ena največjih
proizvajalk emisij CO2[50].
Je tudi sektor, v katerem naj bi obstajala nevarnost selitve virov CO2.
Zaradi te nevarnosti bodo jeklarski industriji načeloma brezplačno dodeljene
pravice do emisij v višini 100 % vrednosti, ki temelji na merilu
uspešnosti. V skladu s smernicami o državni pomoči za sistem za trgovanje z
emisijami (ETS) lahko v okviru tretje faze ETS prejema finančno nadomestilo od
1. januarja 2013 do 31. decembra 2020. Kot je navedeno v zeleni knjigi Komisije o
okviru podnebne in energetske politike do leta 2030[51],
je treba energetske in podnebne politike izvajati na stroškovno učinkovit,
predvidljiv in usklajen način. Preglednost in stabilnost ureditvenega okvira
sta nujni za zagotovitev dolgoročnih naložb, nepogrešljivih za obnovo
industrijske baze v Evropi, zlasti za visoko kapitalsko intenzivne panoge z
dolgimi naložbenimi obdobji (od 20 do 30 let). Zato bo podnebna politika
EU za obdobje po letu 2020 obravnavala, kako je mogoče najbolje upoštevati
tehnološke omejitve, ovire in priložnosti ter učinke povezanih stroškov na
konkurenčnost, obenem pa tudi ambicije držav, ki niso članice EU. EU proizvede le 11 % svetovnih emisij
toplogrednih plinov, ta delež pa se zmanjšuje, zato je za obravnavo podnebnih
sprememb potrebno učinkovito mednarodno ukrepanje. Za dosego tega cilja
je bistveno, da vsa večja gospodarstva in vsi sektorji prispevajo na
primerljiv, pravičen, pregleden in odgovoren način. Treba je okrepiti obveze ter
vzpostaviti učinkovite sisteme spremljanja, poročanja in preverjanja, da se
zagotovi preglednost prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah,
mednarodno priznani standardi pa so bistveni za izboljšanje konkurence
industrije EU. Pomembno je opredeliti, kako financirati podnebne cilje.
V načrtu EU za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida
je ugotovljeno, da bodo za doseganje novih ciljev potrebne dodatne naložbe[52].
Po letu 2035 bo potrebna širša uporaba naprednejših industrijskih postopkov in
opreme, saj se raven emisij CO2 najučinkovitejših jeklarn v EU s
tehnologijami, ki se zdaj uporabljajo, bliža fizičnim omejitvam. Ena možnost inovativnega financiranja
bi bila uporaba dela prihodkov od prodaje pravic do emisij na dražbi v okviru
ETS za pomoč pri financiranju ciljev, povezanih s podnebjem, po možnosti vključno
z razvojem novih nizkoogljičnih tehnologij v zadevnih industrijah. Od leta 2013
se bo na dražbi prodalo več kot 40 % vseh pravic v EU, nato pa se bo raven
prodaje na dražbi linearno povečevala z namenom doseganja 100 % do leta 2027.
EU je zavezana k obravnavi vprašanj konkurenčnosti,
povezanih z evropskimi politikami na področju podnebnih sprememb. Brez
enakih konkurenčnih pogojev v politikah na področju podnebnih sprememb imajo
konkurenčni neevropski jeklarji nepošteno konkurenčno prednost, ki izkrivlja svetovni
trg jekla in omejuje prihodnje naložbe v EU, to pa lahko privede do selitve
virov CO2. Zagotavljanje primerljivosti na svetovni ravni Raziskave materialov in nadzor nad viri
surovin postajajo vedno bolj pomembni v sedanji svetovni konkurenci za vodilno mesto
v industriji na področju nizkoogljičnih tehnologij. Jeklo je material, ki ima
velik potencial za omogočanje prehoda na nizkoogljično in na znanju temelječe gospodarstvo,
ki učinkovito izrablja vire[53].
Imelo bo pomembno vlogo pri razvoju in uvajanju učinkovitejših, varnih in
zanesljivih nizkoogljičnih tehnologij, ki učinkovito izrabljajo vire. Za
podporo izvajanju podnebne politike EU in za pospeševanje doseganja ciljev
Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja je bil CEN podeljen mandat za razvoj
evropskega standarda za oceno emisij toplogrednih plinov v energetsko
intenzivnih panogah. Določitev količinsko opredeljenih prispevkov k
zmanjševanju emisij na ravni obratov in industrije zahteva pregledne
metodologije in trdno soglasje glede postopkov spremljanja, poročanja in
preverjanja ter tudi ključnih kazalnikov uspešnosti. Standardi bodo sčasoma
omogočili potrjevanje metod merjenja in količinske opredelitve emisij
toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnim postopkom, zagotovili
primerljivost uspešnosti obratov po vsem svetu in omogočili oceno možnosti za
izboljšave. Jeklarski sektor kot dejavnik, ki prispeva k podnebnim ciljem in ciljem
glede učinkovite rabe virov Jeklo prispeva k zmanjševanju emisij CO2
in varčevanju z energijo na različnih področjih uporabe, kot so avtomobilska
industrija, ladjedelništvo, gradbeništvo, stroji, gospodinjske potrebščine,
medicinski pripomočki in mlini na veter. Nedavna študija[54]
primerja prihranke emisij CO2 pri inovativnih uporabah jekla, kot so
učinkovitejše elektrarne, vetrne turbine ali lažja vozila, z emisijami CO2
pri proizvodnji jekla. Študija kaže, da so v Nemčiji možnosti prihrankov,
dosežene z uporabo jekla, večje od emisij pri proizvodnji jekla. Jeklo je
mogoče v celoti reciklirati, ne da bi se pri tem zmanjšala kakovost.
Stranske proizvode (npr. žlindro) je mogoče skorajda v celoti uporabiti. Zato
je v skladu z vodilno pobudo o učinkovitosti virov iz strategije Evropa 2020[55]
jeklarska industrija v dobrem položaju, da pridobi koristi od večjega poudarjanja
pristopa celotnega življenjskega kroga, saj je delež recikliranja večji,
poraba stranskih proizvodov pa boljša. Drug način za
doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je nadaljnja krepitev
izvajanja dodatnih ukrepov za energetsko učinkovitost v proizvodnji jekla. Številni
obrati proizvajajo velike količine odvečne toplote in plina, ki bi ju bilo
mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije ali pare, ki bi se nato
uporabila bodisi za proizvodnjo električne energije v samem obratu za lastne
potrebe bodisi bi jo izvozili v druge sektorje ali v javno električno omrežje.
Takšni projekti zagotavljajo zmanjšanje emisij, saj nadomestijo druge vire za
proizvodnjo energije, predvsem iz fosilnih goriv. Komisija bo: kratkoročno za oblikovanje zakonodajnega okolja, ugodnega za trajnostno rast: – leta 2013 izdala smernice o shemah podpore za obnovljivo energijo, ki jih bodo države članice uporabile za doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije za leto 2020; – na zahtevo obravnavala izdajo dopisa z neformalnimi navodili za oceno konkurence v zvezi z dolgoročnimi pogodbami za električno energijo v primeru novih ali nerešenih vprašanj; – izvedla analizo sestave in spodbujevalnikov cen energije in stroškov v državah članicah, s posebnim poudarkom na vplivu na gospodinjstva, MSP in energetsko intenzivne panoge, ter širše preverila konkurenčnost EU v primerjavi z njenimi svetovnimi gospodarskimi konkurenti pred razpravo v Evropskem svetu februarja 2014. Poročala bo o cenah električne energije za končne uporabnike za industrijo, vključno z elementi cen (npr. poraba energije, dajatve in tarife, davki) v državah članicah EU in drugih pomembnih gospodarstvih; – analizirala učinek ETS na cene elektrike v EU ter v okviru razprav o podnebni politiki za leto 2030 preučila potrebo po ukrepih za obravnavo nevarnosti selitve virov CO2 za posamezni sektorje; – pripravila predloge za okvir podnebne politike EU za leto 2030, ki bodo v celoti upoštevali stroškovno učinkovitost in možne učinke na stroške za industrijo. Pri oblikovanju podnebne politike do leta 2030 bo brez poseganja v izid javnega posvetovanja, ki je bil uveden z zeleno knjigo „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“, med drugim upoštevala mednarodno konkurenčnost evropske industrije, posebne značilnosti določenih industrij, napredek v pogajanjih o globalnih podnebnih spremembah ter ocene vseh pomembnih emisij CO2 v EU; – zagotovila, da bo ocena tveganja selitve virov CO2, ki jo je treba izvesti v okviru novega seznama sektorjev, izpostavljenih tveganju selitve virov CO2, izvedena na odprt in pregleden način v skladu z zahtevami Direktive ETS, ob upoštevanju posebnih značilnosti določenih industrij in učinkov stroškov električne energije na njihovo konkurenčnost; – kmalu predlagala vključitev proizvodnje določenih kovanih izdelkov iz železa na seznam sektorjev, pri katerih obstaja nevarnost selitve virov CO2 v povezavi z neposrednimi stroški; – spodbujala najboljše prakse za energetsko učinkovitosti na podlagi rezultatov energetskih pregledov, ki jih izvedejo podjetja v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti[56], ter tudi na podlagi evropskih in mednarodnih študij; – spodbujala naložbe v energetsko učinkovitost (novi kotli za proizvodnjo električne energije, pridobivanje plina v jeklarstvu, turbinski agregat za izrabo maksimalnega tlaka, rekuperacija odpadne toplote); – obravnavala zahteve za okoljsko primerno zasnovo za možnosti recikliranja in razstavljanja, da se zagotovi enostavnejše odstranjevanje jekla z zadevnih izdelkov, primernega za reciklažo; za izboljšanje inovacij: – vključila jeklarsko industrijo v ukrepe za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavitev, uporabo in uvajanje na trg energetsko učinkovitih izdelkov, tehnologij in rešitev, da se izvede direktiva o energetski učinkovitosti ter drugi zakoni in politike o energetski učinkovitosti; – ocenila, kako je mogoče prihodke, povezane z ETS, namensko razporediti in uporabiti za financiranje ciljev, povezanih s podnebjem, vključno z uporabo novih in inovativnih tehnologij v energetsko intenzivnih panogah; srednje- in dolgoročno za oblikovanje zakonodajnega okolja, ugodnega za trajnostno rast: – si bo prizadevala za začetek pogajanj za sklenitev zavezujočega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah do leta 2050, da se zagotovijo ustrezne zaveze vseh strani, predvsem večjih gospodarstev, ob upoštevanju njihovih odgovornosti in zmožnosti, ob hkratnem zagotavljanju preglednosti in odgovornosti ter vključitvi trdnega sistema skladnosti in izvrševanja; – pozvala Evropski odbor za standardizacijo, naj čim prej oblikuje standarde za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov v energetsko intenzivnih panogah; – si bo še naprej prizadevala za razvoj metodologije celotnega življenjskega kroga, da se omogoči boljše upoštevanje možnosti recikliranja materialov; – ocenila vrednotenje celotnega življenjskega kroga vzdolž vrednostnih verig in možnosti recikliranja materialov ter vključila možnosti recikliranja materialov v zadevne politične predloge in strategije; za diverzifikacijo oskrbe: – določila pogoje za prihodnje izkoriščanje avtohtonih konvencionalnih in nekonvencionalnih virov plina in fosilnih goriv na okolju varen način, saj bi lahko ti prispevali k znižanju cene energije v EU in zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza. Komisija poziva države članice, naj: – v okviru priprav na razprave v Evropskem svetu februarja 2014 na podlagi poročila Komisije ocenijo učinek vseh nacionalnih ukrepov na ceno energije za energetsko intenzivne panoge, na primer obdavčenja, dajatev za zmogljivosti in omrežje, tarif in mehanizmov podpore za obnovljive vire ali druge oblike energije; – na tej podlagi obravnavajo ustrezne ukrepe za znižanje cene energije za energetsko intenzivne panoge v zvezi s proračunsko konsolidacijo, pravili o konkurenci in celovitostjo notranjega trga; – razmislijo o uvedbi namenske razporeditve prihodkov iz ETS za projekte raziskav, razvoja in inovacij za energetsko intenzivne panoge; – začnejo s prizadevanji za zmanjšanje vrzeli v povprečnih cenah in stroških energije med industrijo EU in njenimi največjimi konkurenti, in sicer s krepitvijo delovanja trga in varnosti oskrbe v energetskem sektorju; – ocenijo pobude, povezane z združeno proizvodnjo električne energije, dolgoročnimi pogodbami in partnerstvi; – izmenjajo najboljše prakse in informacije. Komisija bo ocenila učinek sprejetih ukrepov in po potrebi podala dodatna priporočila za zmanjšanje stroškov energije za energetsko intenzivne panoge. 3.5 Inovacije Najsodobnejši obrati v jeklarski industriji EU
se bližajo omejitvam glede zmogljivosti sedanjih tehnologij, jeklarska
industrija pa bo brez uvedbe naprednih tehnologij[57]
težko dodatno znižala emisije CO2. Za nove tehnološke inovacije
bo potrebnih še nekaj let. V preteklosti so morebitne napredne tehnologije raziskovali
v okviru projektov, znanih kot „ULCOS“[58]. Komisija je podprla ULCOS s
sredstvi v višini 40 milijonov EUR iz 6. okvirnega programa za raziskave
in razvoj in iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. V okviru programa Obzorje 2020 se lahko
posebna podpora za procesno industrijo zagotovi za predlagano javno-zasebno
partnerstvo SPIRE[59]. Poleg tega je bilo zajemanje in
shranjevanje ogljikovega dioksida (CCS) opredeljeno kot ključna tehnologija
za dekarbonizacijo industrijskega sektorja v načrtu za prehod na konkurenčno
gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida do leta 2050[60]
in v energetskem načrtu za leto 2050[61],
vključno z uporabami zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v
industrijskih postopkih in v proizvodnji energije. Ta tehnologija je ena od
prednostnih nalog strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki zajema z posebno
evropsko industrijsko pobudo in skupni raziskovalni program Evropske zveze za
energetsko raziskovanje (EERA). Pomen jekla za izkoriščanje energije in potreba
po raziskavah in inovacijah sta bila opredeljena v časovnem načrtu za materiale,
ki omogočajo energetske tehnologije z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida[62].
Torej so mogoči nadaljnji predlogi za dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij,
podobni tistim, ki so bili raziskani v okviru faze R&R ULCOS. V obdobju
2014–2020 bo za raziskovalne projekte namenjeno tudi približno
280 milijonov iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Če pogledamo v prihodnost, je jasno, da bo v
industriji potreben predstavitveni projekt proizvodnje jekla s shranjevanjem in
zajemanjem ogljikovega dioksida, verjetni finančni okvir pa bo večji od
običajnega obsega projekta za raziskave, razvoj in inovacije. Dejansko se
ocenjuje, da bo celoten obseg predstavitvenih poskusov, povezan z ULCOS, stal
več kot 500 milijonov EUR. Zato je jasno, da je za naslednjo fazo
komercialnih predstavitev tehnologij za shranjevanje in zajemanje ogljikovega
dioksida za proizvajanje jekla potreben finančni vzvod drugih instrumentov,
na primer nov poziv za NER 300, nadaljnji evropski energetski program za
oživitev ali uporaba strukturnih skladov. Tudi če bi bile takšne tehnologije na voljo, bo
njihovo širše uvajanje odvisno od tega, ali je njihova uporaba v EU mogoča
po konkurenčnih proizvodnih stroških, in od sprejemanja javnosti. Zlasti
bo za shranjevanje in zajemanje ogljikovega dioksida treba vzpostaviti ustrezne
mehanizme za angažiranje lokalnih skupnosti kot partnerjev v takšnih
prizadevanjih in zagotoviti primerno ceno ogljika. Evropska jeklarska industrija stalno razvija nove
vrste jekla, da bi zadostila potrebam posebnih uporab. Vendar pa je danes
potreba po spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij v okolju prijaznih
procesnih tehnologijah precej večja, kot je bila v preteklosti. Potencial novih
tehnologij ločevanja ter inovativnih sistemov, trgov in poslovnih modelov pri nadaljnjem
razvoju recikliranja odpadkov je še posebej obetaven z vidika izboljšanja
konkurenčnosti ter zmanjševanja vpliva na okolje in emisij. Evropsko partnerstvo za inovacije glede
surovin[63] spodbuja inovacije vzdolž vrednostne verige jekla, od raziskovanja in
pridobivanja do učinkovite obdelave, reciklaže in nadomestitve. Industrijsko uporabo novih tehnologij za jeklo
je mogoče povečati s pomočjo finančnih mehanizmov Evropske investicijske
banke (EIB)[64].
Projekti v jeklarskem sektorju z nižjim profilom tveganja so pogosto upravičeni
do dolgoročnega financiranja EIB. Poleg tega je inovativne jeklene izdelke
mogoče financirati v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve
tveganja (RSFF), ki je inovativna posojilna shema delitve tveganja in sta
ga skupaj ustanovili Evropska komisija in Evropska investicijska banka za
izboljšanje dostopa do financiranja dolgov, s čimer se spodbujajo dejavnosti z
večjim finančnim tveganjem na področju raziskav, tehnološkega razvoja,
predstavitev in naložb v inovacije. Komisija bo: – razmislila o podpori za projekte raziskav in razvoja, predstavitvene projekte in poskusne projekte za nove tehnologije za čistejše in energetsko učinkovitejše tehnologije, ki gospodarno izkoriščajo vire, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve; ta podpora bi bila zagotovljena v okviru Obzorja 2020 in v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči. Morebitno javno-zasebno partnerstvo – SPIRE (Trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije) in Strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) sta v pripravi; – sodelovala na mednarodni ravni v predhodnih raziskovalnih projektih, kjer bo to primerno in koristno za izboljšanje evropske konkurenčnosti in dostopa na trg; – finančno pomoč usmerila bolj na nadgrajevanje in pilotno fazo, ne pa le na raziskovalno fazo; – v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin in zlasti njegovega prihodnjega strateškega načrta izvajanja raziskala vse možnosti za spodbujanje inovacij v jeklarski industriji vzdolž vrednostne verige surovin, vključno z recikliranjem. Komisija poziva države članice, naj: – preverijo nujnost in možnost izvedbe namenske razporeditve virov financiranja za vzpostavitev posebnih programov za financiranje projektov raziskav, razvoja in inovacij v jeklarskem sektorju ter dajo prednost oblikovanju grozdov. Komisija poziva Evropsko investicijsko banko, naj: – obravnava vloge za dolgoročno financiranje jeklarskih projektov, katerih namen je zagotoviti skladnost z zahtevami za dovoljenja v okviru direktive o industrijskih emisijah na podlagi BAT. 3.6 Socialna razsežnost: prestrukturiranje in potrebe po
usposobljenosti Obeti zaposlovanja v jeklarskem sektorju
povzročajo veliko zaskrbljenost in zahtevajo popolno pozornost politike, tudi zato, ker je v zadnjih letih zaradi prestrukturiranja delo
izgubilo 40 000 ljudi. To pomeni, da se države članice še naprej
soočajo z velikimi socialnimi izzivi v zvezi s preteklimi zaprtji
zmogljivosti in tistimi, ki so že napovedana, pri čemer bo prizadetih več
regij. Če bo v Evropi vedno težje proizvajati jeklo, bodo obrate zaprle tudi
industrije, ki so odvisne od iste vrednostne verige, ali pa bodo naložbe
preselile drugam. Poleg dolgoročnih ukrepov je treba sprejeti
tudi nujne (začasne) ukrepe, da bo ta sektor ostal strateški za evropsko
proizvodno industrijo in zaposlovanje. Potreben bo tudi razvoj začasnih
delovnih ureditev z javno podporo za delavce, da se ohrani sposobnost za
delo in da se v obdobjih nizke gospodarske konjunkture delavci
prekvalificirajo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, kjer je to
primerno. Za znižanje socialnih stroškov prilagoditve
in za zagotovitev, da se ohrani in razvije raven znanja, ki je potrebna
za konkurenčnost industrije v prihodnosti, je mogoče izkoristiti različna
sredstva EU in instrumente politike. To je treba storiti na načine, ki
podpirajo postopne prehode na nove napredne proizvodne postopke in inovativne
izdelke, ne smejo pa preprečevati nujnega prestrukturiranja. Takšni ukrepi so
zlasti pomembni za jeklarski sektor, saj se bo moral spopasti s presežnimi
zmogljivostmi. Predvidevanje potreb po prestrukturiranju
evropske jeklarske industrije je ključno za ublažitev škodljivih socialnih
učinkov. Za zmanjšanje socialnih učinkov je treba razširjati in spodbujati dobre
prakse na področju usposabljanja in prekvalifikacije na ravni podjetja. Zato je še toliko bolj pomembno, da vse
zainteresirane strani ciklične omejitve obravnavajo z začasnimi ukrepi,
namenjenimi dolgoročnemu ohranjanju proizvodnje in zaposlovanja ter omejevanju
krčenja zmogljivosti na ugotovljene strukturne presežne zmogljivosti. Sektor je
že sprejel prilagoditvene ukrepe, saj je evropska jeklarska industrija zaprla
za več kot 30 milijonov ton proizvodnih zmogljivosti, od tega je 20 milijonov ton
trajnih prilagoditev. Hkrati pa delavci v jeklarski industriji
doživljajo spremembe, kakršnih še ni bilo. Starostna struktura v večini
evropskih jeklarskih podjetij je takšna, da bo v obdobju 2005–2015
industrijo zapustilo več kot 20 % delovne sile, do leta 2025 pa
skoraj 30 %. Zato mora industrija privabiti mlade in ustvarjalne
talente. Potrebne so posebne dejavnosti za zagotovitev,
da bodo visoko usposobljeni znanstveniki in vodilni delavci evropsko
jeklarsko industrijo povedli naprej in zagotovili nove vire konkurenčne
prednosti. Strukturni skladi
lahko pripomorejo k prestrukturiranju v sektorju ter spodbujajo inovacije in
specializacijo za pametno rast. V okviru temeljitih sprememb in
prestrukturiranja je treba v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad
(ESS) in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za
izboljšanje usposobljenosti in izobraževanja delavcev v sektorju ter omogočanje
pozitivnega in hitrega poklicnega prehoda za tiste, ki jim grozi izguba službe.
Z ustreznimi nacionalnimi in/ali regionalnimi programi lahko ESS redno
predvideva razvoj precej pred posebnimi dejavnostmi prestrukturiranja, s čimer
je že vnaprej mogoče ublažiti prihodnje učinke. ESPG lahko ta postopek zaključi
z zagotavljanjem podpore z aktivnimi ukrepi na trgu dela delavcem, ki jim grozi
izguba službe. V skladu s pravili EU o državni pomoči lahko
jeklarski sektor izkoristi več vrst ukrepov državne podpore, ki prispevajo k
ciljem EU 2020: pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, pomoč za
usposabljanje in zaposlovanje ter pomoč za izboljšanje varstva okolja. Jeklarski
sektor je na primer že koristil oprostitve nacionalnih okoljskih in energetskih
davkov, državno pomoč za ukrepe za energetsko učinkovitost in pomoč za naložbe,
ki presegajo obvezne evropske standarde. Poleg tega jeklo velja za enega od
sektorjev, v katerem obstaja tveganje selitve virov CO2, države
članice pa lahko ublažijo učinek višjih cen elektrike, ki bodo posledica ETS,
na konkurenčnost sektorja med letoma 2013 in 2020, kot je pojasnjeno
zgoraj. Komisija bo: kratkoročno – spodbujala zaposlovanje mladih v sektorju s krepitvijo shem vajeništva in postopkov zaposlovanja mladih; – spodbujala ustanovitev evropskega sveta za spretnosti delavcev za jeklarsko industrijo z namenom združitve obstoječih nacionalnih organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem spretnost in zaposlovanjem v jeklarskem sektorju. Svet za spretnosti delavcev lahko vključuje predstavnike delodajalcev in zaposlenih na evropski in nacionalni ravni ter organizacije ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, odvisno od pripravljenosti in zmogljivosti organizacij v sektorju; – podpirala koalicije sektorskih spretnosti s programom Erasmus za vse[65]; koalicije sektorskih spretnosti si bodo na podlagi dokazov o potrebah po spretnostih in trendov prizadevale oblikovati in zagotoviti skupne izobraževalne programe in metode, zlasti učenje ob delu, ki bodo udeležencem usposabljanja zagotovili spretnosti, ki jih potrebuje trg delovne sile v določenem sektorju, na primer jeklarski industriji; – podpirala aktivno usposabljanje in politike vseživljenjskega učenja, tudi v zvezi s spretnostmi na področju prihrankov energije z usposabljanjem izvajalcev energetskih pregledov in energetskih menedžerjev; – vzpostavila (na jasno zahtevo sindikatov in/ali nacionalnih organov) medsektorsko delovno skupino[66], ki bo preučila in spremljala glavne primere zaprtja jeklarn ali večjega zmanjšanja proizvodnje, z namenom racionalizacije uporabe ustreznih skladov EU v primeru večjih zmanjšanj proizvodnje ali zaprtij; – predstavila okvir kakovosti za predvidevanje sprememb in prestrukturiranja za določitev najboljših praks na tem področju, ki jih morajo izvajati vse zainteresirane strani; – zagotovila, da se pri dodeljevanju sredstev EU v okviru Obzorja 2020 in strukturnih skladov upoštevata načelo regionalne pametne specializacije in trajnost naložb pri ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest v določeni regiji; – še naprej uporabljala pravila sofinanciranja in zmanjšan lastni prispevek v strukturnih skladih za države v programu. Komisija poziva države članice, naj: – preučijo možnost skupne uporabe Evropskega socialnega sklada (ESS) z regionalnimi organi za prekvalifikacijo in preusposabljanje delavcev, vključno z oblikovanjem posebnega ukrepa financiranja, povezanega z jeklarskih sektorjem; – skupaj z regionalnimi organi v prihodnjem programskem obdobju preučijo možnost uporabe strukturnih skladov, da se ublažijo socialni učinki prestrukturiranja v jeklarskem sektorju; – zaključijo tekoča pogajanja o predlogu uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za programsko obdobje 2014–2020[67] in zahtevajo njegovo uporabo; – spodbujajo dialog med socialnimi partnerji, da se doseže dogovor o začasnih pobudah za ohranjanje delovnih mest, kot je možnost uvedbe sistemov za prožnost delovne sile, predvsem v zvezi s ciklično prilagoditvijo. Komisija poziva industrijo, naj: – bo aktivna pri odpravljanju vrzeli in pomanjkljivosti na področju znanja in spretnosti; – še naprej izvaja potrebno prilagajanje industrije v skladu z najboljšimi praksami v zvezi s predvidevanjem sprememb in prestrukturiranja, tudi s socialnim dialogom in primerno udeležbo regionalnih zainteresiranih strani; – preuči potrebe po prestrukturiranju in možne prilagoditve zmogljivosti glede na prihodnje povpraševanje v ključnih sektorjih, pri tem pa upošteva potrebe po drugačni obravnavi strukturnih in cikličnih gibanj; – sodeluje z drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti z nacionalnimi in regionalnimi organi, pri zagotavljanju, da se ciklične presežne zmogljivosti obravnavajo z začasnimi javno podprtimi ukrepi za dolgoročno ohranjanje zaposlovanja. 4. Ugotovitve Kot je navedeno zgoraj, vizija EU za obdobje 2030/2050
določa strategije in poti za premik evropskega gospodarstva v smer trajnostnega
in učinkovitega svetovnega energetskega sistema, obnovo prevoznih sredstev,
povezano z vzpostavitvijo sistema za pametno vodenje prometa, pa tudi prenovo
vseh stavb in njihovo vključitev v pametna oskrbovalna omrežja. Ta vizija vključuje predvsem napredne
materiale, kot je jeklo, razpoložljivost jekla primerne kakovosti v ustreznih
količinah in po ustreznih cenah pa je pogoj za njeno uspešno uresničevanje. Le
pravi politični in ureditveni okvir, dopolnjen s ciljno usmerjenim ukrepanjem
Komisije, držav članic in industrije, bo jeklarskemu sektorju pomagal
prebroditi težave, povečati konkurenčnost in proizvajati inovativne jeklene
izdelke, potrebne za ohranitev in pridobivanje tržnega deleža. V konstruktivnih razpravah o jeklu je bila
poudarjena koristnost in potreba po nadaljevanju dialoga med pomembnimi deležniki
v tej strateški industrijski panogi. Zato Komisija predlaga uradno oblikovanje skupine
na visoki ravni za jeklo. Ta postopek bi zahteval letno srečevanje na
visoki ravni. Glavni cilj bo zagotoviti evropsko platformo za vzajemno
obveščanje, dialog in izmenjavo najboljših praks. Na splošno bi ta skupina
spodbujala in podpirala prizadevanja evropskega jeklarskega sektorja za
ohranjanje in izboljšanje njegove zmožnosti konkuriranja na svetovnem trgu. V roku enega leta po sprejetju akcijskega
načrta bo Komisija ocenila, kakšen učinek je imelo izvajanje načrta na
konkurenčnost jeklarske industrije. Po potrebi bo Komisija podala dodatna
priporočila in smernice. [1] Eurofer, Economic and Steel
Market Outlook, 2012. [2] Glede na napovedi podjetij. [3] COM(2012) 582 final. [4] Svetovno združenje za jeklo
(World Steel Association), statistični podatki iz leta 2012,
http://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/2012-steel-production.html. [5] OECD DSTI/SU/SC(2012) 21 The
future of steel: how will the industry evolve? (december 2012). [6] DECISÃO CMC Nº
39/11, Brazilija je zvišala uvozne tarife za 100 izdelkov, vključno z več
jeklenimi izdelki, vendar ne za pločevino z dodano vrednostjo. Dajatve so se zvišale z 12 na 25 odstotkov, veljajo pa 12
mesecev, z možnostjo enoletnega podaljšanja. [7] Ti podatki temeljijo na
izdelkih, zajetih v sistem predhodnega nadzora do decembra 2012. [8] OECD DSTI/SU/SC(2012) 12 The
future of the steel industry: selected trends and policy issues
(december 2012). [9] Prospective scenarios on energy
efficiency and CO2 emissions in the Iron & Steel industry (2012) – JRC. [10] The potential for improvements in
energy efficiency and CO2 emissions in the EU27 iron and steel industry under
different payback periods, Journal of Cleaner Production (2013), http://dx.doi.org/10.1016/j.jclepro.2013.02.028. [11] V primerjavi z letom 1980 se je
uporaba surovin za proizvodnjo surovega jekla v letu 2008 zmanjšala z 2
336 na 2 015 kg/tono (–13,7 %). [12] Direktiva 2012/27/EU. [13] COM(2013) 180 final. [14] Več informacij je na voljo na: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/metals-minerals/steel/high-level-roundtable/index_en.htm. [15] COM(2010)543 in COM(2012) 746. [16] Preverjanje konkurenčnosti je
orodje, ki vključuje dvanajst korakov in obravnava učinke političnega predloga
na konkurenčnost podjetij na podlagi učinkov na stroške poslovanja, na zmožnost
prizadetih panog za inovacije in na njihovo mednarodno konkurenčnost. Je
enostavno in učinkovito orodje za pridobivanje temeljitejših analiz učinka
predlogov na konkurenčnost – SEC(2012) 91 final. [17] Unija inovacij, COM(2010) 546
final. [18] Statistični podatki Poljskega
združenja jeklarjev, 2012. [19] OECD DSTI/SU/SC(2012) 15 Excess
Capacity in the steel industry: an examination of the global and regional
extent of the challenge. [20] COM(2012) 636 final. [21] COM(2013) 17 final in COM(2013)
18 final. [22] COM(2012) 433 final. [23] Cene železove rude so se zvišale
s 25 USD za suho tono leta 2001 na 250 USD za suho tono
leta 2011. [24] Svetovno združenje za jeklo
(2010). [25] Ameriška agencija za varstvo
okolja. [26] Ameriška agencija za varstvo
okolja. [27] http://scripts.cac.psu.edu/users/n/w/nwh5089/Steel%20Recycling%20Process.pdf. [28] www.eurofer.org/index.php/eng/content/.../517/.../SteelRecycling.pdf. [29] Direktiva 2009/125/ES. [30] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:094:0002:0011:SL:PDF. [31] Uredba (ES) št. 1013/2006. [32] COM(2008) 699 in COM(2011) 25. [33] Uredba Komisije (EU)
št. 1241/2009. [34] Sistem Surveillance 2 zbira
podatke, pridobljene neposredno iz uvoznih carinskih deklaracij. Ti podatki se
nanašajo na sklic carinske deklaracije, naravo blaga, poreklo, količino,
vrednost in datum sprejema pri carinski upravi (dejanski datum uvoza).
Centralni sistemi carinskih uprav držav članic EU podatke pošiljajo vsak dan.
Sistem temelji na členu 308d izvedbenih predpisov carinskega zakonika
(Uredba št. 2454/93). [35] Predlog uredbe o trgih finančnih
instrumentov COM(2011) 652, Uredba o infrastrukturi evropskega trga (EU)
št. 648/2012, Direktiva o zlorabi trga 2003/6/ES, kakor je bila
spremenjena z Direktivo 2008/26/ES, in Direktiva 2010/78/EU.
Direktiva o zlorabi trga je trenutno v pregledu, COM(2011) 654 in Predlog
uredbe o zlorabi trga COM(2011) 651. [36] Študija Ecorys o evropskih
energetsko intenzivnih panogah –The Usefulness of Estimating Sectoral Price
Elasticities. [37] Cene premoga za koksanje so se
zvišale s 170 USD za tono leta 2009 na 290 USD na tono
leta 2011. [38] Mednarodna agencija za energijo,
četrtletni statistični podatki, drugo četrtletje 2012. [39] MAE: indeks 2005 = 100, Cene
energije in davki, četrtletni statistični podatki, četrto
četrtletje 2012. Evropski podatki se nanašajo le na članice OECD. [40] COM(2011) 885/2. [41] 2009/C 235/04. [42] COM(2011) 676. [43] Direktivi 2009/72/ES
in 2009/73/ES, uredbe (ES) št. 713/2009, 714/2009 in 715/2009. [44] COM(2011) 808 final. [45] Člen 101 in/ali 102 PDEU. [46] Zadeva AT. 39.386 – Dolgoročne
pogodbe za električno energijo v Franciji (UL C 133, 22.5.2010, str.
5–6) in zadeva AT.37966 – Distrigaz (UL C 9, 15.1.2008,
str. 8–8). [47] Obvestilo Komisije o neformalnih
navodilih, ki se nanašajo na nova vprašanja v zvezi s členoma 81 in 82
Pogodbe ES, ki izhajajo iz posameznih primerov (dopisi z neformalnimi
navodili), UL C 101/78, 27.4.2004. [48] EUCO 75/1/12 z dne 23.
maja 2013. [49] Sporočilo Komisije, Evropski
semester 2013: priporočila za posamezne države – izhod Evrope iz krize,
COM(2013) 350. [50] Po ocenah naj bi v 27 državah
članicah EU jeklarska industrija proizvajala med 4 in 7 odstotkov antropogenih emisij CO2; države članice EU so v obdobju 2005–2008 v povprečju
ustvarile 252,5 milijona ton emisij CO2. [51] COM(2013) 169 final. [52] COM(2011) 112 final. [53] Delovni dokument služb Komisije
SEC(2011) 1609: Časovni načrt za materiale, ki omogočajo energetske
tehnologije z nizkimi emisijami ogljika. [54] Boston Consulting Group. [55] COM(2011) 21. [56] Direktiva 2012/27/EU. [57] Prospective scenarios on energy
efficiency and CO2 emissions in the Iron & Steel industry
(2012), JRC. [58] ULCOS pomeni Ultra–Low Carbon dioxide (CO2) Steelmaking (izdelava
jekla z izjemno nizkimi emisijami CO2). [59] Trajnostna procesna industrija z
učinkovito rabo virov in energije. [60] COM(2011) 112 final. [61] COM(2011) 885 final. [62] SEC(2011) 1609. [63] COM(2012) 82 final. [64] Neprofitna EIB ima še vedno oceno
AAA pri vseh treh bonitetnih agencijah in lahko zato najema posojila na
svetovnih finančnih trgih po zelo ugodnih obrestnih merah, ki jih nato nameni
izbranim projektom. [65] COM(2011) 787 final. [66] COM(2005) 120 final. [67] COM(2011) 608.