This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0383
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION with a view to bringing an end to the situation of an excessive government deficit in Spain
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Španiji
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Španiji
/* COM/2013/0383 final - 2013/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Španiji /* COM/2013/0383 final - 2013/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA za odpravo čezmernega
javnofinančnega primanjkljaja v Španiji SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 126(7) Pogodbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije, ob upoštevanju naslednjega: (1) V skladu s
členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu
primanjkljaju. (2) Pakt za stabilnost in rast
temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za
stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju
delovnih mest. (3) Svet je 27. aprila 2009
v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
(PES) sklenil, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj, ter v skladu s
členom 104(7) PES in členom 3 Uredbe Sveta (ES)
št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi
izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem izdal
priporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta
2012[1]. (4) Svet je 2. decembra 2009
v skladu s členom 3(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 sklenil, da
so bili sprejeti učinkoviti ukrepi in da je do nepričakovanih
neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne
finance prišlo po sprejetju navedenega priporočila[2]. Predvsem izrazito poslabšanje
obetov glede rasti, ki jih je povzročila svetovna gospodarska in
finančna kriza, je imelo večje negativne posledice za proračun.
Posledično je Svet sklenil sprejeti revidirano priporočilo na podlagi
člena 126(7) PDEU, da bi se čezmerni primanjkljaj na kredibilen
in trajnosten način odpravil najpozneje do leta 2013 s sprejetjem
ukrepov v srednjeročnem okviru. (5) Komisija je 15. junija
2010 sklenila, da je Španija sprejela učinkovite ukrepe v skladu s
priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009 za znižanje
javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP,
in menila, da zato nadaljnje ukrepanje v postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem ni potrebno. (6) Svet je 10. julija 2012
v skladu s členom 3(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 sklenil, da
so bili sprejeti učinkoviti ukrepi, vendar je do nepričakovanih
neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne
finance prišlo po sprejetju revidiranega priporočila leta 2009.
Predvsem poslabšanje obetov glede rasti in premik v sestavi rasti, ki v manjši
meri temelji na davčnih prihodkih, sta imela večje negativne
posledice za proračun. Svet je zato sprejel revidirano priporočilo na
podlagi člena 126(7) PDEU (v nadaljnjem besedilu: revidirano
priporočilo o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem) in Španiji
priporočil, da čezmerni primanjkljaj odpravi najpozneje do leta 2014.
Da bi se nominalni javnofinančni primanjkljaj do leta 2014 znižal pod
referenčno vrednost 3 % BDP, je Svet Španiji priporočil,
naj izboljša strukturni saldo v višini 2,7 % BDP v letu 2012,
2,5 % BDP v letu 2013 in 1,9 % BDP v letu 2014 v skladu s
posodobitvijo napovedi služb Komisije iz pomladi 2012. Cilji za nominalni primanjkljaj so bili
določeni na 6,3 % BDP za leto 2012, 4,5 % BDP za leto 2013 in
2,8 % BDP za leto 2014. Španija je dobila
tudi priporočilo, naj izvede ukrepe, sprejete v proračunu za leto
2012 in v načrtih avtonomnih skupnosti za uravnoteženje, ter do konca
julija 2012 sprejme napovedani večletni proračunski načrt za
obdobje 2013–2014, vključno s srednjeročno proračunsko
strategijo, ki v celoti določa strukturne ukrepe, potrebne za odpravo
čezmernega primanjkljaja do leta 2014. (7) Komisija je 14. novembra 2012
sklenila, da je na podlagi napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 Španija
sprejela učinkovite ukrepe v skladu z revidiranim priporočilom Sveta
z dne 10. julija 2012 in da nadaljnji ukrepi v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem niso potrebni. (8) V skladu s
členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 lahko Svet na
priporočilo Komisije sprejme revidirano priporočilo na podlagi
člena 126(7) PDEU, če so bili sprejeti učinkoviti ukrepi in
je do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi
negativnimi posledicami za javne finance prišlo po sprejetju navedenega
priporočila. Pojav nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z
večjimi negativnimi posledicami za proračun se oceni glede na
gospodarske napovedi, na katerih temelji priporočilo Sveta. (9) V skladu s
členom 126(7) PDEU in členom 3 Uredbe Sveta (ES)
št. 1467/97 mora Svet na zadevno državo članico nasloviti
priporočila z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja v
določenem roku odpravi. V priporočilu mora biti določen rok
največ šest mesecev, v katerem mora zadevna država članica
sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg
tega bi moral Svet v priporočilu za odpravo čezmernega primanjkljaja
zahtevati, da se dosežejo letni proračunski cilji, ki so na podlagi
napovedi, na kateri temelji priporočilo, v skladu z minimalnim letnim
izboljšanjem strukturnega salda, tj. ciklično prilagojenega salda brez
enkratnih in drugih začasnih ukrepov, pri čemer se za referenčno
merilo uporabi vsaj 0,5 % BDP. (10) Po kratkem okrevanju leta 2011
je gospodarstvo zdrsnilo nazaj v recesijo in spet beležilo negativno
četrtletno realno rast BDP od tretjega četrtletja leta 2011. BDP se
je na letni ravni leta 2012 zmanjšal za 1,4 %. V skladu z napovedjo služb
Komisije iz pomladi 2013 naj bi se recesija v letu 2013 nadaljevala, pozitivni
neto izvoz pa še vedno ne bo mogel izravnati krčenja domačega
povpraševanja. Proizvodnja naj bi se stabilizirala šele proti koncu leta 2013.
Zato se predvideva, da se bo realni BDP leta 2013 zmanjšal za 1,5 %, nato
pa leta 2014 zrasel za 0,9 % (če se politike ne spremenijo). V
času zadnjega priporočila Sveta naj bi se realni BDP leta 2012
zmanjšal za 1,9 % in leta 2013 za 0,3 %, leta 2014 pa zrasel za
1,1 %. Rast v letu 2012, ki je bila manj negativna od predvidene, je bila
predvsem posledica nekoliko odpornejšega domačega povpraševanja, k
čemur bi lahko prispevala tudi injekcija likvidnosti, izvršena prek
sistema povračila poslovnih dolgov, ki so ga ustvarile regije in lokalne
skupnosti pred 1. januarjem 2012 (27,4 milijarde EUR oziroma
2,6 % BDP). Za leti 2013 in 2014 napoved služb Komisije iz pomladi 2013
predvideva večje zmanjšanje realnega BDP (za leto 2013) oziroma slabše
okrevanje (za leto 2014). To vključuje večji upad domačega povpraševanja
v obeh letih in dolgotrajnejšo krizo na področju zaposlovanja. Slabši
makroekonomski obeti so delno povezani z dodatnimi ukrepi za konsolidacijo iz
načrta za proračun za obdobje 2013–2014 in upoštevajo proračun
za leto 2013. (11) Po napovedi služb Komisije iz
pomladi 2013 je leta 2012 javnofinančni primanjkljaj dosegel
10,6 % BDP, medtem ko je bil cilj vlade in postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem 6,3 % BDP, leta 2011 pa 9,4 % BDP. Ob
upoštevanju kapitalskih transferjev bankam (ki se obravnavajo kot enkratne
operacije) so primanjkljaji znašali 7,0 % in 9,0 % BDP v letu 2012
oziroma 2011. Zmanjšanje nominalnega salda
ustreza izboljšanju primarnega salda za 2,4 odstotne točke (brez
kapitalskih transferjev bankam) v gospodarstvu, ki se krči, in ob sestavi
rasti s šibkimi davčnimi prihodki. Napoved
služb Komisije iz pomladi 2013 kaže na izboljšanje strukturnega primanjkljaja
za 1,8 odstotne točke v letu 2012, medtem ko je bilo priporočeno
izboljšanje za 2,7 odstotne točke. Po manjšem popravku potencialne
proizvodnje navzdol od zadnjega priporočila Sveta ocena fiskalne
konsolidacije ostaja nespremenjena. Vendar pa naj bi na ocenjeno spremembo
strukturnega salda močno vplival nepričakovan izpad dohodka, ki je
znašal približno 1,0 odstotne točke. Na splošno naj bi se ob upoštevanju
teh učinkov prilagojena fiskalna konsolidacija povečala na
2,9 odstotne točke, kar je več, kot je bilo priporočeno v
revidiranem priporočilu o postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Na proračunsko odstopanje v letu 2012 je poleg ukrepov
dokapitalizacije vplivala tudi kombinacija prihodkov, manjših od
pričakovanih (ob upoštevanju vpliva diskrecijskih ukrepov in baznega
učinka), večje vmesne potrošnje in socialnih transferjev. Sestava
rasti, ki je v manjši meri temeljila na davčnih prihodkih, in večje
poslabšanje na trgu dela sta povzročila velike izpade prihodkov, zlasti
neposrednih in posrednih davkov, ter višje socialne odhodke. Španija je leta
2012 sprejela obsežne ukrepe za konsolidacijo v višini približno 4 % BDP,
od tega je bilo približno 1,5 % BDP na strani prihodkov ter 2,5 % BDP
na strani odhodkov. S temi ukrepi se je delno nadomestilo tudi osnovno
poslabšanje strukturnega salda zaradi višjih plačil obresti in višjih
socialnih transferjev. (12) Po napovedih služb Komisije iz
pomladi 2013 se predvideva, da se bo za leto 2013 javnofinančni
primanjkljaj zmanjšal na 6,5 % BDP, medtem ko je cilj postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem določen na 4,5 % BDP. Primarni saldo
naj bi se izboljšal za 4,5 odstotne točke (0,9 odstotne točke
brez kapitalskih transferjev bankam). Na podlagi zadnjega priporočila
Sveta je španska vlada avgusta 2012 predstavila večletni proračunski
načrt za obdobje 2013–2014, ki opisuje nekatere značilnosti
strategije konsolidacije v srednjeročnem obdobju. Proračunski vpliv
diskrecijskih ukrepov v letu 2013 naj bi po ocenah znašal skupno približno
1 % BDP na strani odhodkov in približno 1,5 % BDP na strani
prihodkov. Pričakovano proračunsko odstopanje v višini približno
2 % BDP v primerjavi s ciljem, določenim s postopkom v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, je mogoče delno pojasniti s slabšim
izhodiščnim položajem. Vendar je glavni dejavnik za odstopanje neugodna
sestava rasti, saj se zasebna potrošnja pospešeno zmanjšuje, trg dela pa daje
rezultate, ki so slabši od pričakovanih v revidiranem priporočilu o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Napoved služb Komisije iz
pomladi 2013 kaže, da se bo strukturni primanjkljaj leta 2013 dodatno zmanjšal
za 1,1 odstotne točke BDP, medtem ko je bilo v priporočilih navedeno
zmanjšanje za 2,5 odstotne točke. Ob upoštevanju spremembe ocenjene
potencialne rasti in izpada prihodkov, večjega od pričakovanega, se
višina fiskalne konsolidacije poveča za 1,4 odstotne točke in znaša
tako skupaj 2,5 % BDP, kar je v skladu s priporočilom iz revidiranega
priporočila o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Španska
vlada je v svojem programu za stabilnost za leto 2013 napovedala
javnofinančni ciljni primanjkljaj v višini 6,3 % BDP za leto 2013, ki
naj bi temeljil na dodatnih konsolidacijskih ukrepih v višini približno 3
milijard EUR (0,3 % BDP), ki jih je treba sprejeti in izvesti še letos. (13) Za leto 2014 naj bi se
nominalni primanjkljaj po pričakovanjih povečal na 7,0 % BDP,
pri čemer ciljni primanjkljaj v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem znaša 2,8 % BDP. Primarni primanjkljaj naj bi se
povečal za 0,4 % BDP. Poleg baznega učinka pričakovano
odstopanje v glavnem odraža iztek začasnih ukrepov, ki so bili sprejeti v
preteklih letih, in dejstvo, da načrtovani konsolidacijski ukrepi za
leto 2014 niso bili dovolj podrobno pojasnjeni v večletnem
proračunskem načrtu iz avgusta 2012, da bi jih bilo mogoče
vključiti v napoved služb Komisije. Poleg tega naj bi davki še naprej
imeli zelo majhno vlogo v sestavi gospodarske rasti, pri čemer naj
socialni prispevki in posredni davki ne bi naraščali v popolnem sorazmerju
z nominalnim BDP. Prav tako bi se povečevala tudi plačila obresti
zaradi višjega dolga. Po napovedih služb Komisije iz pomladi leta 2013 naj
bi se strukturni primanjkljaj poslabšal za 1,1 odstotne točke, medtem ko
je bilo priporočeno izboljšanje v višini 1,9 % BDP. Če se
upoštevata sprememba predvidene potencialne rasti in nepričakovan izpad prihodkov,
se vrzel poveča za dodatne 0,2 odstotne točke. (14) Kar zadeva fiskalno
upravljanje, je bil velik napredek dosežen pri poročanju o izvrševanju
proračuna na podcentralni ravni države. Vendar določbe zakona o
stabilnosti proračuna na področju zgodnjega opozarjanja in
korektivnih mehanizmov za omejitev proračunskih odstopanj niso bile v
celoti učinkovite, poleg tega pa bi bilo mogoče izboljšati tudi
preglednost pri njihovem izvajanju. Kljub napredku v zvezi s proračunskim
poročanjem na regionalni ravni bi doseganje večje fiskalne
preglednosti zahtevalo celovitejšo, doslednejše in bolj pravočasno
poročanje, med drugim tudi v zvezi s proračunskim načrtovanjem,
na konsolidirani ravni javne uprave v skladu z ESA 95. Institucionalno in
finančno popolnoma neodvisen fiskalni svet še ni bil ustanovljen. (15) Bruto javnofinančni dolg
se je leta 2012 povečal na približno 84 % BDP, medtem ko je bilo v
posodobitvi napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 napovedano povečanje
na 80,9 %. Povečanje deleža dolga je bilo posledica primanjkljaja, ki
je bil višji od pričakovanega, nižje nominalne rasti BDP, stroškov
operacij v zvezi z dokapitalizacijo bank in izplačil zaostalih
plačil, ki so bremenila javno upravo. V skladu z napovedjo služb Komisije
iz pomladi 2013 naj bi se po scenariju izvajanja nespremenjenih politik
razmerje med dolgom in BDP po napovedih še povečalo in leta 2014
preseglo 95 %, kar pomeni, da bo referenčna vrednost iz Pogodbe
presežena v vseh letih. (16) Komisija je
10. aprila 2013 na podlagi poglobljenega pregleda iz leta 2013 v
zvezi s Španijo v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem[3] ugotovila, da v Španiji
obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Odpravljanje teh
neravnotežij, ki so se nakopičila v letih velike gospodarske rasti, zlasti
pa prevzemanje zelo visokih ravni zasebnega in zunanjega dolga zelo negativno
vplivata na gospodarsko rast, finančno stabilnost in javne finance.
Trajnostna odprava čezmernega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju
zahteva sočasen napredek pri zagotavljanju odprave makroekonomskih
neravnotežij, ki je podprt s strukturnimi reformami za spodbujanje rasti in
ustvarjanje delovnih mest ter zmanjševanje strukturne togosti, ki ovira
prilagajanje. (17) Po napovedi služb Komisije iz
pomladi 2013 Španija ne bo izpolnila nominalnih proračunskih ciljev iz
priporočila Sveta z dne 10. julija 2012. Vendar je strukturna
konsolidacija, ki jo je Španija izvedla v letih 2012 in 2013, ob upoštevanju
nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov, do katerih je prišlo po
objavi priporočila Sveta, v skladu z revidiranim priporočilom o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Ti nepričakovani
neugodni gospodarski dogodki so zelo negativno vplivali na javne finance.
Zlasti veliki izpadi prihodkov, povezani s tekočimi prizadevanji, da bi se
gospodarstvo ponovno uravnotežilo in bi njegova sestava rasti v manjši meri
temeljila na davčnih prihodkih, in s tem povezani negativni učinki na
elastičnost prihodkov so privedli do močnega poslabšanja proračunskega
položaja. Poleg tega je gospodarska recesija zelo negativno vplivala na
zaposlovanje in brezposelnost se je s tem močno povečala. Ob
upoštevanju vseh teh dejavnikov in skladno s pravili Pakta za stabilnost in
rast ter vključno s potrebo po odpravi čezmernih makroekonomskih
neravnotežij z velikimi negativnimi posledicami za javne finance se zdi
podaljšanje roka za odpravo čezmernega primanjkljaja v Španiji za dve
leti, in sicer do leta 2016, primerno. (18) Ker ostajata razvoj
gospodarstva in proračuna zelo negotova, bi bilo treba priporočeni
proračunski cilj za zadnje leto obdobja za odpravo čezmernega
primanjkljaja določiti tako, da bo očitno pod referenčno
vrednostjo, in s tem zagotoviti učinkovito in trajno odpravo primanjkljaja
v zahtevanem roku. (19) Vmesni nominalni ciljni
primanjkljaji, ki bi vodili do odprave čezmernega primanjkljaja do leta
2016, so določeni na 6,5 % BDP za leto 2013, 5,8 % BDP za leto
2014, 4,2 % BDP za leto 2015 in 2,8 % BDP za leto 2016. Doseganje teh
ciljev zahteva povprečno letno izboljšanje primarnega salda (brez
enkratnih ukrepov) v višini 1,3 % BDP v obdobju 2013–2016 in na podlagi
napovedi služb Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za obdobje do
leta 2016, izboljšanje strukturnega proračunskega salda v višini
1,1 % BDP leta 2013, 0,8 % BDP leta 2014, 0,8 % BDP leta 2015 in
1,2 % BDP leta 2016. Ta postopnejša prilagoditev upošteva trenutne težke
gospodarske razmere in tekoče velike strukturne spremembe v španskem
gospodarstvu, podpreti pa jo bo treba z ambicioznimi strukturnimi reformami. Ta
prilagoditev naj bi podprla odpravo zunanjih in notranjih makroekonomskih
neravnotežij, ublažila negativne kratkoročne učinke fiskalne
konsolidacije na gospodarsko rast, hkrati pa je stabilizirala in obrnila trend
naraščanja splošnega javnofinančnega dolga. (20) V skladu z napovedmi služb
Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za obdobje do leta 2016,
ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik, na tej stopnji dodatni
ukrepi za dosego priporočenega izboljšanja strukturnega salda za leto 2013
(in novega ciljnega primanjkljaja 6,5 % BDP) ne bodo potrebni, vendar bo
treba proračunske načrte na vseh ravneh upravljanja dosledno
izvajati. V obdobju 2014-2016 bo treba za trajno zmanjšanje primanjkljaja pod
referenčno vrednost Pogodbe sprejeti precejšnje strukturne fiskalne ukrepe
poleg tistih, ki so že vključeni v napovedi služb Komisije iz pomladi
2013. S temi ukrepi, ki bodo leta 2014 morali znašati okoli 2 % BDP, leta
2015 1 % BDP in leta 2016 1,5 % BDP, bi se morale izravnati potreba
po nadomestitvi negativnih sekundarnih učinkov, negativna potencialna
proizvodna rast ter rast plačil obresti in socialnih plačil. (21) V programu stabilnosti za leto
2013 je predviden potek prilagajanja, ki je na splošno skladen z odpravo
čezmernega primanjkljaja do leta 2016, pri čemer bi morale biti
vrednosti nominalnega primanjkljaja 6,3 % BDP leta 2013, 5,5 % leta
2014, 4,1 % leta 2015 in 2,7 % leta 2016. Za leto 2013 ciljna
vrednost temelji na dodatnih konsolidacijskih ukrepih v višini približno 3 milijarde
EUR, ki so predvideni v programu in jih je še treba natančno
določiti. (22) Ukrepi za proračunsko
konsolidacijo bi morali na splošno zagotoviti trajno izboljšanje
javnofinančnega salda, hkrati pa bi morali biti usmerjeni k
povečevanju kakovosti javnih financ in krepitvi možnosti za gospodarsko
rast. (23) Španija se srednjeročno
sooča z visokimi tveganji za vzdržnost, dolgoročno pa je
izpostavljena srednje velikim tveganjem. Če bi se spet lahko zagotovil
višji primarni strukturni saldo v višini približno –0,5 % BDP,
kakršna je bila njegova povprečna vrednost v obdobju 1998–2012, bi to
pripomoglo k omejevanju teh tveganj. Pričakuje se, da bo reforma programa
predčasnega upokojevanja iz leta 2013 prispevala k dolgoročni
vzdržnosti sistema socialne varnosti. Vendar bo potrebno sprejeti dodatne
ukrepe za omejitev rasti odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, npr.
vzpostaviti ustrezno ureditev faktorja vzdržnosti, predvidenega v reformi
pokojninskega sistema iz leta 2011, ter hkrati zagotoviti, da se bo
upokojitvena starost povečevala v skladu z daljšanjem življenjske dobe. (24) Zaradi decentraliziranosti
svojih javnih financ je treba v Španiji potek fiskalne prilagoditve podkrepiti
z verodostojno srednjeročno konsolidacijsko strategijo, ki vključuje
(i) podroben večletni proračunski načrt s podrobno opredelitvijo
ukrepov za obdobje 2014–2016, (ii) nadaljnje krepitve učinkovitosti
institucionalnega okvira (z dodatnim povečanjem preglednosti pri izvajanju
zakona o stabilnosti proračuna ter z ustanovitvijo neodvisnega fiskalnega
sveta), (iii) sprejetje konkretnih ukrepov za omejitev naraščajočega
strukturnega primanjkljaja v sistemu socialne varnosti ter (iv) konsolidacijo,
ki si v večji meri prizadeva spodbujati gospodarsko rast (vključno z
izvajanjem sistematičnih pregledov odhodkov ter davčnega sistema). (25) Vzporedno z rednimi pregledi
finančne pomoči EMS za dokapitalizacijo finančnih institucij v
Španiji[4]
ter v skladu z dogovorom iz memoranduma o soglasju, podpisanega
23. julija 2012, se bo vsako četrtletje spremljal napredek pri
izvajanju zavez Španije v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. (26) Španija izpolnjuje pogoje za
podaljšanje roka za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja
iz člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi
izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem – SPREJEL
NASLEDNJE PRIPOROČILO: (1)
Španija bi morala do leta 2016 odpraviti sedanji
čezmerni primanjkljaj. (2)
Španija bi morala leta 2013 doseči
nominalni ciljni primanjkljaj v višini 6,5 % BDP, leta 2014
5,8 % BDP, leta 2015 4,2 % BDP in leta 2016 2,8 % BDP, kar je na
podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za
obdobje do leta 2016, skladno z izboljšanjem strukturnega salda v višini
1,1 %, 0,8 %, 0,8 % oziroma 1,2 % BDP v obdobju 2013–2016. (3)
Španija bi morala izvesti ukrepe, sprejete v
proračunskih načrtih za leto 2013, na vseh ravneh upravljanja ter
biti pripravljena, da sprejme popravne ukrepe v primeru odstopanj od
proračunskih načrtov. Organi bi morali okrepiti srednjeročno
proračunsko strategijo z natančno opredeljenimi strukturnimi ukrepi
za obdobje 2014–2016, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja
do leta 2016. (4)
Svet je določil rok 1. oktobra 2013,
do katerega mora španska vlada sprejeti učinkovite ukrepe ter v skladu s
členom 3(4a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 podrobno
poročati o konsolidacijski strategiji, ki je predvidena za dosego ciljev. Poleg tega bi morali španski organi (i)
okrepiti učinkovitost institucionalnega okvira z dodatnim povečanjem
preglednosti pri izvajanju zakona o stabilnosti proračuna ter z
ustanovitvijo neodvisnega fiskalnega sveta, ki bo zagotavljal analize in
svetovanje ter spremljal skladnost fiskalne politike z nacionalnimi fiskalnimi
predpisi in fiskalnimi predpisi EU, (ii) izvesti konkretne korake za omejitev
naraščajočega strukturnega primanjkljaja v sistemu socialne varnosti
in (iii) bolj poudariti pomen konsolidacije, ki si v večji meri prizadeva
spodbujati gospodarsko rast, vključno z izvajanjem sistematičnih
pregledov odhodkov in davčnega sistema. Da
bo zagotovila uspešnost strategije za fiskalno konsolidacijo, bo poleg tega
pomembno tudi, da Španija fiskalno konsolidacijo podpre s celovitimi
strukturnimi reformami v skladu s priporočilom Sveta, ki je bilo na
Španijo naslovljeno v okviru evropskega semestra in postopka v zvezi z
makroekonomskim neravnotežjem. To
priporočilo je naslovljeno na Kraljevino Španijo. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. [2] Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s
čezmernim primanjkljajem za Španijo, so na voljo na:
http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/spain_en.htm.
[3] http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/occasional_paper/2013/op134_en.htm. [4] http://ec.europa.eu/economy_finance/assistance_eu_ms/spain/index_en.htm.