This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012SC0453
COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT EXECUTIVE SUMMARY OF THE IMPACT ASSESSMENT Accompanying the document Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the approximation of the laws, regulations and administrative provisions of the Member States concerning the manufacture, presentation and sale of tobacco and related products (Text with EEA relevance)
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov ((Besedilo velja za EGP)
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov ((Besedilo velja za EGP)
/* SWD/2012/0453 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov ((Besedilo velja za EGP) /* SWD/2012/0453 final */
1.
UVOD
Direktiva 2001/37/ES
Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov
držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov
(direktiva o tobačnih izdelkih, v nadaljnjem besedilu: DTI) je bila sprejeta
5. junija 2001[1]. Od sprejetja je minilo več kot deset let in preučiti je treba
možnosti za posodobitev DTI, da bo odražala tržni, znanstveni in mednarodni
razvoj, zlasti Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za
nadzor nad tobakom (v nadaljnjem besedilu: Okvirna konvencija). Pobuda za pregled DTI je vključena v delovni
program Komisije za leto 2012[2]. Splošni cilj revizije je izboljšati delovanje notranjega trga, obenem
pa zagotoviti visoko raven varovanja zdravja. Zato so glavni cilji: (1) posodobiti že usklajena področja, da se
rešijo težave držav članic, ki želijo uskladiti svoje nacionalne predpise
s tržnim, znanstvenim in mednarodnim razvojem[3], (2) obravnavati
ukrepe v zvezi z izdelki, ki še niso zajeti v direktivi o tobačnih
izdelkih (DTI), ker je neenoten razvoj v državah članicah pripeljal do ali
bo verjetno pripeljal do razdrobljenosti notranjega trga[4],
ter (3) zagotoviti, da se določbam Direktive ne bo mogoče izogniti z
dajanjem na trg izdelkov, ki niso v skladu z DTI[5]. Pri opredeljevanju različnih možnosti
politike in izbiranju med njimi je bila upoštevana visoka raven varovanja
zdravja. Pri tem je bil upoštevan
zlasti začetek uporabe tobačnih izdelkov med mladimi. Večina ukrepov se v prvi fazi
osredotoča na tovarniško izdelane cigarete, tobak za zvijanje in brezdimne
tobačne izdelke.
2.
Posvetovanje,
strokovnO znanjE IN opis trga
V okviru ocene
učinka je bilo opravljeno obsežno javno posvetovanje in ciljno usmerjeno
posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Pri oceni učinka so bile upoštevane tudi številne zunanje študije,
mnenja neodvisnega znanstvenega odbora Komisije (ZONNUZT) in raziskave
Eurobarometra. Skupna vrednost
maloprodajnega trga s tobačnimi izdelki, vključno z davki in
trošarinami, je 136,5 milijarde EUR. Tovarniško izdelane cigarete predstavljajo skoraj 90 %
(121,3 milijarde EUR) skupne vrednosti trga tobačnih izdelkov, skupaj
s tobakom za zvijanje pa skoraj 95 % tega trga. Preostali del trga predstavljajo tobak za pipe, cigare/cigarilosi ter
brezdimni tobačni izdelki. Leta 2010
so trošarine, pobrane v vsej EU, znašale več kot 79 milijard EUR. Tobačni
izdelki v EU predstavljajo največjo nevarnost za zdravje, ki bi se ji bilo
mogoče izogniti, zaradi njihove uporabe pa v EU vsako leto umre
skoraj 700 000 ljudi. V
ospredju revizije je začetek uporabe tobačnih izdelkov, zlasti med
mladimi, upoštevati je treba namreč, da 94 % kadilcev začne
kaditi pred 25. letom starosti[6]. Približno 50 % kadilcev umre prezgodaj, v povprečju
14 let prej kot nekadilci. Poleg
tega več let njihovega življenja zaznamujejo hude bolezni. Javni izdatki za zdravstveno varstvo za
zdravljenje šest glavnih kategorij bolezni, povezanih s kajenjem, na
ravni EU po ocenah znašajo približno 25,3 milijarde EUR, družba pa
zaradi izgube produktivnosti, povezane s kajenjem (vključno z zgodnjimi
upokojitvami/smrtmi in odsotnostjo z dela), letno izgubi 8,3 milijarde
EUR. Poleg tega življenjska leta,
izgubljena zaradi kajenja, izraženo v denarju vsako leto pomenijo izgubo v
višini 517 milijard EUR.
3.
OPREDELITEV PROBLEMA
3.1.
Problem 1: Brezdimni tobačni izdelki in razširitev obsega
izdelkov
a)
Brezdimni tobačni izdelki Vsi brezdimni
tobačni izdelki povzročajo zasvojenost in so povezani s številnimi
škodljivimi učinki na zdravje. Na
trg vstopajo novi izdelki v privlačnem pakiranju in z aromami, z namenom
izkoristiti nove tržne priložnosti, ki so jih ustvarili nacionalni predpisi o
prepovedi kajenja v javnih prostorih (okolje brez tobačnega dima). Zainteresirane strani imajo različna
stališča o tem, ali je veljavna prepoved tobaka za oralno uporabo (snus)
še vedno upravičena ter ali bi bilo treba prepoved tobaka za oralno
uporabo razširiti na druge brezdimne tobačne izdelke.
Neenotne so si tudi o vlogi brezdimnih tobačnih
izdelkov pri opuščanju kajenja. Brezdimni
tobačni izdelki lahko pomenijo tudi prvi stik s tobačnimi izdelki za
nove porabnike. b)
Nikotinski izdelki V zadnjih letih so
se na trgu pojavili novi nikotinski izdelki (vključno z elektronskimi
cigaretami), ki so bili dani v promet brez kakršnega koli predhodnega
dovoljenja ali nadzora. Zaradi
pomanjkljive zakonodaje na ravni EU so države članice za odpravo
negotovosti glede vsebine in zdravstvenih učinkov teh izdelkov ubrale različne
regulativne pristope (brez posebnega urejanja s predpisi, urejanje s
tobačnimi predpisi, urejanje s predpisi o zdravilih in prepoved). Nikotin je toksičen in povzroča
zasvojenost, poročila pa pričajo tudi o drugih nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo v elektronskih cigaretah. Proizvajalci izdelkov za nadomestno nikotinsko terapijo so izrazili
zaskrbljenost zaradi različne obravnave navedenih zdravil in nikotinskih
izdelkov. Obstaja tudi tveganje
povečane uporabe nikotinskih izdelkov zaradi nacionalnih predpisov o
okolju brez tobačnega dima. Druge
zainteresirane strani so menile, da bi lahko nikotinski izdelki pripomogli k
opuščanju oziroma omejevanju kajenja ter da bi jih bilo treba obravnavati
kot potrošniške izdelke. c)
Zeliščni izdelki za kajenje Zeliščni
izdelki za kajenje so v nacionalnih zakonodajah različno obravnavani, kar
negativno vpliva na čezmejno trgovino. Zdravstvena tveganja, povezana z zgorevanjem teh izdelkov, so podobna
tveganjem uporabe tradicionalnih tovarniško izdelanih cigaret, čeprav ne
povzročajo zasvojenosti in ne vsebujejo tobaka. Potrošniki o zeliščnih izdelkih za kajenje pogosto menijo, da so
zdravju neškodljivi ali manj škodljivi.
3.2.
Problem 2: Pakiranje in označevanje
Nekatere
določbe veljavne DTI na področju pakiranja in označevanja niso
več v skladu z znanstvenimi dokazi in zavezami, ki izhajajo iz Okvirne
konvencije. Veljavne usklajene
določbe DTI državam članicam ne omogočajo, da bi sprejele ukrepe
za varovanje javnega zdravja in posodobitev svoje zakonodaje v skladu z
obveznostmi, ki izhajajo iz Okvirne konvencije. Države članice na primer ne morejo odpraviti navedbe pogosto zavajajočih
vrednosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida na pakiranju ali na obeh
straneh pakiranja tobačnih izdelkov uvesti slikovnih zdravstvenih
opozoril, ki so dokazano učinkovitejša. V veljavni DTI niso
usklajeni tudi nekateri drugi vidiki glede pakiranja in označevanja,
zaradi ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, pa je prišlo do razlik med
državami članicami. Slikovna
zdravstvena opozorila se na primer uporabljajo v osmih držav članicah, še
dve pa jih bosta začeli uporabljati leta 2013. V nekaj državah članicah potekajo razprave o standardizirani
embalaži. Ta položaj se bo verjetno
poslabšal, še zlasti ko bodo države članice začele izvajati Okvirno
konvencijo. Ti različni pristopi
bodo negativno vplivali na notranji trg.
3.3.
Problem 3: Sestavine
Ker se uporabljajo
različni formati poročanja, imajo proizvajalci, uvozniki in države
članice težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti poročanja v skladu
z veljavno zakonodajo, za Komisijo pa primerjava in analiza podatkov ter priprava
zaključkov na njihovi podlagi predstavljajo veliko breme. Pomanjkanje
usklajenosti pri urejanju sestavin s predpisi vpliva na delovanje
notranjega trga in na prosti pretok blaga v EU. Nekatere države članice so sprejele predpise, ki dovoljujejo ali
prepovedujejo različne sestavine glede na njihov potencial za spodbujanje
uporabe ali začetka uporabe tobačnih izdelkov. Po pričakovanjih se bodo ovire na notranjem trgu brez uskladitve v
prihodnjih letih še zaostrile. Verjetno
je, da bodo države članice še naprej enostransko sprejemale predpise, da
bi izpolnile svoje obveznosti iz Okvirne konvencije, zlasti v zvezi s
privlačnostjo tobačnih izdelkov in ob upoštevanju razvoja v zadnjih
letih, ko je bilo na trg danih več aromatiziranih tobačnih izdelkov.
3.4.
Problem 4: Čezmejna prodaja tobaka na daljavo
Čezmejna
spletna prodaja tobačnih izdelkov je večinoma nezakonita,
privlačna pa je zlasti zaradi izogibanja plačila davkov in/ali
nadzora starosti[7]. Z vidika DTI čezmejna spletna prodaja pomeni nevarnost izogibanja zaščitnih
ukrepov iz Direktive (npr. obveznosti namestitve zdravstvenih opozoril na
tobačni izdelek v jeziku oziroma jezikih države, v kateri prebiva
potrošnik). Države članice so na
tem področju sprejele različne pravne pristope, pravna neskladja pa
se bodo s postopnim izvajanjem Okvirne konvencije še zaostrila. Čezmejna prodaja že po definiciji vpliva na
delovanje notranjega trga. Glede na
to, da spletni trgovci na drobno običajno ponujajo izdelke potrošnikom ne
glede na njihov kraj bivanja, nacionalne rešitve znotraj EU nimajo učinka
ali pa je ta zanemarljiv.
3.5.
Problem 5: Sledljivost in varnostni elementi
Razpoložljivost
izdelkov, ki niso v skladu z določbami Direktive (npr. v zvezi z
zdravstvenimi opozorili in predpisi o sestavinah) ogroža cilje Direktive. Ukrepi na področju sledljivosti v skladu s
členom 5(9) DTI na ravni EU niso bili sprejeti, v njihovi odsotnosti
pa države članice ne morejo sprejeti učinkovitih ukrepov. Trenutno gospodarskim subjektom na notranjem trgu
niso zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, saj so samo štirje
največji proizvajalci tobačnih izdelkov z EU in državami
članicami sklenili pravno zavezujoče sporazume, vključno z
določbami o sledenju. Prodaja
nezakonitih izdelkov pomeni, da potrošniki ne morejo izkoristiti
zaščitnih ukrepov, uvedenih z DTI. Poleg tega ne morejo preveriti pristnosti zadevnih izdelkov. Številne zainteresirane strani (tobačna
industrija, pa tudi trgovci na drobno) so izrazili zaskrbljenost, da se bo
zaradi nekaterih ukrepov, o katerih se je razpravljalo in ki naj bi bili
vključeni v revidirano DTI, povečala nezakonita trgovina s
tobačnimi izdelki, vendar prepričljivi dokazi v prid tej trditvi niso
bili predloženi.
4.
Podlaga za ukrepanje EU
Člen 114(1)
PDEU pooblašča Evropski parlament in Svet, da
sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v
državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega
trga. V skladu s
členom 114(3) PDEU bi si Komisija v svojih predlogih iz
člena 114(1)S morala prizadevati za visoko raven varovanja zdravja. Kot pojasnjeno, so
nekatera področja, vključena v oceno učinka, z uskladitvijo
že zajeta v veljavni DTI, vendar jih je treba posodobiti v skladu z znanstvenim
in mednarodnim razvojem. Na drugih
področjih, pomembnih za oceno učinka, so države članice ubrale različne
pravne pristope, kar je povzročilo ovire za prosti pretok blaga.
5.
CILJI POLITIKE
Splošni cilj
revizije je izboljšati delovanje notranjega trga, obenem pa zagotoviti visoko
raven varovanja zdravja. Cilj
predloga je posodobiti že usklajena področja ter tako odpraviti ovire, s
katerimi se srečujejo države članice pri usklajevanju nacionalne
zakonodaje s tržnim, znanstvenim in mednarodnim razvojem. Njegov cilj je tudi obravnavati ukrepe v zvezi z izdelki, ki še niso
zajeti v DTI, ker je neenoten razvoj v državah članicah pripeljal do
razdrobljenosti notranjega trga ali pa bo do nje verjetno pripeljal. Nenazadnje pa skuša predlog tudi zagotoviti, da
se določbam Direktive ne bo mogoče izogniti z dajanjem na trg
izdelkov, ki niso v skladu z DTI. Predlog
bo zagotovil tudi usklajeno izvajanje mednarodnih obveznosti, ki izhajajo
Okvirne konvencije, ki je zavezujoča za EU in vse države članice, in
dosleden pristop k nezavezujočim zavezam Okvirne konvencije, če
obstaja nevarnost, da bi bile različno prenesene v nacionalne zakonodaje. Revizija bo
prispevala k splošnemu cilju EU glede krepitve blaginje njenih državljanov
(člen 3 PEU) in k strategiji Evropa 2020. Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi pozitivno vplivata na
produktivnost in konkurenčnost. Revizija
prav tako v celoti upošteva Listino EU o temeljnih pravicah. Kot nenamerni stranki učinek lahko nekateri
ukrepi pripeljejo do višjih davčnih prihodkov držav članic. Za doseganje teh splošnih ciljev je treba uresničiti naslednja posebna
cilja politike: A. odprava ovir za čezmejno trgovino in zagotovitev enakih
konkurenčnih pogojev za proizvajalce in druge gospodarske subjekte; B. zmanjšanje upravne obremenitve
gospodarskih subjektov in javnih organov, ki jo povzročajo zapletenost
veljavne DTI in preostala neskladja v zakonodaji. Pri izbiranju med
različnimi možnostmi je bila upoštevana visoka raven varovanja zdravja. V tem okviru je cilj revizije zakonsko urediti
tobačne izdelke ob upoštevanju dejstva, da gre za izdelke, ki
povzročajo zasvojenost in katerih uporaba ima dokazano negativne posledice
za zdravje (kot so rak ust, žrela in pljuč, bolezni srca in ožilja,
vključno s srčno in možgansko kapjo, zamašene žile, povečano
tveganje slepote, impotenca, zmanjšana plodnost in učinki na nerojenega
otroka). V skladu s tem je njen cilj
zagotoviti, da sestavine in embalaža ne spodbujajo ali lajšajo začetka
kajenja med mladimi. Osredotočenost
na mlade se odraža tudi pri izbiri možnosti politike in izdelkov, ki jih
revizija prvenstveno zadeva (cigarete, tobak za zvijanje in brezdimni
tobačni izdelki). Poleg tega bi
revizija morala ustvariti pogoje, ki bi vsem državljanom v EU omogočali,
da sprejmejo premišljene odločitve o izdelkih na podlagi točnih
informacij o posledicah uživanja tobačnih izdelkov za zdravje. Nenazadnje pa bi morali imeti vsi kadilci koristi
od zaščitnih ukrepov DTI (kot so zdravstvena opozorila in predpisi o
sestavinah). Glede na to je bil pri
primerjavi in izbiri med različnimi možnostmi upoštevan naslednji glavni zdravstveni
cilj, in sicer C. zagotovitev visoke ravni varovanja
zdravja državljanov v vsej EU.
6.
možnosti politike
Pri reviziji so
bile upoštevane številne možnosti politike. Nekatere prvotno predvidene možnosti (npr. da bi od tobačne
industrije zahtevali, da prispeva k stroškom zdravstvenega varstva, uvedba
mehanizmov za preverjanje starosti pri avtomatih za prodajo tobačnih
izdelkov in skupne določbe glede predstavitve tobačnih izdelkov na
prodajnih mestih) so bile opuščene. Na področju
politike „brezdimni tobačni izdelki in razširitev področja uporabe
direktive“ (tj. nikotinski izdelki in zeliščni izdelki za kajenje) so
bile preučene naslednje možnosti: brez sprememb, urejanje izdelkov v
okviru DTI (zdravstvena opozorila/sestavine) ter postopna odprava izdelkov
(zeliščni izdelki za kajenje). Na
področju brezdimnih tobačnih izdelkov je bila ocenjena tudi možnost
odprave veljavne prepovedi tobaka za oralno uporabo, na področju
nikotinskih izdelkov pa sta bili preučeni možnosti vzpostavitve novega
sistema izdaje dovoljenj in uporaba veljavnega okvira za zdravila. Na področju
politike „pakiranje in označevanje“ so bile preučene naslednje
možnosti politike: brez sprememb, uvedba večjih in obveznih slikovnih
opozoril, prepoved promocijskih in zavajajočih elementov ter uvedba enotne
embalaže. Pri teh ukrepih so iz
nekaterih določb izvzeti izdelki, ki niso tovarniško izdelane cigarete in
tobak za zvijanje, (npr. cigare, cigarilosi, tobak za pipo in brezdimni
tobačni izdelki), vendar bi bilo treba to izvzetje odpraviti, če bi
se okoliščine bistveno spremenile (v smislu obsega prodaje ali razširjenosti
kajenja med mladimi). Na področju
politike „sestavine“ je bilo kot možnost politike preučeno obvezno
ali prostovoljno poročanje v različnih formatih ali na podlagi
skupnega elektronskega formata. Upoštevane
so bile tudi različne možnosti v zvezi z urejanjem vsebnosti, med drugim
urejanje dodatkov s privlačnimi, zasvojevalnimi in toksičnimi
lastnostmi, prepoved izdelkov z značilnimi aromami in s povečano
toksičnostjo ali večjim zasvojevalnim učinkom ali prepoved vseh
dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo. Pri teh ukrepih so iz nekaterih določb izvzeti izdelki, ki niso
tovarniško izdelane cigarete, tobak za zvijanje in brezdimni tobačni
izdelki, (npr. cigare, cigarilosi in tobak za pipo), vendar bi bilo treba to
izvzetje odpraviti, če bi se okoliščine bistveno spremenile (v smislu
obsega prodaje ali razširjenosti kajenja med mladimi). Na področju
politike „čezmejna prodaja na daljavo“ so bile možnosti naslednje:
brez sprememb, uvedba obvezne priglasitve ter prepoved čezmejne prodaje
tobaka na daljavo. Na področju
politike „sledljivost in varnostni elementi“ pa sta možnosti naslednji:
brez sprememb ter uvedba sistema EU za sledenje z varnostnimi elementi ali brez
njih. Za tobačne izdelke, ki
niso tovarniško izdelane cigarete in tobak za zvijanje, bi se odobrilo prehodno
obdobje.
7.
Primerjava možnosti in izbrana možnost
7.1.
Brezdimni tobačni izdelki in razširitev obsega izdelkov
a)
Brezdimni tobačni izdelki Z odpravo
prepovedi tobačnih izdelkov za oralno uporabo (snusa) in obveznimi
strožjimi predpisi za brezdimne tobačne izdelke glede označevanja in
sestavin bi odpravili trenutno neenako obravnavo
različnih kategorij brezdimnih tobačnih izdelkov. V gospodarskem smislu bi ta možnost po
pričakovanjih povzročila precejšnjo rast prodaje tobaka za oralno
uporabo, prodaja drugih brezdimnih tobačnih izdelkov pa bi upadla. Gospodarski subjekti bi imeli pri usklajevanju s
predpisi o označevanju in sestavinah nekaj stroškov, vendar bi usklajeni
pristop na ravni EU po pričakovanjih prinesel več prednosti kot
spremembe, ki bi jih zaporedoma uvajale države članice. Kar zadeva vpliv na zdravje, razprava o
škodljivosti tobaka za oralno uporabo še poteka, splošni zaključek pa je,
da tobak za oralno uporabo povzroča zasvojenost in ima škodljive
učinke na zdravje. Ni
prepričljivih dokazov, da bi se z odpravo prepovedi tobaka za oralno
uporabo zmanjšala razširjenost kajenja, poleg tega bi ta izdelek lahko
spodbudil začetek uporabe tobačnih izdelkov (vstopna točka) ali se
uporabljal v kombinaciji s tovarniško izdelanimi cigaretami (dvojna uporaba),
zlasti tam, kjer kajenje ni dovoljeno. Izbrana možnost je:
ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, obvezna priglasitev novih
kategorij tobačnih izdelkov ter strožji predpisi glede označevanja in
sestavin brezdimnih tobačnih izdelkov (tj. zdravstvena opozorila na
obeh straneh pakiranja in prepoved brezdimnih tobačnih izdelkov z
značilnimi aromami). Ta možnost
bi zagotovila skupen okvir za brezdimne tobačne izdelke glede sestavin in
označevanja, veljavna prepoved tobaka za oralno uporabo pa bi se ohranila. Uvedba sistema priglasitve za nove kategorije
tobačnih izdelkov bi tudi prispevala k boljšemu poznavanju teh izdelkov za
namene morebitnih prihodnjih sprememb Direktive. Izbrana možnost je v skladu s smernicami Okvirne konvencije o
sestavinah in označevanju. Šteje
se, da je ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo edini učinkoviti
ukrep za omejitev uporabe tega izdelka, odvračanje nekadilcev in mladih od
tega, da bi začeli uporabljati brezdimne tobačne izdelke, in
preprečevanje njihove zasvojenosti z nikotinom. Glede na to, da je trg drugih brezdimnih tobačnih izdelkov
v EU še vedno zelo majhen, njihov potencial za rast pa omejen, prepoved
izdelkov z značilnimi aromami v kombinaciji z vidnejšimi zdravstvenimi
opozorili velja za sorazmerno. Z ohranitvijo
prepovedi tobaka za oralno uporabo, omejitvijo prodaje drugih brezdimnih
tobačnih izdelkov na območja tradicionalne uporabe ter strožjimi
predpisi glede označevanja in sestavin brezdimnih tobačnih izdelkov (tj. zdravstvena opozorila na obeh straneh pakiranja in prepoved
brezdimnih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami) bi se
omogočila enaka obravnava vseh brezdimnih tobačnih izdelkov in
zagotovila visoka raven varovanja zdravja, vendar je bila na tej stopnji zaradi
omejenega potenciala za rast brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za
oralno uporabo ta možnost opuščena, ker je obveljala za nepotrebno strogo. Še daljnosežnejša
bi bila prepoved vseh brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za
oralno uporabo na Švedskem, za katerega bi se uvedli strožji predpisi glede
označevanja in sestavin, državam članicam pa se ne bi smelo
odobriti izvzetje izdelkov za tradicionalno uporabo. Ta možnost je bila zavrnjena, saj je obveljala za nesorazmerno. b)
Nikotinski izdelki Z urejanjem
nikotinskih izdelkov v okviru DTI bi lahko prispevali
k izboljšanju varnosti teh izdelkov. Vendar
ta možnost ne ustreza sedanjemu regulativnemu razvoju v državah članicah,
ki temelji na funkciji teh izdelkov. Ustanovitev
ločenega sistema izdaje dovoljenj za nikotinske
izdelke bi pomenila visoke upravne stroške za nacionalne organe in otežila
določanje meril za uporabo pri oceni ter pomenila tveganje prekrivanja s
farmacevtskim okvirom. Izbrana je bila
možnost, v skladu bi s katero bi za nikotinske izdelke z vsebnostjo nikotina
nad vnaprej določenim pragom veljala zakonodaja o zdravilih, preostali
nikotinski izdelki pa bi se lahko prodajali kot potrošniški izdelki, če bi
bili opremljeni z zdravstvenimi opozorili. S to možnostjo bi se odpravila trenutna neenaka
obravnava nikotinskih izdelkov in nadomestne nikotinske terapije, povečala
pravna varnost in utrdil trenutni razvoj v državah članicah, ki temelji na
funkciji teh izdelkov. Dovoljeni
izdelki bi lahko bili v prostem prometu v EU, drugi pa samo, če bi bila
njihova vsebnost nikotina pod opredeljenim pragom in bi izpolnjevali predpise o
označevanju. Ta možnost spodbuja
raziskave in razvoj na področju opuščanja kajenja za čim
večje koristi za zdravje. Vključitev
vseh nikotinskih izdelkov v okvir zakonodaje o zdravilih je bila najstrožja med opredeljenimi možnostmi, vendar je bila zaradi
nesorazmernosti zavrnjena. c)
Zeliščni izdelki za kajenje Izbrana je bila
možnost, v skladu s katero bi se zeliščni izdelki za kajenje urejali v
okviru DTI (zahteve za označevanje). Prispevala bi k enotnemu razvoju v EU, ki bi omogočal prosti
promet, zagotovila skupno varnostno mrežo za potrošnike in obravnavala morebitne
zavajajoče vidike izdelkov. Postopna odprava trženja zeliščnih izdelkov za kajenje bi bila z zdravstvenega
vidika najprimernejša, vendar bi imela na zadevne zainteresirane strani iz
gospodarstva negativne učinke. Ta
rešitev je bila zavržena, zlasti ker ne bi bil sorazmerna, glede na to, da je
glavni pomislek povezan z napačnim dojemanjem glede škodljivih
učinkov na zdravje. Poleg tega
zeliščni izdelki nimajo enakega zasvojevalnega učinka kot
tradicionalne cigarete ali drugi nikotinski izdelki.
7.2.
Pakiranje in označevanje
Uvedba večjih
in obveznih slikovnih opozoril na obeh straneh pakiranja tobačnih
izdelkov bi zagotovila skladnost in odpravila trenutno razdrobljenost (slikovna
opozorila se že uporabljajo v osmih državah članicah, dodatni dve pa jih
bosta uvedli leta 2013), pomenila pa bi tudi uskladitev z mednarodnimi
zavezami (Okvirna konvencija) in olajšala čezmejno trgovino. Sprejetje ukrepov na ravni EU bi
povzročilo prihranek stroškov za industrijo v primerjavi s sedanjim
stanjem, ko se mora industrija zaporedoma prilagajati številnim različnim
pravnim sistemom. Z zdravstvenega
vidika bi večja in obvezna slikovna opozorila povečala
ozaveščenost o negativnih zdravstvenih posledicah uporabe tobačnih
izdelkov v vseh državah članicah EU (zdaj so potrošniki v državah
članicah, ki uporabljajo slikovna in besedilna zdravstvena opozorila,
bolje obveščeni kot potrošniki v državah, ki uporabljajo samo besedilna
opozorila), spodbudila spremembo vedenjskih vzorcev ter preprečila
začetek kajenja, zlasti med mladimi. Izbrana je bila
možnost, v skladu s katero bi se uvedla večja in obvezna slikovna
opozorila ter prepovedali promocijski in zavajajoči elementi. To bi še okrepilo delovanje
notranjega trga in pomenilo prihranek stroškov v primerjavi z več spremembami
na nacionalni ravni. Ta možnost bi
tudi okrepila pozitiven učinek na zdravje, saj bi se z njo še
povečalo poznavanje izdelka in njegovih posledic za zdravje. Poleg tega bi prispevala k odvračanju,
zlasti mladih, od tega, da bi začeli kaditi. Države članice bi lahko uvedle tudi enotno embalažo, če bi
bilo to v skladu s Pogodbo. Z uvedbo enotne
embalaže na ravni EU bi se dosegel kar največji učinek na
notranji trg in nadalje zmanjšali stroški usklajevanja za industrijo. Ta možnost bi zagotovila najbolj pozitiven
učinek z zdravstvenega vidika. Vendar
se na tej stopnji glede na sedanje pomanjkanje dejanskih izkušenj v EU,
nerešene pravne spore in pomisleke, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane
strani, zdi primerneje izbrati manj strogo možnost in o tem vprašanju
poročati pet let po prenosu, da se oceni razvoj.
7.3.
Poročanje o sestavinah in urejanje sestavin s predpisi
Z uvedbo obveznega
poročanja v usklajenem elektronskem formatu bi se zagotovili enake
konkurenčni pogoji, olajšala analiza in spremljanje podatkov ter
prihranili stroški za industrijo v primerjavi s trenutnim neenotnim položajem,
ko se v državah članicah uporabljajo različni formati poročanja. Če bi
države članice obvezali k zakonskem urejanju toksičnih, zasvojevalnih
in privlačnih dodatkov v tobačnih izdelkih,
bi imele države članice na voljo le malo smernic, pozitivni učinki na
notranji trg pa bi bili omejeni. Ta
ukrep bi povzročil pravno negotovost za zainteresirane strani iz
gospodarstva in le omejen prihranek stroškov v primerjavi s trenutnim stanjem,
ko se mora industrija prilagajati različnim nacionalnim ukrepom. Ta možnost verjetno ne bi imela večjega
učinka na začetek kajenja. Izbrana je bila
možnost, v skladu s katero bi se prepovedali tobačni izdelki z
značilnimi aromami ter povečano toksičnostjo ali povečanim
zasvojevalnim učinkom[8]. Ta možnost bi
preprečila nepregledno množico nacionalnih predpisov in olajšala
čezmejno trgovino. Poleg tega bi
v primerjavi s trenutnim stanjem, ko je mogoče pričakovati vse
več nacionalnih sprememb, pomenila tudi prihranek stroškov. Ta možnost ne prepoveduje uporabe vseh dodatkov,
temveč se osredotoča na izdelke z značilnimi aromami (npr. z
aromo vanilje in čokolade) ter dodatke, povezane z energijo in vitalnostjo
(npr. kofein in tavrin), ali dodatke, s katerimi se želi ustvariti vtis, da
izdelki koristijo zdravju (npr. vitamini). Vplivala bi na omejeno število izdelkov, omejene pa bi bile tudi
posledice za kmete, vključno s tistimi, ki pridelujejo tobak tipa burley
in tobak orientalskega tipa, saj ne ureja dodatkov, ki so bistveni za
proizvodnjo tobačnih izdelkov. Ta
možnost bi pripomogla k odvračanju mladih (ki jih pritegnejo aromatizirani
izdelki) od tega, da bi začeli kaditi. V postopku odločanja bodo sodelovale testne skupine. Ta možnost dopušča tudi nadaljnje ukrepe, ko
bodo na voljo znanstveni podatki o toksičnosti in zasvojevalnih
učinkih. Najbolj stroga
možnost bi bila prepoved vseh dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo[9]. Ta možnost bi dodatno izboljšala notranji trg in
bi tako kot možnost prepovedi izdelkov z značilnimi aromami lahko
povzročila ekonomije obsega. Vendar
pa bi se s tem ukrepom odpravila večina dodatkov, tudi tistih, ki se
uporabljajo v manjših količinah in izdelkov ne dajejo značilnega
okusa. Zato bi ta možnost vplivala skoraj
na vse izdelke na trgu, zahtevala ponovne opredelitve in morebiti
povzročila umik izdelkov s trga. Še zlasti bi lahko prizadela pridelovalce tobaka tipa burley in tobaka
orientalskega tipa, saj se pri proizvodnji tobačnih izdelkih iz teh sort
tobaka uporablja več dodatkov. Kar
zadeva vpliv na zdravje, bi ta možnost še okrepila učinek na potrošnjo/razširjenost
uporabe, vendar ne v obsegu, ki bi upravičeval dodatne stroške.
7.4.
Čezmejna prodaja na daljavo
Izbrana je bila
možnost urejanja čezmejne prodaje na daljavo v smislu obveznosti
priglasitve in mehanizmov preverjanja starosti. Pričakuje se, da bo ta možnost zagotovila boljšo skladnost z DTI
in izboljšanje razmer za trgovce na drobno, ki se ukvarjajo z zakonito
dejavnostjo, obenem pa še naprej omogočala nakup izdelkov, ki niso na
voljo v vseh državah članicah. Po
pričakovanjih bodo preverjanje starosti in višje cene (zakonita prodaja)
imeli pozitiven učinek na razširjenost uporabe/potrošnjo. Vzpostavitev sistema bi pomenila nekaj omejenih
dodatnih stroškov za nacionalne uprave, vendar ti stroški veljajo za sorazmerne
glede na pozitivne učinke na zakonito prodajo in zmanjšano potrošnjo. Poleg tega bi bili stroški pretežno izravnani z
izboljšanimi možnosti izvrševanja. S prepovedjo
čezmejne prodaje na daljavo bi se odpravila sedanja izkrivljanja in
tradicionalnim prodajalcem omogočilo izvajanje njihove zakonite
dejavnosti. S prepovedjo bi se
državam članicam, ki so sprejele strožje predpise, olajšalo njihovo
izvajanje, ter še okrepil učinek DTI, ker bi bil onemogočen nakup
izdelkov, ki niso v skladu z Direktivo. Po drugi strani pa bi ta možnost v celoti odpravila eno od prodajnih
poti. Glede na to, da je boljšo
skladnost z DTI mogoče doseči z manj strogo možnostjo, popolna
prepoved čezmejne prodaje na daljavo ni obveljala za potrebno.
7.5.
Sledljivost in varnostni elementi
Sistem sledenja
po vsej EU bi zagotovil enoten pristop, kar pomeni
znaten prihranek stroškov za industrijo in enake konkurenčne pogoje za vse
subjekte na notranjem trgu. Z
zmanjšanjem razpoložljivosti nezakonitih in neskladnih izdelkov bi tudi okrepil
učinke DTI v smislu predpisov o zdravstvenih opozorilih in sestavinah. Glede na to, da ima velik del trga že pogodbene
obveznosti glede uporabe sistema sledenja, bi bili po pričakovanjih
stroški usklajevanja za industrijo sorazmerni, tudi če upoštevamo, da bi
morale za shranjevanje podatkov poskrbeti neodvisne tretje strani. Pričakuje se, da bi po dvigu
ozaveščenosti in zmanjšani razpoložljivosti cenenih nezakonitih tovarniško
izdelanih cigaret in tobaka za zvijanje ta ukrep prispeval k zmanjšanju
potrošnje. Sistem spremljanja in
sledenja, ki organom omogoča dostop do podatkov, ki jih shranjuje
neodvisna tretja stran, bo organom (vključno s Komisijo) pomagal
sistematično spremljati gibanje tobačnih izdelkov skozi
distribucijsko verigo, od kraja proizvodnje do namembnega maloprodajnega trga
(„spremljanje“). Izbrana možnost
je sistem sledenja po vsej EU, dopolnjen z varnostnimi elementi. Ta možnost bi kar najbolj povečala
učinek DTI, olajšala nadzor trga in potrošnikom omogočila preverjanje
pristnosti izdelkov. Odpravlja tudi
(neutemeljeni) pomislek nekaterih zainteresiranih strani, da bi revizija DTI
povzročila povečanje nezakonite trgovine.
7.6.
Splošni povzetek vplivov
7.6.1.
Pregled izbranih možnosti
V
skladu z zaključki v prejšnjem razdelku spodnja preglednica prikazuje
pregled možnosti politike ter utemeljitve za izbiro najprimernejših možnosti
(na sivem ozadju). Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || 3 || 4 || Utemeljitev 1a. Brezdimni tobačni izdelki || Odprava prepovedi tobaka za oralno uporabo in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, obveznost priglasitve za vse nove kategorije tobačnih izdelkov in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, omejitev prodaje drugih brezdimnih tobačnih izdelkov na območja tradicionalne uporabe in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Prepoved vseh brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za oralno uporabo na Švedskem; strožji predpisi o označevanju in sestavinah za tobak za oralno uporabo na Švedskem || – usklajeni predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke; – enaki konkurenčni pogoji; – sorazmeren ukrep za preprečevanje uvedbe/širitve novih škodljivih izdelkov, ki povzročajo zasvojenost, na notranjem trgu; – zdravstveni pomisleki v zvezi z vsemi brezdimnimi tobačnimi izdelki; – ni dokazov, da brezdimni tobačni izdelki vodijo k opuščanju kajenja, tveganje prvega stika s tobačnimi izdelki in njihove dvojne uporabe; – tveganje za razvoj trga (sestavine in okolje brez tobačnega dima); – kompromis: učinek na MSP upravičen zaradi zdravstvenih tveganj, povezanih z razvojem izdelkov, njihovim trženjem in širitvijo na nove skupine uporabnikov. Možnosti 3 in 4 bi imeli pozitivnejši učinek na zdravje, vendar je možnost 2 v analizi stroškov in koristi obveljala za bolj sorazmerno. 1b. Nikotinski izdelki || Predpisi o označevanju in sestavinah za nikotinske izdelke v okviru DTI || Nov sistem izdaje dovoljenj za nikotinske izdelke || Uporaba zakonodaje o zdravilih za nikotinske izdelke z vsebnostjo nikotina nad določenim pragom in zahteve za označevanje za preostale nikotinske izdelke || Uporaba zakonodaje o zdravilih za vse nikotinske izdelke || – jasen in ustrezno zastavljen pravni okvir za analizo tveganj in koristi, ki omogoča prosti promet z dovoljenimi izdelki v skladu z njihovo naravo; – možnost vzajemnega priznavanja znotraj notranjega trga; – enaka obravnava nikotinskih izdelkov in nadomestne nikotinske terapije; – usklajen pristop, ki bi utrdil trende v državah članicah; – minimalni varnostni standard; – potencial za opuščanje kajenja; kompromis: vzpostavitev usklajene varnostne mreže s potencialom za zmanjšanje kajenja upravičuje dodatno breme obdelave vlog. Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || Utemeljitev 1c. Zeliščni izdelki za kajenje || Zahteve glede označevanja za vse zeliščne izdelke za kajenje v okviru DTI || Postopna odprava zeliščnih izdelkov za kajenje || – omogočanje prostega prometa z izdelki; – odprava trenutnega napačnega dojemanja glede učinkov na zdravje; – kompromis: odprava napačnega razumevanja s čim manjšimi stroški usklajevanja. Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || 3 || Utemeljitev 2. Pakiranje in označevanje || Obvezna večja slikovna opozorila || Obvezna slikovna opozorila (možnost 1), uskladitev nekaterih vidikov pakiranja in videza tovarniško izdelanih cigaret in prepoved promocijskih in zavajajočih elementov || Možnost 2 in povsem enotna embalaža || – odprava neskladij na notranjem trgu in omogočanje prostega prometa; – boljša ozaveščenost in odprava zavajajočih elementov; – usklajenost z zavezami, ki izhajajo iz Okvirne konvencije; – sorazmernost: usmerjenost na začetek kajenja in izdelke, ki so privlačni za mlade; – upoštevanje pomislekov zainteresiranih strani iz gospodarstva (npr. brez enotne embalaže/poseganje v blagovne znamke); – omogočeno usklajevanje z mednarodnim in znanstvenim razvojem; – države članice lahko sprejmejo enotno embalažo za uskladitev s smernicami Okvirne konvencije, če je to v skladu s Pogodbo; – kompromis: možnost 3 je z zdravstvenega vidika učinkovitejša, vendar je primerno počakati na dejanske izkušnje. 3. Sestavine || Skupni format prostovoljnega poročanja; prepoved toksičnih in privlačnih dodatkov z zasvojevalnim učinkom v tobačnih izdelkih || Obvezno poročanje v usklajenem formatu; prepoved izdelkov z značilnimi aromami in izdelkov z večjo toksičnostjo in zasvojevalnim učinkom || Obvezno poročanje v usklajenem formatu; prepoved vseh dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo || – odprava neskladij na notranjem trgu in omogočanje prostega prometa; – zmanjšanje upravnega bremena (poročanje); – usklajenost z obveznostmi/ zavezami, ki izhajajo iz Okvirne konvencije; – sorazmernost: usmerjenost na začetek kajenja in izdelke, ki so privlačni mladim; – upoštevanje pomislekov zainteresiranih strani, vključno s pridelovalci (brez neenake obravnave tobaka tipa burley/ tobaka orientalskega tipa). Kompromis: usmerjenost na začetek kajenja in čim manjši stroški za zainteresirane strani iz gospodarstva; možnost 3 bi bila z zdravstvenega vidika učinkovitejša. Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || Utemeljitev 4. Čezmejna prodaja na daljavo || Sistem priglasitve in preverjanja starosti || Prepoved čezmejne prodaje tobačnih izdelkov na daljavo || – zagotovljeno upoštevanje zaščitnih ukrepov DTI; – zakonita dejavnost je omogočena (prodaja na drobno) – omejen gospodarski učinek na zakonito dejavnost. Kompromis: možnost 2 bi bila z zdravstvenega vidika učinkovitejša, vendar dražja za industrijo. 5. Sledljivost in varnostni elementi || Sistem sledenja na ravni EU || Sistem sledenja, ki ga dopolnjujejo varnostni elementi || – zagotovljeno upoštevanje zaščitnih ukrepov DTI; – enaki konkurenčni pogoji (za male in velike gospodarske subjekte); – stroški izravnani s prihranki po prehodu z nezakonite trgovine na zakonito; – odprava pomislekov zainteresiranih strani iz gospodarstva glede nezakonite trgovine. Kompromis: koristi, ki izhajajo iz zmanjšanja nezakonite trgovine odtehtajo stroške za industrijo. Z vidika učinkovitosti kombinacija izbranih možnosti
prispeva k splošnemu cilju revizije DTI, da se zagotovi pravilno delovanje
notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja javnega zdravja. Kar zadeva notranji trg, vse možnosti:
z odpravo
obstoječih ali pričakovanih razlik med nacionalnimi zakonodajami
omogočajo prost pretok blaga na notranjem trgu in/ali
dvignejo raven
usklajenosti v veljavni DTI na novo raven, ki jo upravičuje znanstveni
razvoj ali mednarodne obveznosti/zaveze, in/ali
zagotavljajo, da
zaščitnih ukrepov DTI ne ogrožajo nedovoljeni izdelki ali
čezmejna prodaja, ki ne spoštuje teh zaščitnih ukrepov.
Z vidika zdravja
se predvidena revizija osredotoča na odvračanje mladih od kajenja,
hkrati pa tudi odraslim potrošnikom omogoča premišljeno odločanje. Revizija bi tudi kadilcem omogočila
prednosti zaščitnih ukrepov, ki jih določa DTI. Kombinacija
izbranih možnosti je stroškovno učinkovita v smislu, da bo družbi
po pričakovanjih prinesla splošne socio-ekonomske koristi. Izbrane možnosti bodo zainteresiranim stranem iz
gospodarstva predvidoma prinesle zmanjšanje neposrednih stroškov (skladnost),
zaradi zmanjšanja potrošnje pa morda tudi izgubo prihodkov. Opredeljene možnosti
predstavljajo skladen pristop, ki je usklajen z mednarodnimi zavezami,
temeljnimi pravicami in vrednotami ter splošnim ciljem EU o krepitvi blaginje
državljanov (člen 3 PEU).
7.6.2.
Splošni učinki
Kombinacija
izbranih možnosti politike bo po pričakovanjih v petih letih privedla do
zmanjšanja potrošnje v višini približno 2 % nad izhodiščem za
tovarniško izdelane cigarete in tobak za zvijanje. To ustreza zmanjšanju števila kadilcev za 2,4 milijona v EU. Učinki na zainteresirane
strani iz gospodarstva bodo v zvezi z doseganjem skladnosti z izbranimi
možnostmi (neposredni stroški) v primerjavi z osnovnim scenarijem po
pričakovanjih pozitivni. Po
drugi strani bodo posredni učinki zaradi pričakovanega zmanjšanja
potrošnje proizvajalcem tovarniško izdelanih cigaret in tobaka za zvijanje
sčasoma povzročili izgubo prihodka v višini
376 milijonov EUR. Ta
negativni učinek na proizvajalce tovarniško izdelanih cigaret in tobaka za
zvijanje bo lahko večji od koristi, ki jih prinaša prihranek stroškov v
smislu neposrednih stroškov. Vendar
se bo denar, ki ne bo porabljen za nakup tobačnih izdelkov, po
pričakovanjih porabil za nakup izdelkov drugih sektorjev, ki bodo tako
imeli gospodarsko korist od povečane potrošnje. Z vidika zaposlovanja
bodo izgubljena delovna mesta v tobačni industriji po ocenah izravnana z
delovnimi mesti v drugih sektorjih in v splošnem naj bi ukrepi v zaposlovanju
prinesli neto prirast, ki bi po ocenah znašal približno 2 200 delovnih
mest. Pri oblikovanju izbranih
možnosti so bili skrbno upoštevani morebitni učinki na regionalno
zaposlenost ter poseben položaj MSP in mikro podjetij.
Glavna korist za vlade po upadu potrošnje/razširjenosti bo
izboljšanje zdravja, ki je vrednota že samo po sebi. Pričakovane socio-ekonomske koristi za EU (zmanjšanje stroškov za
zdravstveno varstvo, zmanjšanje izgube produktivnosti in denarno izraženi
prihranek življenjskih let) tudi po odbitku zaradi zmanjšanja davčnih
prihodkov letno znašajo približno 9,4 milijarde EUR. Spodnja preglednica prikazuje razčlenitev splošnih neto stroškov
in koristi. Po drugi strani
družbeno diskontiranje omogoča primerjavo koristi in stroškov, ki
nastanejo v različnih obdobjih, na podlagi stopnje, ki je za družbo še
sprejemljiva za sklepanje takih kompromisov[10]. To je še zlasti pomembno pri nadzoru nad tobakom,
ker se bodo nekatere pričakovane koristi pojavile šele sčasoma,
nekateri učinki (npr. na davčne prihodke) pa bi se pokazali prej. Po najbolj verjetnem scenariju (tj. ko do
zmanjšanja davčnih prihodkov in prihranka stroškov za zdravstveno
varstvo/odsotnosti z dela pride v petih letih, koristi zmanjšane prezgodnje
umrljivosti pa se v povprečju pokažejo šele v 25 letih) bo letna neto
korist zmanjšanja potrošnje tobaka za 2 % znašala 4 milijarde EUR. Preglednica 1: Splošni
neto stroški in koristi (v mio. EUR) || Odstotek zmanjšanja potrošnje tobaka 1 % || 2 % || 3 % || 4 % || 5 % Zmanjšanje prihodkov od trošarin[11] || 794 || 1 588 || 2 382 || 3 176 || 3 970 Zmanjšanje izdatkov za zdravstveno varstvo || 253 || 506 || 759 || 1 012 || 1 265 Zmanjšanje izgube produktivnosti || 83 || 165 || 248 || 331 || 413 – zaradi predčasnega upokojevanja/smrti || 61 || 122 || 183 || 244 || 305 – zaradi bolniških odsotnosti || 22 || 43 || 65 || 87 || 108 Zmanjšanje stroškov prezgodnje umrljivosti || 5 167 || 10 334 || 15 501 || 20 669 || 25 836 Splošna neto korist || 4 709 || 9 417 || 14 126 || 18 836 || 23 544 Diskontirane vrednosti || 2 016 || 4 032 || 6 048 || 8 064 || 10 080
8.
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE
Učinkovito
izvajanje revidirane DTI se bo zagotovilo z naslednjimi ukrepi: ·
sestanki glede prenosa med Komisijo in državami
članicami; ·
določitev načrta izvajanja; ·
spremljanje številnih kazalnikov, pomembnih za cilj
predloga; ·
vzpostavitev mreže držav članic za razpravo o
izvajanju revidirane DTI; ·
poročilo Komisije o izvajanju direktive pet
let po prenosu. [1] UL L 194, 18.7.2001, str. 26–35. [2] http://ec.europa.eu/atwork/pdf/cwp2012_annex_sl.pdf [3] Brez posodobitve države članice na primer
ne morejo povečati velikosti zdravstvenih opozoril, spremeniti njihovega
mesta na embalaži ali nadomestiti navedbe vrednosti katrana, nikotina in
ogljikovega monoksida. [4] Doslej je na primer osem držav članic
uvedlo slikovna zdravstvena opozorila, predpisi glede sestavin pa se med
državami članicami razlikujejo. [5] Na primer, ukrepi v zvezi s čezmejno
prodajo na daljavo in sledljivostjo bodo olajšali pravne dejavnosti ter tako
preprečili prodajo tobačnih izdelkov, ki niso v skladu z DTI (npr.
zdravstvena opozorila in sestavine). [6] Posebna raziskava Eurobarometra št. 385 (2012): http://ec.europa.eu/health/eurobarometers/index_en.htm.
70 % kadilcev začne kaditi pred 18. letom starosti. [7] V skladu s členom 36 Direktive
2008/118/ES o trošarinah na tobačne izdelke je pri čezmejni prodaji obvezno plačilo trošarine v namembni
državi članici. Z vidika potrošnika pa je čezmejen nakup smiseln le,
če se s tem izogne plačilu višje trošarine v namembni državi
članici. [8] Ta možnost je podobna pristopu, ki se
uporablja v Združenih državah. [9] Ta možnost je podobna pristopu, ki so ga
izbrali v Kanadi in Braziliji. [10] Družbeno diskontiranje omogoča primerjavo
koristi in stroškov, ki se pojavijo v različnih časovnih obdobjih,
tako da se njihove vrednosti izrazijo na podlagi stopnje, ki je za družbo še
sprejemljiva za sklepanje takih kompromisov. [11] Brez upoštevanja ukrepov, ki se sprejmejo proti
nezakoniti trgovini, in možnosti za zvišanje davčnih stopenj.