See dokument on väljavõte EUR-Lexi veebisaidilt.
Dokument 52012DC0582
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS A Stronger European Industry for Growth and Economic Recovery Industrial Policy Communication Update
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski politiki
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski politiki
/* COM/2012/0582 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski politiki /* COM/2012/0582 final */
KAZALO SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU,
EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Močnejša evropska
industrija za rast in oživitev gospodarstva 3 I............ Partnerstvo za močnejšo evropsko
industrijo................................................................... 3 II........... Politika in gospodarsko ozadje:
osrednja vloga industrije................................................. 4 III.......... Stebri okrepljene industrijske
politike: naložbe v inovacije, boljši tržni pogoji, dostop do kapitala in
človeškega kapitala ter znanja........................................................................................................... 6 A........... Spodbujanje naložb v nove
tehnologije in inovacije.......................................................... 6 1. Prednostna področja ukrepanja................................................................................................. 8 i) Trgi za napredne proizvodne tehnologije za
čisto proizvodnjo...................................................... 8 ii) Trgi za ključne omogočitvene tehnologije................................................................................... 9 iii) Trgi proizvodov na biološki osnovi............................................................................................ 9 iv) Trajnostna industrijska politika,
gradbeništvo in surovine......................................................... 10 v) Čista vozila in plovila............................................................................................................... 12 vi) Pametna omrežja.................................................................................................................... 13 2. Spremljevalni ukrepi................................................................................................................ 14 B........... Dostop do trgov........................................................................................................... 15 1. Izboljšanje notranjega trga za blago......................................................................................... 15 2. Spodbujanje podjetništva za bolj dinamičen
notranji trg............................................................ 18 3. Notranji trg za tehnologije, enotni patenti
in varovanje pravic intelektualne lastnine.................... 19 4. Mednarodni trgi...................................................................................................................... 21 C........... Dostop do financiranja in
kapitalskih trgov..................................................................... 23 1........... Podpora javnega sektorja za lažji
dostop industrije do kapitala...................................... 23 2. Dostop do kapitalskih trgov.................................................................................................... 24 D........... Ključna vloga človeškega kapitala................................................................................. 26 IV......... Sklepne ugotovitve: upravljanje in
cilji............................................................................ 28 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU,
SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Močnejša evropska
industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski
politiki I. Partnerstvo za
močnejšo evropsko industrijo Evropa v času finančnih težav bolj kot kdaj
koli prej potrebuje svoje pravo gospodarstvo za spodbuditev gospodarske rasti
in zaposlovanja. Naša industrija je na dobri poti, da lahko prevzame to nalogo:
Evropa je namreč vodilna na svetu v mnogih strateških sektorjih, kot so
avtomobilska, letalska, strojna, vesoljska, kemična in farmacevtska industrija.
Industrija še vedno predstavlja 4/5 evropskega izvoza, 80 % naložb
zasebnega sektorja v raziskovalne in razvojne dejavnosti pa prihaja iz
proizvodnje[1].
Vendar pa je zaradi dolgotrajne gospodarske
krize evropska industrija pod pritiskom: proizvodnja je še vedno 10 %
nižja kot pred krizo, izgubljenih pa je bilo več kot 3 milijone delovnih
mest v industriji. Raven zaupanja potrošnikov in podjetjih je nizka. Zaradi
težav v bančnem sektorju je oteženo najemanje kreditov. Naložbe upadajo in
tovarnam grozi zaprtje. To se dogaja v času, ko je svet zaradi hitrih
inovacij in tehnološkega razvoja na pragu industrijske revolucije. S
prepletanjem nekaterih novih tehnologij nastajajo temelji nove industrijske
revolucije, ki bo osnovana na zeleni energiji, čistem prometu, novih
proizvodnih metodah, novih materialih in pametnih komunikacijskih sistemih. Ti
bodo spremenili globalno industrijsko pokrajino, naši konkurenti v ZDA in Aziji
pa že pospešeno vlagajo na ta področja. Evropa v času pomanjkanja zaupanja,
tržne negotovosti, težav s financiranjem in pomanjkanja usposobljenih virov
potrebuje nove naložbe v industrijo. Evropa mora poskrbeti, da se bo pomen
industrije v 21. stoletju spet povečal. Le tako bo
namreč mogoče zagotoviti trajnostno rast, ustvariti visokokakovostna delovna
mesta in rešiti sedanje družbene izzive. Za to potrebuje obsežno vizijo, v
središču katere bodo naložbe in inovacije, pa tudi izkoriščanje vseh
razpoložljivih vzvodov na ravni EU, predvsem enotni trg, trgovinska
politika, politika na področju malih in srednjih podjetij, politika
konkurence, okoljska politika in politika na področju raziskav v korist
konkurenčnosti evropskih podjetij. Komisija v tem sporočilu predlaga partnerstvo
med EU, državami članicami in industrijo, s katerim naj bi se
skokovito povečale naložbe v nove tehnologije, Evropa pa bi si
zagotovila konkurenčno prednost v novi industrijski revoluciji. Komisija po
obsežnem javnem posvetovanju predlaga, da se naložbe skupno usmerijo na šest
prednostnih področij, ki so: napredne proizvodne tehnologije, ključne
omogočitvene tehnologije, proizvodi na biološki osnovi, trajnostna industrijska
in gradbena politika ter surovine, čista vozila in pametna omrežja. Komisija predstavlja pristop, ki naj bi ga
uporabila pri vsakem od navedenih področij z vzpostavitvijo posebnih
partnerskih projektnih skupin. V načrtu je prikazano, kako bo EU s političnimi
vzvodi podprla ponovno industrializacijo Evrope in pri tem celovito uporabila
vse razpoložljive instrumente. Industrija naj bi zagotovila potrebne naložbe in
proizvode, države članice in regionalni organi pa naj bi te prednostne naloge
prilagodili nacionalnim potrebam[2].
Skupno ukrepanje industrije in javnih organov naj bi tudi prispevalo k
zmanjšanju razlik v konkurenčnosti med posameznimi državami članicami in
regijami EU. Cilj ukrepov, predlaganih v tem dokumentu, je
prinesti novo dinamiko na področja s potencialom za rast, kot sta denimo enotni
trg in mednarodni trgi. Novih naložb ne bo mogoče spodbujati, če se
bodo pojavljali dvomi o možnostih prodaje ali strah pred nezakonito
prisvojitvijo tehnološkega znanja. Z olajšanjem dostopa podjetjih do trgov je
bil dosežen znaten napredek pri izkoriščanju potenciala notranjih in zunanjih
trgov. Komisija se zato posveča izbranim področjem, na katerih je treba še
precej storiti glede zmanjšanja stroškov, povečanja zaupanja, spodbujanja
podjetništva in zaščite intelektualne lastnine. Komisija pa se posveča tudi dvema področjema,
ki sta ju oslabili gospodarska kriza in hitro se spreminjajoča industrijska
pokrajina. Inovativne naložbe brez financiranja niso možne. Gospodarska kriza
in težave v bančnem sektorju so negativno vplivale na dajanje posojil v
realnem gospodarstvu, zato je v tem sporočilu predlagana skupina ukrepov za
reševanje tega položaja. Poleg tega novih tehnologij ni mogoče razvijati in
dajati na trg, če evropska delovna sila ni ustrezno usposobljena.
Komisija zato svojo strategijo dopolnjuje s skupino ukrepov, s katerimi bo
Evropejce usposobila za prihodnost in pospešila prestrukturiranje industrije. Komisija si prizadeva, da bo s prenovljeno
industrijsko strategijo, ki je opredeljena v tem sporočilu, zopet povečala
pomen industrije v Evropi, tako da naj bi se njen delež povečal s
trenutnih 16 %[3]
BDP na kar 20 % do leta 2020. Na to naj bi vplivalo znatno povečanje
naložb (bruto naložbe in naložbe v opremo), povečanje blagovne menjave na
notranjem trgu (do leta 2020 naj bi dosegla 25 % BDP) in znatno
povečanje števila majhnih in srednjih podjetij, ki izvažajo v tretje države. Na
to naj bi vplivalo znatno povečanje naložb (bruto naložbe in naložbe v opremo),
povečanje blagovne menjave na notranjem trgu (do leta 2020 naj bi dosegla
25 % BDP) in znatno povečanje števila malih in srednjih podjetij, ki
izvažajo v tretje države. II. Politika in
gospodarsko ozadje: osrednja vloga industrije To sporočilo temelji na pobudi „Celostna
industrijska politika za dobo globalizacije“[4],
ki jo je Komisija leta 2010 sprejela v okviru strategije Evropa 2020,
in jo tudi nadgrajuje. V ospredju te pobude je bila krepitev konkurenčnosti
industrije za hitrejšo oživitev gospodarstva ter prehod na nizkoogljično in z
viri gospodarno gospodarstvo. Strateški pristop, predlagan v letu 2010, je
še vedno v celoti veljaven in pomemben za doseganje trajnostnih dolgoročnih
ciljev, pri njegovem izvajanju pa je bil dosežen velik napredek[5]. Toda zaradi resnih posledic
gospodarske krize v več državah članicah, posledične stagnacije
gospodarstva EU in poslabšanja obetov za svetovno gospodarstvo je
postal ta vmesni pregled industrijske politike še pomembnejši[6]. V letošnjem letnem pregledu rasti je
poudarjeno, da so za hitrejše okrevanje gospodarstva, dohitevanje največjih
evropskih konkurentov in za napredek pri doseganju ciljev strategije
Evropa 2020 potrebni ukrepi za pospešeno rast. Evropski svet je na več
zasedanjih v letih 2011 in 2012 pozval k ukrepanju na področjih,
opredeljenih v tem sporočilu, ki ga je predsednik Barroso napovedal v govoru o
položaju v Uniji 12. septembra 2012. Ta prenovljena industrijska
strategija je del odgovora na te pozive, zlasti po sprejetju „Pakta za rast in
delovna mesta“ na zasedanju Evropskega sveta junija 2012. Industrija je v središču politične pozornosti,
ker je postalo jasno, da so za bogato in gospodarsko uspešno Evropo potrebni
močni industrijski temelji. Bistveno je spodbuditi oživitev
gospodarstva, zagotoviti visokokakovostna delovna mesta in okrepiti evropsko
konkurenčnost na svetovnem trgu. Industrija lahko ustvari visoko rast
produktivnosti, ki je potrebna za ponovno doseganje trajnostne rasti:
industrijska produktivnost se je od časov najgloblje krize v letu 2009 povečala
za 35 %. Poleg tega lahko ob globalnem pomanjkanju virov le industrija
izboljša energetsko učinkovitost in učinkovitost rabe virov v celotnem
gospodarstvu ter prispeva k iskanju rešitev drugih družbenih izzivov. Zdaj so nujno potrebne nove naložbe za
hitrejšo oživitev gospodarstva ter vrnitev inovacij in novih tehnologij v
proizvodne obrate. Če Evropa ne bo dovolj vlagala v uvedbo in razširjanje teh
tehnologij, bo njena konkurenčnost v prihodnosti resno ogrožena. Vendar pa so
obeti za naložbe slabi[7].
Med letoma 2008 in 2011 so se naložbe zmanjšale za 2,5 odstotne točke BDP, po
trenutnih gospodarskih napovedih pa naj bi se stanje le počasi izboljševalo. Za
spodbuditev naložb so potrebni zaupanje podjetij, tržno povpraševanje, finance
in znanje, ki so štirje stebri evropske industrijske politike. Cenovno sprejemljiv in zanesljiv dostop do
energije in surovin postaja vse pomembnejši, saj predstavlja znaten del
stroškov v mnogih industrijah. Cene energije v evropski industriji so se v
obdobju od leta 2005 do začetka leta 2012 realno povečale za 27 %, kar je
več kot v večini drugih industrializiranih držav, zlasti v primerjavi z ZDA.
Tudi cene elektrike so v Evropi v povprečju višje kot v drugih razvitih
državah, kot so ZDA, Kanada, Mehika in Koreja, ta razlika v cenah pa se je v
zadnjem desetletju še povečala[8].
Pri opredelitvi prihodnje energetske politike bi zato bilo treba skrbno
preučiti vpliv na cene energije v Evropi. Pri tem so ključni uspešno izvajanje
v celoti učinkovitega notranjega trga za energijo, povečanje naložb v
energetsko infrastrukturo, nadaljnja diverzifikacija virov energije ter večja
energetska učinkovitost. Konkurenčnost proizvodnje sčasoma ne bo več
temeljila na plačnih razlikah[9],
zato ima evropska industrija dejansko možnost, da proizvodnjo ponovno
pritegne v Evropo , če bo le znala izkoristiti priložnosti, ki jih
ponujajo nove tehnologije in velikost trga EU. III. Stebri okrepljene
industrijske politike: naložbe v inovacije, boljši tržni pogoji, dostop do
kapitala in človeškega kapitala ter znanja Komisija predlaga proaktiven pristop k
industrijski politiki na podlagi naslednjih štirih glavnih elementov. 1. EU mora zagotoviti
ustrezne okvirne pogoje za spodbujanje novih naložb, pospešeno uvajanje
novih tehnologij in večjo učinkovitost rabe virov. Ti vključujejo tehnične
predpise in pravila notranjega trga ter spremljevalne ukrepe, kot so
infrastruktura ter raziskave in razvoj/inovacijski projekti. Za začetek je v
tem sporočilu predlaganih šest prednostnih področij, na katerih bi bilo
treba takoj ukrepati. 2. Nadalje so potrebne nujne izboljšave
v delovanju notranjega trga. Predstavljene so v tem dokumentu in v Aktu
za enotni trg II, vključene pa so tudi v priporočila za posamezne države
članice, izdana v okviru evropskega semestra. Prispevale bodo h krepitvi
trgovine na notranjem trgu. Oživitev gospodarstva bo pospešilo tudi odpiranje mednarodnih
trgov. Hitro rastoča svetovna gospodarstva v vzponu ponujajo nove izvozne
priložnosti za podjetja EU, zlasti za mala in srednja podjetja. 3. Naložbe in inovacije niso
mogoče brez ustreznega dostopa do financiranja. Javna sredstva so že
dodeljena za spodbujanje naložb v inovacije malih in srednjih podjetij. Vendar
pa se lahko naložbeni projekti evropskih podjetij v zadostni meri in trajno
financirajo le s pritegnitvijo zasebnih sredstev. Drug ključen izziv pri
povečanju konkurenčnosti je boljši dostop do kapitalskih trgov. 4. Za uspeh industrijske
politike pa so ključni tudi spremljevalni ukrepi za povečanje naložb v človeški
kapital in znanja. Potrebni so politike, usmerjene v ustvarjanje delovnih mest,
in orodja za predvidevanje potreb po ustreznem znanju, da bo delovna sila
pripravljena na industrijsko preoblikovanje. V ospredju tega pristopa je izboljšanje
okvirnih pogojev za povečanje potenciala za rast v industriji EU. V celoti
je upoštevana potreba po spodbujanju konkurence za učinkovito dodeljevanje
sredstev in dinamično gospodarstvo. Z javnim posredovanjem bi bilo treba
ustvariti ustrezno tržno okolje in pripraviti rešitve za nedelovanje trga.
Industrija sama pa mora razviti svoje konkurenčne prednosti. Cilj industrijske
politike je spodbujanje konkurenčnosti, podjetja pa ostajajo odgovorna za svoj
uspeh ali neuspeh na svetovnem trgu. A. Spodbujanje
naložb v nove tehnologije in inovacije Raziskave in razvoj so daleč najpomembnejše
gonilo inovacij v podjetjih. Komisija je zato politike na področju raziskav in
razvoja v vodilni pobudi Unija inovacij[10]
opredelila kot prednostne naloge. Kljub temu, da so evropske raziskave na
vrhunski ravni in gonilo številnih novih tehnologij, ki se uporabljajo v industrijah
po vsem svetu, pa Evropa v preteklosti ni bila vedno uspešna pri prenosu
znanstvenih dognanj v industrijsko prednost. Dober primer tega so litijeve
baterije; evropska podjetja imajo v lasti več kot 30 % ustreznih patentov,
vendar se take baterije v EU ne proizvajajo. Z naložbami v zgodnjih fazah uvajanja in
širjenja novih tehnologij si bo Evropa pridobila tehnološko prednost, s katero
si bo zagotovila donos svojih inovacij v smislu rasti in delovnih mest. Prednosti
prvega na trgu omogočajo namreč povečanje produktivnosti, učinkovitejšo
rabo virov in večje tržne deleže. Žal pa se je pri posvetovanju z
zainteresiranimi stranmi pokazalo, da lahko negotovosti glede nadaljnjega
razvoja novih trgov pogosto negativno vplivajo na zaupanje podjetij in zavirajo
naložbe. Zato je pomembno, da se z vzpostavitvijo enostavnega, stabilnega
in predvidljivega dolgoročnega okvira tehničnih pravil, standardov in druge
zakonodaje za notranji trg razjasnijo negotovosti o novih trgih. Po obširnem javnem posvetovanju in analizi je
bilo izbranih šest hitro rastočih področij, na katerih je treba najprej
ukrepati. Ta prednostna področja lahko prispevajo h kratkoročni in srednjeročni
oživitvi gospodarstva in pomembno vplivajo na evropsko dolgoročno gospodarsko
rast. Zagotovila bodo potrebno industrijsko infrastrukturo za tako imenovano „tretjo
industrijsko revolucijo“[11].
Z vzpostavitvijo te infrastrukture bi lahko nastalo na tisoče novih podjetij in
milijone novih delovnih mest, kar bo temelj za trajnostno svetovno gospodarstvo
21. stoletja. Med prednostnimi področji ukrepanja so tudi glavni elementi nove
industrijske družbe, v kateri bodo nove energijske, informacijske in proizvodne
tehnologije spremenile industrijsko proizvodnjo in trge. Toda vpliv teh novih
tehnologij nikjer ne bo tako očiten kot na navedenih šestih področjih. Naložbe
v nove tehnologije na teh področjih bodo prispevale k izpolnitvi cilja
strategije Evropa 2020 za trajnostno gospodarstvo z visoko stopnjo
zaposlenosti. Prednostna področja večinoma sovpadajo s področji
naložb kohezijske politike za obdobje 2014–2020[12]. Gre za trge, na katerih so
nove tehnologije že pripravljene za proizvodnjo novih proizvodov ali povečanje
produktivnosti. Te nove tehnologije bodo korenito spremenile tehnične vede
(denimo inteligentni materiali) in preoblikovale proizvodnjo proizvodov (npr. s
3D-tiskanjem) ter položile nove temelje za tradicionalne trge, na primer s
pametnimi omrežji, električnimi vozili ali umetno maso na biološki osnovi. Zato
jih morajo države članice upoštevati pri industrijski politiki, pa tudi v
strategijah za socialno kohezijo in gospodarski razvoj regij. Zaradi osredotočenosti na te prednostne naloge
pa seveda ne bodo zanemarjena prizadevanja v drugih sektorjih, ki trenutno
potekajo v okviru vodilne pobude za industrijsko politiko, ki jo je Komisija
opredelila leta 2010. S preoblikovanjem strategije LeaderSHIP 2015 se
bo na primer izboljšala konkurenčnost evropske ladjedelniške industrije, ki
prispeva k trajnostnemu pomorskemu prometu, infrastrukturi in napredku pri
pridobivanju energije iz morja. Na okrogli
mizi na visoki ravni o prihodnosti evropske jeklarske industrije bodo opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na konkurenčnost te
industrije, in izdelana konkretna priporočila za ohranjanje njene
konkurenčnosti. Ta proaktivni pristop k industrijski politiki bo v
prihodnje razširjen tudi na druga ključna področja, kot so ustvarjalna in
vesoljska industrija, tehnologije za boljše zdravstveno varstvo predvsem
starajočega se prebivalstva, medicinski pripomočki in turizem. 1. Prednostna področja ukrepanja i) Trgi za napredne proizvodne tehnologije za čisto
proizvodnjo Napredne proizvodne tehnologije, ki omogočajo
čisto proizvodnjo, so ključni del nove industrijske revolucije. 3D-tiskanje
omogoča na primer proizvodnjo v mnogo manjšem obsegu, kot je trenutno ekonomsko
izvedljivo, kar omogoča poceni prilagojeno proizvodnjo proizvodov za novo tržno
nišo in odpiranje novih priložnosti na trgu za inovativna mala in srednja
podjetja. Za tovarne prihodnosti bodo značilni izjemno energetsko učinkoviti
postopki, pri katerih se učinkovito uporabljajo viri, obnovljivi in reciklirani
materiali ter vse pogostejša uporaba trajnostnih poslovnih modelov, kot je
industrijska simbioza za obnovo materialov in izkoriščanje izgubljene toplote
in energije. Te tehnologije so pomembna poslovna priložnost, saj naj bi se po
pričakovanjih svetovni trg podvojil, tako da bi do leta 2020 dosegel
750 milijard EUR. Industrija EU je v teh tehnologijah že vodilna
na svetu, saj njen svetovni tržni delež znaša več kot 35 %[13], delež njenih patentov pa več
kot 50 %[14].
Usklajevanje politik EU in njenih država
članic ter prizadevanj zainteresiranih strani bi se lahko izboljšalo s
projektno skupino za napredne proizvodne tehnologije za čisto proizvodnjo. S
tem bi se lahko zagotovila usmeritev in usklajevanje ter večje razširjanje in
komercializacija rezultatov javno-zasebnih partnerstev. Spodbujali bi se tudi
inovativni ukrepi, usmerjeni v povpraševanje[15],
vključno s pravočasno ureditvijo in standardizacijo notranjega trga ter
inovativnimi javnimi naročili. Zaradi visokih stroškov in zelo tveganih
naložb v predstavitvene projekte za dokaz izvedljivosti ter pilotne programe
bodo potrebna javno-zasebna partnerstva z industrijo na ravni EU, da se bo
zagotovila pravočasna komercializacija. Pomembno vlogo bodo denimo imela
javno-zasebna partnerstva v okviru pobude Obzorje 2020, na primer na
področju robotike in trajnostne predelovalne industrije, skupaj s
predstavitvenimi projekti za ključne omogočitvene tehnologije. Pomembna bosta
tudi program financiranja inovativnih predstavitvenih projektov za
nizkoogljično energijo NER300 in shema pomoči za trajnostno industrijo z
nizkimi emisijami ogljika (SILC), ki podpira inovacije na področju zmanjševanja
toplogrednih plinov. Komisija bo
v letu 2013 vodila projektno skupino za napredne proizvodne tehnologije za
čisto proizvodnjo, s čimer želi pospešiti razvoj in uvajanje teh tehnologij v
evropsko industrijo. Komisija bo po posvetovanju z industrijo ocenila učinke
morebitnega javno-zasebnega partnerstva na področju trajnostnih predelovalnih
industrij. Države
članice poziva k spodbujanju komercializacije in uporabi naprednih proizvodnih
tehnologij ter krepitvi čezmejnega sodelovanja, pri čemer naj bi države
upoštevale svoje nacionalne posebnosti in potrebe. ii) Trgi za ključne omogočitvene tehnologije Svetovni trg ključnih omogočitvenih
tehnologij, ki obsega mikro- in nanoelektroniko, napredne materiale, vključno z
biotehnologijo, fotoniko, nanotehnologijo in naprednimi proizvodnimi sistemi, naj
bi se po napovedih do leta 2015 povečal za več kot 50 %, in sicer s
646 milijard EUR na več kot 1 bilijon, kar je enako 8 %
BDP Evropske unije. Evropa je vodilna na svetu v raziskavah in razvoju na
področju ključnih omogočitvenih tehnologij, njen svetovni delež patentov pa
presega 30 %. Vendar pa je bila v preteklosti EU pri prenosu raziskav v
tržne proizvode in storitve pogosto počasnejša od svojih trgovinskih
partnerjev. Komisija je v Sporočilu[16], izdanem junija 2012,
opredelila strategijo EU za pospešitev razvoja in industrijsko uporabo
proizvodov, ki temeljijo na ključnih omogočitvenih tehnologijah. Ta nova
strategija temelji na štirih stebrih: prilagoditvi in poenostavitvi
instrumentov politike EU; boljšem usklajevanju politik med EU in državami
članicami, da se spodbudijo sinergije in dopolnjevanje; vzpostavitvi primernih
in namenskih struktur upravljanja znotraj in zunaj Komisije, da se zagotovijo
učinkovito izvajanje, ter na uporabi obstoječih trgovinskih instrumentov za
zagotovitev poštene konkurence in enakih pogojev za vse na mednarodni ravni.
Komisija pa se bo posvečala tudi razvoju notranjega trga za inovativne
proizvode, s čimer želi promovirati znanost in tehnološke spretnosti ter
spodbujati podjetništvo s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami[17]. Ugotoviti je treba, kako v
Evropi najbolje ohraniti in razvijati močno oskrbovalno osnovo za ključne
omogočitvene tehnologije, na primer za sestavne dele, ki se uporabljajo v
telekomunikacijskem sektorju in sektorju informacijske tehnologije. Komisija bo
izvajala evropsko strategijo za ključne omogočitvene tehnologije ter tako
zagotovila boljše usklajevanje tehnoloških politik EU in državami članicami,
financiranje bistvenih predstavitvenih in pilotnih programov in medsektorskih
projektov na področju ključnih omogočitvenih tehnologij ter pravočasni razvoj
notranjega trga za proizvode, ki temeljijo na ključnih omogočitvenih
tehnologijah. Zagotavljanje industrijske uporabe ključnih omogočitvenih
tehnologij bo tako bistven del zadevnih evropskih partnerstev za inovacije. Komisija
poziva države članice in regije, naj izkoristijo raziskovalne in inovacijske
strategije za pametne specializacije, podpirajo razvojne raziskave, vključno s
pilotnimi programi in predstavitvenimi projekti, ter okrepijo sodelovanje v
celotni vrednostni verigi. iii) Trgi proizvodov na biološki osnovi V industrijah s pretežno rabo biomase se v
proizvodnih procesih uporabljajo obnovljivi viri ali biološki postopki.
Proizvodi na biološki osnovi imajo za konkurenčnost industrije in za okolje
številne prednosti. V primerjavi s postopki, pri katerih se uporabljajo fosilna
goriva, se pri večini bioloških proizvodnih postopkov porabi manj energije,
izpusti manj ogljikovega dioksida in ohlapnih organskih spojin ter ustvari manj
strupenih odpadkov. S temi postopki se lahko zmanjšajo proizvodni stroški in
izboljša okoljevarstvena učinkovitost. Ocenjuje se, da naj bi v EU do
leta 2020 stopnja rasti kemičnih proizvodov na biološki osnovi, vključno z
bioplastiko, biomazivi, biotopili, biološkimi površinsko aktivnimi snovmi in
kemičnimi surovinami, znašala 5,3 % letno, kar pomeni, da bo trg vreden 40 milijard
EUR in bo zagotavljal več kot 90 000 delovnih mest samo v biokemični
industriji[18]. Za vzpostavitev notranjega trga za proizvode
na biološki osnovi je treba razviti standarde in posodobiti predpise[19]. Evropski odbor za
standardizacijo (CEN) že pripravlja mandate za standardizacijo za biogoriva in
druge proizvode na biološki osnovi, ter posebne mandate za biopolimere, maziva,
topila in površinsko aktivne snovi[20].
Z institucionalnim javno-zasebnim partnerstvom
za industrije s pretežno rabo biomase za večjo rast, ki bi temeljilo na
konceptu skupne tehnološke pobude, bi se lahko pritegnile naložbe zasebnega
sektorja, spodbudila učinkovita in trajnostna vzpostavitev oskrbe z biomaso,
podprli obsežni predstavitveni projekti na področju biorafinerije, spodbujala
zelena javna naročila ter razvili novi proizvodi in materiali na biološki
osnovi. Z inovativnimi postopki in tehnologijami se lahko olajša izkoriščanje
neuporabljenih ostankov pridelkov in morske biomase. Komisija bo
izvajala strategijo za biogospodarstvo in spodbujala trge za proizvode na
biološki osnovi. Pospešila bo razvoj standardov in njihovo mednarodno
priznavanje, spodbujala uporabo okolju prijaznih oznak in zelena javna naročila
ter z industrijo sodelovala pri razvoju podrobnih predlogov za javno-zasebna
partnerstva za biogospodarstvo (od 2013/2014 naprej). iv) Trajnostna industrijska politika, gradbeništvo in surovine Z zmanjšanjem stroškov, povečanjem energetske
učinkovitosti, učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanjem količine odpadkov se bo
povečala konkurenčnost gradbenega sektorja. Za stanovanjske, poslovne in javne
zgradbe se končno porabi 40 % energije EU, te zgradbe pa so soodgovorne
za emisije CO2 in onesnaževanje zraka. Nove naložbe v energetsko
učinkovitost stanovanjskih in javnih zgradb ter infrastrukture imajo velik
potencial in naj bi po pričakovanjih do leta 2020 dosegle vrednost 25–35
milijard EUR letno[21].
Predlaga se tudi, naj se znaten delež strukturnih skladov in Kohezijskega
sklada nameni za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Za trajnostne gradbene proizvode, postopke in
dela so potrebni novi evropski standardi, ki bodo omogočili ohranitev
usklajenega notranjega trga za proizvode in storitve. Mednarodna konkurenčnost
gradbenih storitev EU se lahko med drugim poveča tudi z zagotovitvijo
mednarodne uporabe gradbenih standardov Evrokod. Javno-zasebno partnerstvo za
energetsko učinkovite stavbe naj bi pospešilo prehod od raziskav do trga. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi[22] določa zahteve za številne
proizvode, ki vplivajo na porabo energije, vključno z motorji, črpalkami,
ventilatorji in hladilnimi stroji. Pripravljajo se tudi ukrepi za druge
proizvode široke uporabe in industrijsko opremo. Čeprav se ukrepi te direktive
nanašajo predvsem na energijo, so obravnavane tudi izboljšave v zvezi z vsemi
okoljskimi vidiki, vključno z učinkovitostjo materialov. Uporabljala se bo
postopoma za širšo množico industrijskih proizvodov, ki imajo znaten vpliv na
okolje. Sprejeti je treba tudi ukrepe za nadaljnji
razvoj vseevropskih trgov za recikliranje odpadkov in prehod na gospodarstvo s
sklenjenim krogom recikliranja. Z novimi evropskimi standardi za različne
kakovosti recikliranih materialov (npr. kovine, les in tekstil) bi prav tako
spodbudili razvoj trga. Nujni so dodatni predstavitveni projekti za
tehnologije recikliranja, razstavljanja in ločevanja za posebne namene, kot je
denimo pilotni projekt RECAP za boljše recikliranje mešane plastike. Prav
tako bi se lahko z izmenjavo dobrih praks spodbujale inovativne tehnologije za
ravnanje z odpadki in upravljanje virov. S sredstvi iz Kohezijskega
sklada in strukturnih skladov ter z drugimi oblikami javnega financiranja, sistemi
pobud in cenovnimi signali bi se lahko pospešeno spodbujali recikliranje,
obnova in ponovna uporaba namesto sežiganja. Za konkurenčnost industrije EU so
bistvene neenergetske in nekmetijske surovine. Z inovacijami se lahko zmanjšajo
pritiski na oskrbo. To bi denimo lahko dosegli z razvojem naprednih
metod ekstrakcije (vključno z globokomorskim rudarjenjem) in predelave,
oblikovanjem proizvodov, ki bi jih bilo mogoče preprosto kakovostno
reciklirati, in omogočanjem t. i. urbanega rudarjenja. EU mora izboljšati
sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami o surovinah, da bo
dosegla kritično maso, potrebno za rešitve sklenjenega kroga za vrednostne
verige materialov. Evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin[23] bo združilo vse zadevne
zainteresirane strani, da se bo povečala razpoložljivost tehnoloških in drugih
rešitev na trgu. Komisija bo nato ta strateški izvedbeni načrt prenesla v
operativni program. Za gradbene
proizvode in postopke bodo pripravljeni novi evropski standardi za merila trajnosti,
v okviru izvajanja akcijskega načrta za trajnostno konkurenčnost gradbenega
sektorja pa se bo spodbujala mednarodna uporaba standardov Evrokod v
sodelovanju s tristranskim strateškim forumom[24](2013–2014). V okviru
javno-zasebnega partnerstva za energetsko učinkovite zgradbe in v sporočilu o
trajnostnih zgradbah (2013) bodo predlagani konkretni ukrepi za pospešitev
prehoda od raziskav do trga. Komisija bo
izvajala posebne predpise o okoljsko primerni zasnovi industrijskih proizvodov,
zlasti tistih, ki imajo v svojem življenjskem ciklu znaten vpliv na okolje; s
sektorskimi prostovoljnimi dogovori bo podpirala hitrejše in cenejše doseganje
ciljev politike na področju okoljsko primerne zasnove; nadalje bo pregledala
direktivo o energijskem označevanju in nekatere vidike direktiv o okoljsko
primerni zasnovi, da bi čim bolj povečala njihovo učinkovitost; prek Evropske
podjetniške mreže bo podpirala svetovalne službe o okoljsko primerni zasnovi,
da bo lahko bolje odgovorila na potrebe malih in srednjih podjetij (od 2012
naprej). Komisija bo
nadalje razvijala stabilne trge recikliranja in povečala delež zbiranja
odpadkov, tako da bo izvedla načrtovani pregled posebnih vidikov politike EU na
področju ravnanja z odpadki (leta 2014) in analizirala obstoječe sheme razširjene
odgovornosti proizvajalca, s čimer želi opredeliti najbolj stroškovno
učinkovite sheme ter določiti najboljše prakse in smernice (2013/2014). Komisija bo
po vzpostavitvi evropskega partnerstva za inovacije glede surovin
(november 2012) pripravila operativni program za surovine, ki bo temeljil
na strateškem izvedbenem načrtu (september 2013). Države
članice poziva, naj pripravijo strategije, prilagojene svojim nacionalnim
posebnostim, za spodbujanje recikliranja in razvoj nizkoenergijskih stavb. v) Čista vozila in plovila Vozila z alternativnim pogonom in/ali vozila
na alternativna goriva so ključna pri prehodu na trajnostno mobilnost. Tržni
delež električnih priključnih vozil in hibridnih vozil bo do leta 2020
znašal predvidoma 7 %. Vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem bodo
tudi čedalje bolj elektrificirana. Naložbe v čisto mobilnost lahko poleg
spodbujanja rasti in novih delovnih mest prinesejo dodatne prednosti, vključno
z boljšo kakovostjo zraka in manjšim vplivov na zdravje. Za razvoj trgov za čista vozila in plovila je
potrebno široko usklajevanje. Zlasti pri uvajanju električne mobilnosti so
potrebne velike prilagoditve industrijskih vrednostnih verig, poslovnih
modelov, spretnosti in odnosa potrošnikov ter vzpostavitev infrastrukture za polnjenje
vozil. Tekoče dejavnosti standardizacije za interoperabilnost in povezljivost
je treba hitro končati in pripraviti nadaljnje standarde za vozila in
infrastrukturo. Varnostne pravilnike UN/ECE za vse sestavne dele in sisteme
(vključno z akumulatorji) ter okoljske predpise EU je treba prilagoditi. Z
mednarodnimi sporazumi o standardih in predpisih, zlasti v okviru UN/ECE, se
bodo prihranili stroški in pospešila rast trga. Tudi s sodelovanjem z
največjimi evropskimi trgovinskimi partnerji na področju standardov, raziskav
in zakonodajnih vidikov se bo pospešil sprejem tehnologij, na primer z delovnim
načrtom EU in ZDA za e-mobilnost, sprejetim v okviru čezatlantskega ekonomskega
sveta. Zakonodajni predlogi o pametnih omrežij,
vseevropskem prometnem omrežju[25]
in infrastrukturi za alternativna goriva bi morali olajšati razvoj
infrastrukture za polnjenje/oskrbo z gorivom, zlasti v mestih. Regionalni in
lokalni organi bi prav tako morali spodbujati tržno uvajanje teh tehnologij, na
primer z razvojem infrastrukture, javnimi naročili in nefinančnimi pobudami,
kot je prednostni dostop do mestnih središč. Na podlagi projekta „Green
eMotion“ bi bilo treba v okviru pobude Obzorje 2020 izvajati raziskave in
razvoj ter pripraviti predstavitvene projekte, in sicer s sredstvi iz
Kohezijskega sklada in strukturnih skladov ter podporo držav članic skupaj s
posojili EIB. Komisija bo
po končnem poročilu skupine CARS21 uskladila vse ukrepe politike za uvedbo
čistih vozil na trg, vključno s priključnimi električnimi in hibridnimi vozili,
tako da bo zagotovila pravočasno izvajanje predpisov in standardov, olajšala
razvoj infrastrukture za polnjenje ter po potrebi zagotovila začetni kapital za
ključne raziskave in razvoj ter predstavitvene projekte (sporočilo o
CARS 2020 do novembra 2012). Kot je
objavila v beli knjigi o prometu iz leta 2011[26], bo
objavila strategijo o alternativnih gorivih, v kateri se bo posvetila tudi
primerni infrastrukturi za polnjenje/oskrbo z gorivom. Na podlagi
tekočih posvetovanj z industrijo bo Komisija ocenila podrobne predloge za
javno-zasebno partnerstvo za vodik in gorivne celice in javno-zasebno
partnerstvo za zelene avtomobile. Komisija
poziva države članice, naj ob upoštevanju nacionalnih posebnosti in potreb
podprejo predstavitvene projekte in razvijejo primerno infrastrukturo za čista
vozila in plovila, ki bo prilagojena njihovim potrebam in bo v skladu s
priporočili iz evropskega semestra. Komisija
poziva države članice in regije, naj izkoristijo raziskovalne in inovacijske
strategije za pametne specializacije, podpirajo razvojne raziskave, vključno s
pilotnimi programi in predstavitvenimi projekti, ter okrepijo sodelovanje v
celotni vrednostni verigi. vi) Pametna omrežja Za vključitev obnovljive energije v
elektroenergetski sistem, večjo energetsko učinkovitost in spodbujanje novih
povpraševanj, na primer po električnih vozilih, je potrebna ustrezna
infrastruktura (vključno s pametnimi omrežji, skladiščenjem in rešitvami za
uravnavanje zmogljivosti). Tretji sveženj za liberalizacijo na področju energetike
je določil zahteve za namestitev inteligentnih merilnih sistemov v vsaj 80 %
gospodinjstev do leta 2020, kar je prvi korak pri uvedbi pametnih omrežij v EU,
sporočilo o pametnih omrežjih[27]
pa določa splošni okvir politike za spodbujanje njihove uvedbe. Do
leta 2020 bo EU v ta omrežja morala vložiti približno
60 milijard EUR, do leta 2035 pa kar 480 milijard EUR. Bistveno je določiti prave okvirne pogoje, ki
bodo industriji omogočili razvoj potrebnih tehnologij in proizvodnih
zmogljivosti za te naložbe[28].
Obenem mora EU zagotoviti potrebne standarde za zagotavljanje čezmejne
interoperabilnosti pametnih omrežij ter tudi skupne minimalne standarde za
merilnike in napredno infrastrukturo za merjenje. Komisija je leta 2011
evropskim organizacijam za standardizacijo že izdala mandat M/490 za razvoj
prvega sklopa standardov za pametna omrežja do konca leta 2012. Z
mednarodnimi akterji, kot so nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo
ZDA, potekajo redna posvetovanja glede priprave združljivih standardov, kjer je
to mogoče. Še vedno pa je treba vzpostaviti splošni okvir za širšo uvedbo
pametnih naprav, vključno za učinkovitejšo rabo nizkonapetostnih naprav. Na
podlagi analize stroškov in koristi je treba določiti ključne kazalnike
uspešnosti za javna naročila, da se zagotovi priznavanje potencialnih koristi.
Potencial celovitih, učinkovitih in prilagodljivih manjših kurilnih naprav bi
bilo mogoče izkoristiti s pravočasno določitvijo ustreznih emisijskih
standardov. Nazadnje pa je treba v okviru evropskih industrijskih pobud za
električna omrežja, načrta SET in evropskega partnerstva za inovacije za
pametna mesta in skupnosti omogočiti ustrezne raziskave in razvoj ter
pripraviti inovacijske predstavitvene projekte[29].
Na podlagi
naslednjega poročila projektne skupine za pametna omrežja bo Komisija določila
nadaljnje cilje za uvedbo elementov pametnih omrežij. Popravila in razširila bo
mandate za standardizacijo, pripravila smernice za ključne kazalnike uspešnosti
ter opredelila morebitne projekte skupnega interesa[30] za vseevropsko energetsko
infrastrukturo (konec leta 2012). 2. Spremljevalni ukrepi Navedeni usklajevalni organi – ali po potrebi
nove strokovne projektne skupine – bodo morali pri prizadevanjih tesno
sodelovati z industrijo in državami članicami, da bodo uresničili programe
politike. Te skupine bodo glede na delovno področje delovale v različni sestavi
in imele na voljo različen časovni okvir. Vse pa bodo združile zadevne
zainteresirane strani in javne organe, da bodo opredelili ukrepe za hitrejši prevzem
novih tehnologij in spodbujanje naložb[31].
· Najprej bi bilo treba čim prej določiti in objaviti poenostavljen,
predvidljiv in stabilen regulativni okvir za notranji trg za nove proizvode
in storitve, vključno z ustreznimi standardi in postopki izdaje potrdil.
Regulativni organi EU in organizacije za standardizacijo morajo pravočasno
pripraviti predpise in standarde za nove tehnologije, še pred prvo uvedbo na
trg – dober primer za to so mandati za standardizacijo za električna vozila in
proizvode na biološki osnovi odbora CEN. Projektne skupine bodo priporočale
poenostavitve zakonodajnega in upravnega okolja na posameznih tržnih področjih,
kar bo pomagalo predvsem malim in srednjim podjetjem. Državam članicam je bilo
v evropskem semestru tudi priporočeno, naj poenostavijo zakonodajno okolje. ·
Razvoj infrastrukture je treba uskladiti in
sinhronizirati s povečanjem proizvodne zmogljivosti.
Naložbe v ključne energetske infrastrukture EU, kot so pametna omrežja in
shranjevanje energije, so bistvene za široko uvedbo obnovljivih virov energije,
informacijske in komunikacijske tehnologije ter električnih in hibridnih vozil.
Ustrezna in učinkovita prometna infrastruktura, interoperabilna logistika in
hitra širokopasovna omrežja so prvi pogoj za industrijski razvoj. Poleg tega je
treba pravočasno razviti nove industrijske zmogljivosti v proizvodnih
tehnologijah, in sicer z naložbami v stroje in opremo, ki porabijo malo
energije in učinkovito izrabljajo vire. ·
Po vsej EU je
treba uskladiti tudi raziskave in razvoj ter prizadevanja na področju
inovacij, da se zagotovi pravočasna uvedba in komercializacija tehnologij.
Prvi pogoj za uvedbo tehnologij v industrijskem obsegu so zlasti so
predstavitveni projekti za dokaz izvedljivosti ter proizvodni pilotni programi
. Javno-zasebna partnerstva lahko zagotovijo sredstva za take pobude, in sicer
iz strukturnih skladov ali pa v okviru pobude Obzorje 2020 ter drugih
programov Skupnosti. Prav tako je mogoče financiranje s tveganim kapitalom iz
javnih in, kar je najpomembneje, iz zasebnih virov. · Poleg tega bo Komisija sprejela dodatne ukrepe za zagotovitev ustreznih
znanj za razvoj teh trgov in za povečanje povpraševanja po novih
inovacijah. Nove delovne prakse bodo podjetjem omogočile,
da zaposlijo starejšo delovno silo in v predelovalno industrijo pritegnejo
usposobljene posameznike. Zaradi novih tehnologij se spreminjajo spretnosti,
potrebne za posamezno delovno mesto. Komisija bo spodbujala prenovo
delovnega okolja, ki spodbuja nove oblike „aktivnih delovnih mest“ in
razvoj novih spretnosti, vključno z e-spretnostmi. Širša uporaba oblikovanja ter drugih
netehnoloških inovacij je še eno ključno gonilo pri
razvoju visokokakovostnih proizvodov, povečanju produktivnosti in učinkovitejši
rabi virov. Evropski vodstveni odbor za oblikovanje je za povečanje
vloge oblikovanja v inovacijah pripravil sklop predlogov, vključno z
naslednjimi: boljši dostop podjetij do oblikovanja; spodbujanje inovacij v
oblikovanju za proizvodne sisteme; spodbujanje oblikovalskih spretnosti;
povečevanje prepoznavnosti oblikovanja v sistemu raziskav in inovacij EU; širša
uporaba oblikovanja v javnem sektorju; in prepoznavnost evropskega oblikovanja
na svetovni ravni. Inovacijska politika lahko poveča svoj vpliv
na gospodarsko rast, če bo združila uvajanje novih tehnologij in delovnih praks
z ukrepi, usmerjenimi v povpraševanje, kot so na primer standardizacija,
spodbujanje vključevanja inovacij v svetovne dobavne verige ali priprava
regulativnih pobud. Evropa ima izkušnje pri pripravi politik, usmerjenih v povpraševanje,
kot so uspešna pobuda za vodilni trg, v okviru katere so nastali načrti za
posamezne trge in instrumenti politike, usmerjeni v povpraševanje. Pred kratkim
je bilo objavljeno, da bo pet evropskih partnerstev za inovacije usklajevalo
instrumente politike, usmerjene v povpraševanje ter raziskave in razvoj. Evropski svet je na zasedanju marca 2012
poudaril, da je pomembno še naprej spodbujati inovacije, ki jih narekuje
povpraševanje, in ustvariti kar najboljše okolje, ki bo podjetnikom
omogočilo komercializacijo njihovih idej na trgu. Ob koncu
leta 2012 bo Komisija začela izvajati horizontalni akcijski načrt v treh
zaporednih stopnjah, da bi spodbudila povpraševanje po inovativnih evropskih
proizvodih in storitvah. Na prvi stopnji bo določila trge, orodja in
modele na osnovi povpraševanja. Na naslednji stopnji bo Komisija v sodelovanju
z zainteresiranimi stranmi pripravila strateške načrte za dejavnosti, usmerjene
v povpraševanje, v okviru širših pobud. Na zadnji stopnji pa bo izvedla ukrepe
iz strateških načrtov druge stopnje. Hkrati bo se bo z novim nadzornim sistemom
ugotavljal učinek politike, usmerjene v povpraševanje, in učinek izvajanja
strateških načrtov. Komisija bo
pripravila in izvedla horizontalni akcijski načrt za spodbujanje povpraševanja
po inovativnih evropskih proizvodih in storitvah (od 2012 naprej). Komisija bo
vzpostavila izobraževalno omrežje za inovacije v delovnem okolju v Evropi, s
čimer bo spodbujala delovno učinkovitost in kakovost delovnih mest (2013) ter
izvajala akcijski načrt za pospešeno vključevanje oblikovanja v inovacijsko
politiko (od 2012 naprej). V
letu 2013 bo Komisija začela neodvisni pregled, da bi ocenila, ali se je
evropski standardizacijski sistem zmožen prilagajati hitro spreminjajočemu se
okolju ter prispevati k doseganju notranjih in zunanjih strateških ciljev
Evrope. B. Dostop
do trgov 1. Izboljšanje notranjega trga za blago Notranji trg za blago predstavlja 75 %
trgovine znotraj EU in ima ogromen neizkoriščen potencial za spodbujanje
konkurenčnosti in rasti EU. Je ključen pri doseganju visokokonkurenčnega
socialnega tržnega gospodarstva. Na proizvodne postopke močno vplivajo zlasti
globalizacija, specializacija in inovacije, razlika med „proizvodi“ in
„storitvami“ pa postaja vse bolj zabrisana. Pri tem pa lahko nastajajo nove
ovire. Pravila enotnega trga in postopki pa morajo slediti temu razvoju.
Dvajset let po strategiji iz leta 1992 je širok spekter proizvodov še
vedno neusklajen, klavzule o vzajemnem priznavanju v zakonodajah držav članic
pa se ne uporabljajo vedno pravilno. Naslednje leto bo Komisija pripravila
kritično oceno pravnega reda EU za industrijske proizvode, ki bo obsegala tudi
študijo in obsežna posvetovanja, izdelala pa bo tudi načrt reform notranjega
trga za industrijske proizvode. Napredek je treba doseči tudi pri celovitem
povezovanju nekaterih sektorjev na notranjem trgu, denimo sektorjev varnosti
in obrambe. Kljub izvajanju obrambnega svežnja ostaja obrambni sektor še
vedno pretežno nacionalen, zato ne more izkoristiti potencialne ekonomije
obsega, ki je potrebna za izboljšanje konkurenčnosti in donosnosti.
Pripravljajo se nadaljnje pobude na ravni EU za raziskave in inovacije na
področju civilne varnosti: Projektna skupina za obrambo pomaga pri pripravi
celovite strategije za vodilno obrambno industrijo v svetovnem merilu, ki bo
konkurenčna v Evropi in zunaj nje. Podobno imajo proizvodi in storitve na
podlagi satelitskih podatkov velik potencial za gospodarsko rast, spodbujati pa
bi bilo treba tudi razvoj trga teh proizvodov in storitev ter ga vzdrževati. Leta 2010 je Komisija v okviru strategije
za pametno pravno ureditev[32]
predvidela preverjanje ustreznosti predpisov, s čimer želi oceniti
splošni regulativni okvir na posameznem področju politike. S temi pregledi naj
bi se ugotovile prevelike upravne obremenitve, regulativna prekrivanja, vrzeli
in nedoslednosti ter ocenil skupni učinek zakonodaje. Na podlagi teh ugotovitev
se bodo nato sprejele odločitve politike o prihodnosti zadevnega regulativnega
okvira. Preverjanja ustreznosti potekajo na posebnih področjih politike, kot so
obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi, homologacija motornih vozil in
okoljevarstvena politika EU na področju sladkih voda. Vendar se načrt pregleda
glavnih politik, ki vplivajo na posamezen gospodarski sektor, še ni začel
izvajati. Komisija bo zato začela pilotne projekte, v okviru katerih bo
izvajala horizontalno sektorsko preverjanje ustreznosti. Najprej se bo
posvetila sektorjema rafiniranja nafte in aluminija. Oba sektorja
sta ključnega pomena za industrijsko vrednostno verigo EU, vendar pa so
zaradi močne mednarodne konkurence nujno potrebne nove naložbe v ta sektorja.
Pri preverjanju ustreznosti bo v ospredju izvajanje in medsebojno prepletanje
politik, ki so za konkurenčnost teh sektorjev najpomembnejše[33]. Sledila bodo preverjanja
ustreznosti za druge industrijske proizvode. Ovire pri upravljanju in regulativne ovire na
notranjem trgu nastajajo tudi na področjih politik, ki jih urejajo države
članice, na primer tehnični predpisi, neuporaba načel vzajemnega priznavanja
in neskladja med 27 različnimi davčni predpisi. Z vnaprejšnjo analizo
osnutkov tehničnih predpisov se lahko preprečijo regulativne ovire. Prav to je
tudi cilj priglasitvenega postopka iz Direktive 98/34[34], ki določa, da je treba
osnutke zakonodajnih aktov s tehničnimi pravili o proizvodih in storitvah
informacijske družbe predložiti Komisiji še pred njihovim sprejemom. Ta
postopek preprečuje večje število kršitev pravil o prostem pretoku blaga. Z
navedenim priglasitvenim postopkom pa se lahko izboljša tudi nacionalna
zakonodaja v skladu z načeli „boljše pravne ureditve “ in s primerjalno
analizo. Poleg tega pa se lahko državam članicam tudi priporoča uporaba
preverjanja konkurenčnosti v okviru nacionalnih ocen učinka. „Okolju prijazni proizvodi in storitve“ predstavljajo dinamičen, inovativen in rastoč trg. Vendar pa bi
zaradi hkratnega razvoja različnih in pogosto neskladnih tehničnih pravil in
sistemov označevanja v državah članicah ter zasebnih pobud lahko prišlo do
zmede in ovir pri prostem pretoku teh proizvodov in storitev na notranjem trgu. Komisija preučuje
najboljše načine za vključitev okolju prijaznih proizvodov in storitev na
notranji trg, vključno z izračunom okoljskega odtisa[35]. Zaradi neustreznega usklajevanja metodologij
in meril za sprejemanje odločitev o cenah zdravil/povračilu stroškov zanje med
državami članicami prihaja do neskladij in zamud pri dostopu do inovativnih
zdravil. Čeprav to težavo delno obravnava Direktiva o preglednosti in dokument
o oceni zdravstvenih tehnologij, sta potrebna širša strategija politike in
načrt za zagotovitev konkurenčnosti ter dolgoročne sposobnosti preživetja
farmacevtske industrije EU. Okvir EU za tržni nadzor je mogoče
izboljšati. Direktiva o splošni varnosti proizvodov se uporablja za vse potrošniške
proizvode, usklajene in neusklajene, določbe o nadzoru trga, ki so zdaj
opredeljene v Uredbi 765/2008 in v posebni sektorski zakonodaji, pa se
uporabljajo za usklajene potrošniške ali industrijske proizvode. Zato so lahko
nacionalni organi in gospodarski subjekti v negotovosti glede tega, kateri
sistem se uporablja. Pripravlja se nov predlog uredbe o nadzoru trga, ki bi
združil vse navedene določbe o nadzoru trga in odpravil pomanjkljivosti
sedanjega zakonodajnega okvira. Z nadzorom trga se evropske državljane ščiti
pred neskladnimi proizvodi (npr. tveganja za zdravje in varnost) ter zagotavlja
poštene pogoje trgovanja. Nadzor notranjega trga se izvaja na nacionalni ravni;
države članice so namreč odgovorne za nadzor in izvrševanje zakonodaje. Zlasti
izvajanje nadzora je obsežna naloga. Pri nekaterih proizvodih so
pomanjkljivosti nadzora trga očitne, na primer pri investicijski opremi, ki jo
proizvaja evropska strojna industrija[36].
Za nadzor trga je potreben večletni akcijski načrt, da se spodbudi vseevropski
nadzor trga ter okrepi sodelovanje in vzajemna pomoč. S tem se bo otežilo
delovanje nepoštenih trgovcev in omogočilo nadaljnje povezovanje enotnega trga
za skladne in varne proizvode. Odgovorni gospodarski subjekti tako ne bodo več
v podrejenem konkurenčnem položaju. Ker je meja med storitvami in proizvodi vse
bolj zabrisana, ovire pri blagovni menjavi neposredno vse bolj ovirajo trgovino
s storitvami. Zlasti poslovne storitve so odločilnega pomena za industrijsko
konkurenčnost in inovacije. Pomembne so zlasti za mala in srednja podjetja, ki
se bolj zanašajo na nakup storitev na trgu kot pa od velikih družb. Do konca
leta 2012 bo Komisija sprejela sveženj za varnost proizvodov in nadzor
trga, ki bo vključeval pregledano direktivo o splošni varnosti proizvodov, novo
uredbo o nadzoru trga in sporočilo o večletnem akcijskem načrtu za nadzor trga
za obdobje 2012–15. Komisija bo
ocenila stanje pravnega reda na celotnem področju industrijskih proizvodov in
nato pripravila načrt reform notranjega trga za industrijske proizvode (2013). Izvajala bo
preverjanje ustreznosti predpisov v sektorjih aluminija in rafiniranja nafte,
pri čemer bo v ospredju izvajanje in medsebojno prepletanje politik, ki so
najpomembnejše za konkurenčnost. Pripravila
bo tudi obsežno strategijo za podporo konkurenčnosti obrambne industrije in
povečala učinkovitost trga za obrambno opremo. Sporočilo bo predvidoma objavila
do aprila 2013. Na področju
varnosti in vesolja bo Komisija predstavila dodatne pobude za spodbujanje
povezovanja notranjega trga. Komisija bo
postopek iz Direktive 98/34 nadalje uporabljala tudi kot instrument za
industrijsko politiko in za usmerjanje prihodnjih prednostnih nalog EU na
področju zakonodaje, s čimer želi zlasti spodbuditi države članice k uvedbi
ocen učinka in preverjanja konkurenčnosti v okviru njihovih nacionalnih
zakonodajnih postopkov, in sicer že na stopnji oblikovanja osnutkov. Komisija bo
pripravila načrt za strategijo politike za krepitev konkurenčnosti farmacevtske
industrije. Do
leta 2012 bo ustanovljena tudi skupina na visoki ravni za poslovne
storitve. Po poročilu te skupine bo Komisija do leta 2014 izdelala prihodnji
delovni program s priporočili politike. 2. Spodbujanje podjetništva za bolj dinamičen
notranji trg Čeprav več kot tretjino vseh novih delovnih
mest ustvarijo mala, hitro rastoča podjetja, pa podjetja v EU ne rastejo
tako hitro kot v ZDA[37].
Komisija bo z akcijskim načrtom za podjetništvo, ki temelji na podlagi Akta za
mala podjetja, spodbujala rast novoustanovljenih podjetij, olajšala prenos
poslovanja, zagotavljala podporo podjetjem v začetni fazi in razvijala
učinkovite stečajne postopke, s katerimi bodo podjetja dobila drugo priložnost.
Podjetniki morajo izkoristiti celoten
potencial enotnega digitalnega trga v EU, ki naj bi se po pričakovanjih do
leta 2016 povečeval za 10 % letno[38]. Komisija je z Evropsko
digitalno agendo[39]
in vodilnimi pobudami za industrijsko politiko razvoj internetnih in digitalnih
tehnologij postavila v ospredje strategije Evropa 2020.
Politika EU določa okvirne pogoje za enotni digitalni trg, vključno s
pravno podlago za e-trgovanje (Direktiva 2000/31/ES)[40]. V prihodnje bo skupno
evropsko prodajno pravo določalo enotna pravila za čezmejno spletno prodajo,
digitalna dimenzija pa je ključen del evropske agende za potrošnike[41]. Države članice in Komisija morajo prispevati k
pospešeni celoviti uvedbi enotnega digitalnega trga. Države članice morajo
poenostaviti postopke identifikacije za DDV in vzpostaviti enotno točko za
elektronsko identifikacijo, s čimer bodo olajšale čezmejno digitalno poslovanje
malih podjetij. Evropska podjetniška mreža bo zagotovila usposabljanje in
obveščanje malih in srednjih podjetij, ki želijo razviti spletno poslovanje, o
njihovih obveznostih pri čezmejni prodaji. S smernicami in oznakami kakovosti
za e-spretnosti bi se lahko na ravni EU in na ravni držav članic določil
splošen nabor spretnosti za izvajalce izobraževanja in usposabljanja. Standardi
in smernice so namreč bistveni za digitalno interoperabilnost v dobavnih
verigah. Toda ne zadostuje le določitev okvirnih
pogojev in spodbujanje podjetnikov k izkoriščanju enotnega digitalnega trga –
če želi Evropa uspeti, mora tudi dovoliti razvoj podjetništva znotraj
digitalnega gospodarstva. Komisija bo
predlagala akcijski načrt za podjetništvo, v katerem bo državam članicam
predlagala priporočila za izboljšanje okvirnih pogojev in podpornih ukrepov za
podjetništvo (novembra 2012). Prav tako bo sprejela dodatne ukrepe za
spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij in e-trgovanja.. V prvem četrtletju
leta 2013 bo predlagala tudi ciljne ukrepe, s katerimi želi podpreti
spletno podjetništvo v EU. 3. Notranji trg za tehnologije, enotni patenti in
varovanje pravic intelektualne lastnine Pravice intelektualne lastnine so bistvene za
inovacije in rast, saj ščitijo podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Ker
nagrajujejo ustvarjalnost in inovativnost ter ščitijo podjetja in inovacije
pred protipravno prilastitvijo in uporabo tehnološkega znanja, so nepogrešljiv
del inovacijskega sistema in vseh prenosov tehnologije. Pravni okvir na
področju pravic intelektualne lastnine je treba prilagoditi potrebam novega
gospodarstva, zlasti pri modelu odprtih inovacij, ki temelji na sodelovanju. Z uvedbo enotnega patenta in razvojem enotnega
sistema reševanja patentnih sporov v Evropi se bodo zmanjšali stroški[42] in razdrobljenost patentne
zaščite na enotnem trgu, zaradi tega pa se bodo tudi zmanjšali nepotrebni
stroški pri reševanju sporov in povečala pravna varnost. Poleg tega bo za vse
evropske jezike do konca leta 2014 na voljo brezplačno orodje za strojno
prevajanje[43].
Izumitelji, ki uveljavljajo patentno zaščito, imajo na voljo orodja za
pospešitev postopka do podelitve patenta. S pobudami, ki nadgrajujejo delo
drugih uradov, ter z mednarodno uskladitvijo materialnega patentnega prava
(vključno z izboljšanjem svetovno usklajenega obdobja odloga z vsemi povezanimi
vprašanji), se lahko patentni sistem dolgoročno še dodatno okrepi, stroški pa
znižajo. Za dopolnitev patentnega sistema se lahko
uporabijo tudi drugi instrumenti, med katerimi je optimizacija uporabe in
zaščite poslovnih skrivnosti. Vseh delov inovacij sicer ni mogoče zaščititi s
patenti, toda rezultati teh inovacij so morda upravičeni do zaščite pred
protipravno prilastitvijo. Čeprav je nekatere izume mogoče zaščititi s patenti,
se nekatera podjetja odločijo, da jih je bolje zaščititi z zavezanostjo k
varovanju poslovne skrivnosti. Izumitelji se zato lahko včasih odločijo, da
bodo svoje inovacije (in s tem donos inovacij) zaščitili z nerazkrivanjem
poslovnih skrivnosti. EU nima zakonodaje o varstvu poslovnih skrivnosti, to
področje je namreč urejeno na nacionalni ravni. Vendar pa se nacionalni
predpisi o naravi in obsegu poslovnih skrivnosti ter razpoložljiva pravna
sredstva med seboj precej razlikujejo. Komisija preučuje, ali lahko zaradi
razlik v nacionalnih pristopih nastanejo ovire in transakcijski stroški za
podjetja, ki poslujejo čezmejno, zlasti za mala in srednja podjetja. Za podjetja, ki ne kotirajo na borzi, veljajo
nacionalna računovodska pravila, ki temeljijo na prenosu četrte računovodske
direktive. Čeprav ta direktiva državam članicam dovoljuje, da glede tega same
določijo pravila, trenutno vrednost patentov in drugih pravic intelektualne
lastnine ni splošno priznana, zlasti v računovodskih izkazih malih in srednjih
podjetij. Preučili bomo načine, s katerimi bi lahko podjetja pridobila ustrezno
priznavanje vrednosti svojih patentov, tudi v računovodskih izkazih, in
morebitne prednosti, ki jih lahko prinese tako podrobno razkritje v smislu
dostopa do financiranja. Poleg tega postajajo vse bolj pomembni sistemi
zavarovanja za primere sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine. Učinkovit sistem pravic intelektualne lastnine
mora vključevati predhodno zaščito in naknadno izvrševanje ukrepov proti
tistim, ki ne upoštevajo pravil. Patentne zasede, oviranje patenta, patentne
vojne in kršitev teh pravic (na primer ponarejanje in piratstvo) neposredno
škodujejo žrtvam in krhajo zaupanje v sistem pravic intelektualne lastnine. Zaradi hitrega tehnološkega napredka v
industrijah s širokim gospodarskim pomenom je prišlo do nevarnosti patentnih
goščav[44]
in patentnih zased[45].
V študijah se je pokazalo, da se na 9 od 30 tehnoloških področjih pojavljajo
patentne goščave. Z učinkovitim in ustreznim regulativnim sistemom bi se
lahko spodbujale oblike dogovorov o navzkrižnem licenciranju ali o medsebojni
izmenjavi patentov, ki spodbujajo konkurenčnost, kot učinkovitih tržno
usmerjenih instrumentov za ublažitev teh tveganj. Komisija bo posodobila svoja
pravila za dogovore o prenosu tehnologije kot del tega regulativnega sistema.
Poleg tega se lahko še izboljšajo obstoječi zaščitni ukrepi, kot so
licenciranje pod pravičnimi, sprejemljivimi in nediskriminatornimi
pogoji (FRAND). S tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med
patentnimi uradi in organizacijami za standardizacijo, ki bi dopolnjevalo
zaščitne ukrepe, bi lahko v kratkem prišlo do znatnih izboljšav. Vse pogostejše ponarejanje in piratstvo
proizvodov ogrožata pravice intelektualne lastnine. Iz poročil Komisije o
carinskih zasegih na mejah EU je razvidno, da se je število zasegov in primerov
od leta 2000 znatno povečalo. Pravice intelektualne lastnine, ki jih ni mogoče
uveljavljati, pa so nesmiselne. Zato se od leta 2004 izvaja minimalni skupni
okvir za civilno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine
(Direktiva 2004/48/ES), na podlagi katerega je mogoče neposredno ukrepati
proti kršiteljem, pa tudi proti posrednikom (ki delujejo prek spleta ali
drugače), katerih storitve uporabljajo tretje osebe z namenom kršenja pravic.
Ta okvir, ki se trenutno pregleduje, omogoča imetnikom pravic, da ukrepajo v
primeru kršitve pravic intelektualne lastnine. Poleg pravno predvidenih ukrepov, sredstev in
sankcij pa bi lahko tudi prostovoljno sodelovanje na zelo pragmatičen način
pripomoglo k boju zoper ponarejanje in piratstvo, kot je na primer Evropski
opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine[46]. Prav tako se je pokazalo, da
je memorandum o soglasju glede prodaje ponarejenega blaga prek interneta[47] uspešen način za zmanjševanje
prodaje ponaredkov prek interneta. - Komisija
pregleduje izjemno razdrobljen pravni okvir za zaščito poslovnih skrivnosti in
preučuje možnosti, s katerimi bi licenciranje, prenos in izmenjava dragocenega
znanja in informacij na notranjem trgu ter investicije vanje za podjetja in
raziskovalne organizacije postali učinkovitejši in cenovno sprejemljivejši. - Komisija
bo po predloženih ugotovitvah skupine strokovnjakov (2013) preučila
najprimernejše metode vrednotenja ter razmerje med trgom pravic intelektualne
lastnine in ustreznim vrednotenjem in razkritjem teh pravic v računovodskih
izkazih. - Upoštevala
bo ukrepe, ki lahko povečajo preglednost in izboljšajo obravnavo pravic
intelektualne lastnine v standardizaciji. - Komisija
bo tudi spodbujala sodelovanje med patentnimi uradi in organizacijami za
standardizacijo, vključno s pobudami za pripravo zemljevida in povezovanje
podatkovnih zbirk. - Svet
in Evropski parlament bi morala nujno sprejeti spremembo Uredbe (1383/2003/ES)
o carinskem ukrepanju. 4. Mednarodni trgi Evropska unija je vodilna trgovinska sila na
svetu, toda svetovno gospodarstvo se hitro spreminja in postaja vse bolj
večpolarno. Glavna gospodarstva v vzponu (Brazilija, Rusija, Indija in
Kitajska) še vedno hitro rastejo in mnoga so začela izvajati velikopotezne
industrijske politike z velikim poudarkom na tehnologijah in industrijskih
inovacijah, da bi tako povečala kakovost svojih proizvodov in se usmerila k
bolj zeleni proizvodnji. Prav tako je opaziti zaskrbljujoč trend uporabe
zaščitnih ukrepov in diskriminatornih praks[48]
. Komisija si prizadeva za odprtje trgov in
povezovanje Evrope z glavnimi viri in regijami svetovne rasti. V duhu
vzajemnosti in skupnih koristi si bo še naprej prizadevala za velikopotezno
trgovinsko in naložbeno strategijo[49]
ter za obsežen načrt izvrševanja predpisov, pri čemer bo zlasti poudarek na
dostopu do trga, odpravljanju ovir, liberalizaciji javnega naročanja,
zagotavljanju učinkovitega izvajanja pravil trgovanja (npr. v zvezi s
subvencijami), najboljših standardih zaščite za mednarodne naložbe in celoviti
zaščiti pravic intelektualne lastnine. Če se bo pri oceni učinka na začetku
trgovinskih in naložbenih pogajanj dosledno upoštevalo preverjanje
konkurenčnosti ter se bo Evropskemu parlamentu in Svetu ob koncu takih pogajanj
predložila obsežna analiza, se bo hitreje pokazal učinek prostotrgovinskega
sporazuma na industrijo in gospodarstvo EU. Priglasitveni postopek iz Sporazuma o
tehničnih ovirah v trgovini Svetovne trgovinske organizacije je učinkovit
instrument za izboljšanje dostopa do trga, toda zainteresirane strani, zlasti
mala in srednja podjetja, ga preredko uporabljajo. Komisija bo zagotovila lažji
dostop do informacij glede zahtev za dostop do trga iz tega sporazuma ter večjo
preglednost in dostopnost postopka za zainteresirane strani. V skladu z Lizbonsko pogodbo se na
dvostranskih pogajanjih, pogovorih s ključnimi partnerji in aktivnim
sodelovanjem na mednarodnih forumih pripravlja obsežna mednarodna
naložbena politika[50].
S tem naj bi se olajšal dostop do ključnih trgov, določili visoki standardi
zaščite naložb EU v tretjih državah in zagotovili enaki pogoji za
podjetja EU. Hkrati je za povečanje privlačnosti naložb v EU[51] pomembno ohranjati odprto in
nediskriminatorno okolje, zlasti za neposredne tuje naložbe v nova podjetja, ki
omogočajo rast in delovna mesta, ter po potrebi izboljšati preglednost
neposrednih tujih naložb v EU. Komisija bo nadalje razvijala svojo „diplomacijo
surovin“[52]
in izboljšala usmerjenost regulativnega sodelovanja na tem področju, s čimer
želi zagotoviti dostop do surovin in do svojih pobud na področju trgovinske
politike[53].
Med ciljnimi regijami in državami so Grenlandija[54], sredozemske partnerske
države, zakavkaške države, Latinska Amerika, Afrika in Azija. Podjetja EU je treba bolje podpreti in jih
spremljati pri njihovi internacionalizaciji, da se bo delež mednarodno dejavnih
malih in srednjih podjetij iz EU povečal (trenutno je ocenjen na 13 %).
„Misija za rast“ v tretjih državah pod vodstvom Komisije, na kateri sodelujejo
tudi predstavniki industrije EU ter malih in srednjih podjetij, ki pa je
ne gre zamenjati za klasične dejavnosti za spodbujanje trgovine, ima lahko
pozitivno vlogo pri zagotavljanju skupnega okvira za sodelovanje industrijske
politike in politike na področju malih in srednjih podjetij, ter spodbujanju
poslovnih odnosov. EU pregleduje strategijo za uveljavljanje
pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, ki je glavni del njenih pobud
za preprečevanje ponarejanja. V tem okviru Komisija neposredno podpira mala in
srednja podjetja pri zaščiti njihovih intelektualnih sredstev na ključnih tujih
trgih, in sicer s službami za pomoč malim in srednjim podjetjem na področju
pravic intelektualne lastnine ter z uporabniku prijaznimi orodji, kot je denimo
skupni čezatlantski portal EU in ZDA za pravice intelektualne lastnine. Prav
tako se bo povečala učinkovitost struktur za podporo podjetjem iz EU
v tretjih državah. Komisija pa bo zunanje ukrepe dopolnila tudi z
notranjimi pobudami in si prizadevala za medsebojno dopolnjevanje politik in
regulativnih pobud na enotnem trgu ter zunanjih prednostnih nalog, s čimer bo
preprečila regulativne ukrepe, ki bi lahko ovirali trgovino. Komisija
bo: –
sprejela ukrepe za povečanje preglednosti
priglasitvenega postopka iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in ga
približala industriji, zlasti malim in srednjim podjetjem; –
nadalje ciljno razvijala „diplomacijo surovin“
in v celoti izvedla strategijo za internacionalizacijo malih in srednjih
podjetij[55]; –
podpirala uveljavljanje pravic intelektualne
lastnine v tretjih državah, razširila instrumente za zaščito pravic
intelektualne lastnine malih in srednjih podjetij na mednarodnih trgih,
vključno s pobudami za ustanovitev službe za pomoč malim in srednjim podjetjem
na področju pravic intelektualne lastnine v regijah ASEAN in Mercosur, ter
izboljšala učinkovitost struktur za podporo podjetjem iz EU v tretjih državah,
tako da jih bo povezala z Evropsko podjetniško mrežo; –
nadalje spodbujala mednarodno sodelovanje in
približevanje v regulativnih vprašanjih, zlasti s sosednjimi državami, da bi
tako spremljala odpiranje trgov za nove proizvode in tehnologije ter zagotovila
vzajemno dopolnjevanje pobud na enotnem trgu in zunanjih prednostnih nalog. C. Dostop do financiranja in kapitalskih trgov Oživitev in prihodnja rast evropske industrije
sta odvisna od razpoložljivega kapitala za naložbe, ki so potrebne za uvedbo
novih tehnologij in opreme za povečanje naše konkurenčnosti. Žal pa se je pri
posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi in anketah jasno pokazalo, da je
dostop do kapitalskih trgov in posojil za evropska podjetja velika težava.
Nizko povpraševanje po posojilih delno
pojasnjuje trenutno nizko raven bančnih posojil, vendar na to pomembno vplivajo
tudi omejitve v zvezi s ponudbo[56].
Zaradi nujnega zmanjšanja finančnega vzvoda in prestrukturiranja bančnega
sektorja se bo verjetno oživitev posojilnih dejavnosti bank še dodatno
zavlekla. Ta težava je zlasti zaskrbljujoča za mala in srednja podjetja. Po
raziskavi o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja (SME Access to
Finance Survey), ki jo je aprila izvedla ECB, se je delež zavrnjenih prošenj za
posojila pri malih in srednjih podjetjih povišal (z 10 % na 13 %). Večina evropskih industrijskih podjetij je
močno odvisnih od bančnih posojil. V ZDA so dolžniški vrednostni papirji in
tržna kapitalizacija presegli skupna bančna sredstva. Dolžniško financiranje
podjetij na kapitalskem trgu znaša v Evropi le 7 % BDP, v ZDA pa ta delež
znaša kar 35 %[57].
Zaradi te strukturne značilnosti gospodarstva EU je kriza v bančnem sektorju
bolj vplivala na industrijo EU, saj so alternativni viri financiranja
omejeni. Na tej podlagi Komisija predlaga vrsto
ukrepov, s katerimi želi izboljšati dostop industrije do kapitala. Prva skupina
ukrepov temelji na podpori javnega sektorja, druga skupina pa vključuje ukrepe,
ki bi lahko olajšali dostop do kapitalskih trgov. 1. Podpora javnega sektorja za lažji dostop
industrije do kapitala Nov načrt večletnega finančnega načrta za
obdobje 2014–2020 bo poenostavil finančne instrumente za podporo
inovacijskim dejavnostim in povečal njihovo učinkovitost. Z možnostjo uporabe
virov, dodeljenih pobudi Obzorje 2020, skupaj s Programom za
konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) se bo olajšal
prehod od tehnološkega razvoja k industrijski uporabi ter trženju novih
tehnologij. Z razširitvijo mehanizma financiranja z delitvijo tveganja se bodo
zmanjšala tveganja za podjetja z velikim potencialom za rast. Kohezijska politika zagotavlja celosten pristop k obravnavi potreb malih in srednjih
podjetij, saj pokriva vse stopnje nastanka in razvoja podjetja, in je največji
vir podpore EU za mala in srednja podjetja. Od skupno 55 milijard EUR
za podporo podjetjem v okviru regionalne politike je v trenutnem finančnem obdobju
(2007–2013) 25 milijard EUR neposredno namenjenih malim in srednjim
podjetjem. Konkurenčnost malih in srednjih podjetij bo tudi pri prihodnjem
dodeljevanju sredstev kohezijske politike jasna prednostna naloga. V okviru
podpornih ukrepov bodo združeni neposredna finančna podpora v obliki donacij in
ponavljajočih se finančnih instrumentov ter svetovanje in podporne storitve,
med drugim tudi za poklicno usposabljanje in podjetništvo. Cilj je malim in
srednjim podjetjem omogočiti, da bodo izkoristila mrežno povezovanje in
grozdenje, razvila nove poslovne modele ter hitreje predstavila nove zamisli na
lokalnih in svetovnih trgih. Komisija bo
sodelovala z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom,
da bo zagotovila izvajanje učinkovitejših in uspešnejših finančnih instrumentov
za vlaganje sredstev, dodeljenih v okviru programov Obzorje 2020 in COSME.
Države
članice bi morale zagotoviti, da se bo z učinkovito uporabo sredstev iz
Kohezijskega sklada in strukturnih skladov ob upoštevanju koncepta „pametne
specializacije“ izboljšala konkurenčnost industrije (2013), kar bo prispevalo k
rasti in ustvarjanju delovnih mest. Komisija bo
za lažji dostop do financiranja[58]
vzpostavila enotni portal z informacijami o dostopu do financiranja v okviru
različnih programov EU v posameznih državah[59]. Zaradi srednjeročnih do dolgoročnih ukrepov in
dokapitalizacije Evropske investicijske banke za 10 milijard EUR se
bo njena zmožnost posojanja po ocenah v bližnji prihodnosti povečala za
60 milijard EUR. Načeloma bo za mala in srednja podjetja namenjenih 10–15
milijard EUR, podoben znesek bo namenjen tudi za inovacije, za učinkovito
rabo virov pa 15–20 milijard EUR[60]. Za hitrejšo
oživitev gospodarstva in rast bodo sprejeti naslednji ukrepi: –
Povečana zmožnost posojanja zaradi
dokapitalizacije EIB bo na voljo od 2013 v okviru obstoječih možnosti za
posojila EIB. Po letu 2014 se bodo začeli uporabljati novi instrumenti,
pripravljeni za nov finančni okvir. –
Države članice bi morale v okviru tekočega
programskega obdobja strukturnih skladov 2007–2013 preučiti vse priložnosti za
preusmeritev preostalih sredstev na šest prednostnih področij, opredeljenih v
tem sporočilu, in zlasti v projekte za povečanje konkurenčnosti malih in
srednjih podjetij. –
Izvajanje akcijskega načrta za dostop do
financiranja ostaja na evropski ravni prednostna naloga, katere cilj je
izboljšati dostop podjetij do financiranja. Države članice bi morale sprejeti
tudi ukrepe za lažje financiranje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. –
Države članice bi v skladu s pravili o državni
pomoči prav tako morale sprejeti ukrepe za izboljšanje finančnega okolja na
lokalni, regionalni in nacionalni ravni. 2. Dostop do kapitalskih trgov Zaradi krize se je še dodatno zmanjšalo
število že tako omejenih možnosti, ki so na voljo za mala in srednja podjetja
in za podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo. Trg listninjenja za posojila
malim in srednjim podjetjem se ne razvija. Oživitev tega trga v okolju z
učinkovitejšim nadzorom skrbnega in varnega poslovanja ter predpisi za
ohranjanje stabilnosti finančnih trgov bi lahko prispevala k dolgoročnem
financiranju projektov. Poslabšanje gospodarskih obetov pa je
negativno vplivalo tudi na razpoložljivost tveganega kapitala. Veliko skladov
tveganega kapitala ohranja svoj portfelj podjetja in se izogiba sklepanju novih
poslov. Evropski skladi tveganega kapitala so še vedno pretežno usmerjeni na
nacionalne trge, so premajhni in pogosto ne morejo zagotoviti sklenitve poslov,
saj okvirni pogoji še vedno niso dovolj ugodni. Olajšanje dostopa do kapitalskih trgov za mala
in srednja podjetja je postal pomemben cilj na nacionalni ravni in ravni EU.
Komisija je decembra 2011 sprejela akcijski načrt za izboljšanje dostopa
do financiranja za mala in srednja podjetja[61].
Ta akcijski načrt med drugim vključuje predloge za vzpostavitev pravega
enotnega trga za sklade tveganega kapitala v Evropi in za nove predpise za evropske
sklade za socialno podjetništvo, ki jih je Komisija predstavila
decembra 2011. Zaradi pomena teh ukrepov za hitro rastoča mala in srednja
podjetja bi morala Svet in Evropski parlament nujno doseči dogovor glede teh
predlogov. Poleg lastniškega financiranja bi bilo treba
razmisliti tudi o drugih oblikah financiranja[62].
Najbolj tradicionalna oblika je sistem zasebne prodaje vrednostnih papirjev, ki
je dobro uveljavljen v ZDA in omogoča, da zavarovalni in pokojninski skladi
podjetjem neposredno dajo na voljo kapital brez bančnega posredništva. Druge
možnosti financiranja vključujejo financiranje dobavne verige, financiranje
glede na premoženje, faktoring ali diskontiranje računov, finančni zakup,
poslovne angele in vzajemno posojanje. Napredek pri razvoju teh možnosti financiranja
bo počasen in bo zahteval skrbno presojo regulativnih organov. Oznake trgov
malih in srednjih podjetij, ki so bile pred kratkim predlagane pri spremembi Direktive
o trgih finančnih instrumentov, bi lahko bile koristne pri krepitvi zaščite
vlagateljev. Medtem je mogoče kratkoročno zagotoviti elemente, s katerimi bi se
odpravile sedanje ovire pri čezmejnih dejavnostih. Pripravile bi se denimo
lahko smernice za uskladitev kreditnega točkovanja malih in srednjih podjetij v
EU. S tem bi se olajšalo čezmejno poslovanje malih in srednjih podjetij in
podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo. V zeleni
knjigi o financiranju dolgoročnih naložb v EU, ki bo predstavljena ob koncu
leta 2012, bo Komisija nadalje preučila, kako bi lahko olajšala in
razvejala dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s
srednjo tržno kapitalizacijo. Komisija bo
spodbujala izmenjavo najboljših praks med državami članicami o alternativnih
načinih financiranja malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednjo tržno
kapitalizacijo. Države, v katerih so trgi tveganega kapitala še vedno precej
nerazviti, bi morale pregledati okolje poslovanja skladov tveganega kapitala in
nato določiti ustrezne ukrepe, s katerimi bi se izboljšal dostop do lastniškega
kapitala podjetij z visokim potencialom za rast. Prav tako bi bilo treba
pripraviti ustrezne spodbude za poslovne angele, ki bi povečale privlačnost teh
oblik naložb. Komisija
poziva Svet in Evropski parlament, naj čim prej sprejmeta predlog uredbe o
evropskih skladih tveganega kapitala [63]. Komisija bo
še letos dokončala pregled davčnih ovir pri čezmejnih naložbah tveganega kapitala
in po potrebi predstavila predloge, s katerimi bi se olajšale te naložbe ter
hkrati preprečila davčno izogibanje in utaja. D. Ključna
vloga človeškega kapitala 1. Reševanje trenutnih izzivov:
ustvarjanje novih delovnih mest Zaradi prilagoditev trga med krizo in njenih
posledic je potrebno tesno sodelovanje zadevnih politik EU in skupna
prizadevanja EU in držav članic. Zato je Komisija pozvala države članice[64] naj se bolj posvetijo
politikam za ustvarjanje delovnih mest, kot je že navedeno v svežnju za
zaposlovanje, ki ga je Evropska komisija predlagala aprila. Države članice se
morajo pri izkoriščanju potenciala novih tehnologij in zelenega gospodarstva
ter pri reševanju vprašanja brezposelnosti mladih osredotočati na politike za
ustvarjanje delovnih mest. S takim preoblikovanjem gospodarstva se bo povečala
konkurenčnost in odprle pomembne možnosti za ustvarjanje delovnih mest,
kar je nujno za doseganje 75 % zaposlenosti v EU do leta 2020, kar
pomeni 17,6 milijona novih delovnih mest. Konkurenčna in učinkovita industrijska
politika temelji tudi na dinamičnem trgu dela, mobilnosti delovne sile pa je
pri tem odločilen dejavnik. Preoblikovanje Evropske službe za zaposlovanje v
evropsko orodje za posredovanje delovnih mest in zaposlovanje naj bi poenostavilo
usklajevanje ponudbe in povpraševanja, posredovanje delovnih mest in
zaposlovanje v EU. Zaradi krize se je pokazalo, da je v času
zmanjšanja gospodarske dejavnosti notranja prožnost lahko zelo učinkovito
sredstvo za ohranjanje stopnje zaposlenosti in znižanje stroškov prilagajanja,
kar se je potrdilo v okviru posvetovanja o zeleni knjigi za prestrukturiranje[65]. Vendar pa so za to potrebni
ukrepi socialnih partnerjev ter javnih organov, da se zagotovi nemoten prehod
med zaposlitvami. Zato bi se morale države članice posvetiti načrtovanim in
uravnoteženim reformam na področju zakonodaje o varnosti zaposlitve, da se
odpravi segmentacija ali zaustavijo pretirana uporaba nestandardnih pogodb in
zlorabe lažne samozaposlitve. Izboljšanje kakovosti pripravništev v Evropi bo
olajšalo prehod iz izobraževanja v zaposlitev in povečalo zaposljivosti mladih. Državam, v katerih so se trgi dela izkazali za
bolj odporne na krizo, je skupen močan socialni dialog. Zato je pomembna
doslednejša izmenjava mnenj med socialnimi partnerji na evropski in nacionalni
ravni. Komisija
poziva države članice, naj si postavijo velikopotezne cilje in v okviru svojih
nacionalnih načrtov za delovna mesta sprejmejo politike za ustvarjanje delovnih
mest. Reforma
omrežja Evropskih služb za zaposlovanje v EGP EURES bo izboljšala upravljanje
potreb po veščinah in prehodov med zaposlitvami. V letu 2012
bi moral biti v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik zaključen
okvir za vključitev socialnih partnerjev v pripravo politik zaposlovanja, tudi
na področju spretnosti in usposabljanja. Komisija
pripravlja okvir za kakovost pripravništev, ki naj bi spodbudil podjetja, da
ponudijo pripravništva z visokokakovostno učno vsebino, dostojnimi delovnimi
pogoji in dobrim izhodiščem za vstop na trg dela. 2. Naložbe v znanje in usposabljanje kot
del strukturnih sprememb Uspeh evropske industrije je odvisen od njene
zmožnosti, da izrabi obstoječi in prihodnji potencial človeškega kapitala v EU.
Pri tem bo poudarek na šestih prednostnih področjih ukrepanja iz tega
sporočila. Pri našem posvetovanju se je pokazalo, kako pomembna so znanja za
industrijo, ko gre za konkurenčnost. Skupina strokovnjakov za nova znanja
in spretnosti za nova delovna mesta[66]
je ugotovila, da je treba izobraževanje in usposabljanje približati industriji,
da bo mogoče bolje predvideti prihodnje potrebe po spretnostnih. Znanja so ključno gonilo rasti, zaposlovanja
in konkurenčnosti, saj so podlaga za produktivnost in inovacije. Kljub temu se
Evropa sooča z resnimi izzivi, povezanimi s ponudbo znanj. Že danes sta zaradi neskladja
med ponujenimi znanji in potrebami na trgu dela – v nekaterih
državah članicah pa celo zaradi pomanjkanja usposobljenih virov – ovirana
rast in zaposlovanje. Izobraževalni sistem mora zagotoviti pravi nabor znanj
za uporabo v industriji, zlasti za osipnike in diplomante. Naložbe v
usposabljanje so tudi naložbe v inovacije, saj je veliko tehničnih sprememb
posledica postopnih inovacij usposobljenih delavcev in inženirjev v tovarnah[67]. Vendar pa je treba za naložbe
v nova znanja in usposabljanje najprej dodatno razviti orodja za spremljanje in
predvidevanje potreb in neskladij med ponujenimi znanji in potrebami na trgu
dela. Na evropski ravni se trenutno v ta namen razvijajo številna orodja. 3. Predvidevanje potreb po delovnih mestih
in usposobljenosti ter upravljanje postopkov prestrukturiranja v podjetjih Predvidevanje potreb po delovnih mestih in
usposobljenosti je ključno za uspeh vsakega podjetja. Vpliva namreč na
konkurenčnost in dolgoročno perspektivo podjetij, ne glede na industrijski
sektor, v katerem so dejavna. Zato lahko učinkovito predvidevanje in
dobro pripravljeno prestrukturiranje pozitivno vpliva ne samo na trajno
konkurenčnost podjetij, ampak pozitivne učinke prenese tudi na druge trge in
sektorje, pri čemer se povečuje splošna zaposljivost delovne sile in olajša
prehod na nova delovna mesta. Odzivi na zeleno knjigo Komisije
„Prestrukturiranje in predvidevanje sprememb: spoznanja iz nedavnih
izkušenj“ potrjujejo, da je pri naložbah v človeški kapital bistveno
predvidevanje. Ostaja pa eden glavnih izzivov opredelitev potreb po
delovnih mestih in usposobljenosti ter temu ustrezne naložbe. Zlasti
možnosti hitro rastočih malih in srednjih podjetij, predvideti potrebe po
delovnih mestih in usposobljenosti, so v primerjavi z velikimi podjetji veliko
bolj omejene. Zato je nujno treba povečati njihove možnosti predvidevanja, da
se bodo lahko ustrezno odločale o naložbah v človeški kapital in da bi se v
celoti izkoristil njihov potencial za spodbujanje inovacij in rasti v Evropi.
Komisija bo
za usklajevanje usposobljenosti in delovnih mest izvajala naslednje ukrepe: 1. razvila bo evropsko večjezično klasifikacijo spretnosti, kompetenc
in poklicev; 2. spodbujala bo ustanavljanje evropskih svetov za sektorske spretnosti
in zavezništev za znanja ter sektorske spretnosti ter podpirala razvoj
partnerstev več zainteresiranih strani v sektorju informacijske in
komunikacijske tehnologije, s čimer želi odpraviti pomanjkanje usposobljenih
virov v tem sektorju. Komisija bo
s programom Inteligentna energija – Evropa v obdobju 2013–2014 spodbujala
uporabo standardiziranih shem potrjevanja znanj. Države
članice bo podpirala pri „ponovnem razmisleku o znanjih“, tako da bo opredelila
politične smernice v novembrskem sporočilu o izvajanju učinkovitih reform ter
razvoju učinkovitih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo omogočili
boljšo ponudbo znanja. IV. Sklepne
ugotovitve: upravljanje in cilji Industrija lahko pomembno prispeva k temu, da
gospodarstvo EU potegne iz krize. V tem sporočilu je predstavljena
proaktivna industrijska politika, ki lahko poveča našo konkurenčnost in postavi
temelje za ponovno industrializacijo Evrope. Predlagani ukrepi izboljšujejo in
krepijo strateški pristop k industrijski politiki, predlagani v letu 2010. Komisija bo
za zagotovitev pravilnega izvajanja teh ukrepov pozorno spremljala številne
ključne dejavnike. 1. Naložbe –
Delež bruto investicij v osnovna sredstva v BDP
je leta 2011 znašal 18,6 %. Pred krizo je leta 2007 dosegel
21,25 % BDP. Za izboljšanje naše produktivnosti bi morale naložbe do
leta 2015 doseči raven naložb pred krizo in do leta 2020 povprečno
raven nad 23 % BDP. Naložbe v opremo se trenutno gibljejo med 6 % in
7 % BDP. Za izboljšanje produktivnosti in uvedbo novih tehnologij pa bi
moral ta delež doseči raven pred krizo in se do leta 2020 počasi zviševati
s stopnjo rasti nad 9 % BDP. 2. Trgovina
na notranjem trgu –
Blagovna menjava na notranjem trgu je trenutno
pod 21 % BDP[68].
Po oživitvi notranjega trga bi ta delež do leta 2020 moral znašati
25 %. 3. Mala in
srednja podjetja –
V skladu s prizadevanji Komisije za vzpostavitev
digitalnega trga, ki so opredeljena v vodilni pobudi „Evropska digitalna
agenda“, naj bi se število malih podjetij, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, do
leta 2015 povečalo na 33 %. Delež malih in srednjih podjetij, ki
izvažajo na notranji trg, je po raziskavi iz leta 2009[69] znašal 25 % V okviru
srednjeročnega načrta naj bi mala in srednja podjetja na zunanjih trgih postala
enako aktivna kot na notranjem trgu EU. Doseganje teh ciljev bo omogočilo ponovno
industrializacijo Unije in povečanje deleža industrije v BDP s trenutnih
16 % na 20 % do leta 2020. Uspešnost industrijske politike pa je odvisna
predvsem od naših zmožnosti izkoriščanja sinergij. Politike Skupnosti
je zato treba ustrezno uskladiti in sinhronizirati. Dejavnosti EU na
ključnih področjih, ki vodijo do ciljev strategije Evropa 2020, kot so
naložbe v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter inovacije, razvoj Evropske
digitalne agende, ukrepi politike za znanje in zaposlovanje, naša trgovinska in
naložbena politika, naše politike na področju notranjega trga, politika
konkurence, prometna in pomorska politika, energetska, okoljska in podnebna
politika, bo treba tesno usklajevati z razvojem industrijske politike. Naš
uspeh bo v veliki meri odvisen od naše zmožnosti sodelovanja na vseh teh
področjih. Sinergije med ukrepi na ravni EU in
industrijskimi politikami držav članic je treba izboljšati. Z novimi instrumenti kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bodo
države članice lažje povečale svojo konkurenčnost. Strategija za pametno
specializacijo je pogoj za uporabo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj s tematskim ciljem spodbujanja raziskav, tehnološkega razvoja in
inovacij, zlasti v malih in srednjih podjetjih. Sklad pokriva večino
prednostnih naložb na področjih, ki so v tem sporočilu predlagana kot
prednostna področja ukrepanja. Države članice bi morale upoštevati reforme iz
priporočil za posamezne države, ki so opredeljene na junijskem zasedanju
Evropskega sveta. Izvajanje industrijske politike zahteva tudi učinkovitejšo
evropsko strukturo upravljanja. V zvezi s tem je bil od objave sporočila iz
leta 2010 že dosežen napredek na naslednjih področjih. · Z razvojem evropskega semestra in rednim preverjanjem uspešnosti na
področju konkurenčnosti ter politikami na ravni EU in držav članic v okviru
postopka iz člena 173 Lizbonske pogodbe je bilo doseženo tesnejše
sodelovanje z državami članicami. Uspešno zaključenemu prvemu projektu za
boljše prakse na področju ključnih omogočitvenih tehnologij bodo sledili novi
projekti o neposrednih tujih naložbah. · Preverjanje konkurenčnosti novih predlogov Komisije je bilo uspešno
vključeno v postopek ocene učinka. Kljub temu pa so na področju upravljanja
mogoče še številne izboljšave. ·
Svet za konkurenčnost bo ob podpori skupine na
visoki ravni za konkurenčnost in rast vsako leto ocenil napredek pri izvajanju
strukturnih reform in učinkovitost ukrepov industrijske politike za povečanje
konkurenčnosti ter poskrbel, da so v skladu z določili evropskega semestra. ·
Predstavniki malih in srednjih podjetij bodo
svojim državam letno poročali o učinkovitosti nacionalnih ukrepov in ukrepov EU
za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, ta poročila pa bodo
vključena v evropski semester. ·
Čim prej bodo ustanovljene različne projektne
skupine za prednostna področja ukrepanja. Te skupine bodo enkrat letno poročale
Svetu za konkurenčnost. V svoje delo pa bodo vključile tudi informacije, ki
izhajajo iz programov strukturnih skladov. ·
Komisija poziva regije, naj oblikujejo
raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo in s tem
prispevajo k doseganju ciljev tega sporočila. Pri tem naj bi sodelovale z
zasebnim sektorjem ter akterji na področju raziskav in inovacij, da bi skupaj
določili strateška prednostna področja za naložbe, usmerjene v znanje. ·
Za zagotovitev kombiniranja instrumentov
Skupnosti, kot je pobuda Obzorje 2020 in program COSME, s
strukturnimi skladi in lastnimi sredstvi držav članic so potrebna dodatna
prizadevanja, zlasti za izvedbo velikih naložbenih projektov, vključno s
predstavitvenimi projekti in pilotnimi programi. Priloga: Najpomembnejši ukrepi iz sporočila o industrijski politiki || Mehanizem || Ključni ukrep || Predlog Komisije Spodbujanje naložb v nove tehnologije in inovacije 1 || Prednostna področja ukrepanja || V sodelovanju z industrijo in državami članicami bi bilo treba sprejeti ukrepe za hitrejši razvoj proizvodnje in trgov: – trgi za napredne proizvodne tehnologije za čisto proizvodnjo; – trgi za ključne omogočitvene tehnologije; – trgi proizvodov na biološki osnovi; – trajnostna industrijska politika, gradbeništvo ter surovine; – čista vozila; – pametna omrežja. || Še pred koncem leta 2012 bodo ustvarjene namenske projektne skupine, ki bodo določile načrte za posamezno področje ukrepanja. 2 || Spremljevalni ukrepi || Določiti je treba poenostavljen, predvidljiv in stabilen regulativni okvir za nove proizvode in storitve, vključno z ustreznimi standardi in potrdili. || Na področjih standardizacije, izgradnje infrastrukture in digitalnega trga bodo v letu 2013 sprejeti dodatni ukrepi. Dostop do trgov 3 || Izboljšanje notranjega trga za blago || Zakonodajo za notranji trg je treba poenostaviti in zagotoviti boljše upravljanje, da se zagotovi stabilnejši in bolj predvidljiv notranji trg. Boljša zaščita državljanov pred neskladnimi proizvodi in zagotavljanje poštenih pogojev na trgu. || Sprejem svežnja za varnost proizvodov in nadzor trga do konca leta 2012, ki bo vključeval pregledano direktivo o splošni varnosti proizvodov, novo uredbo o nadzoru trga in sporočilo o večletnem akcijskem načrtu za nadzor trga za obdobje 2012–2015. V letu 2013 bo opredeljen tudi načrt za reformo notranjega trga za blago. 4 || Preverjanja ustreznosti || Izboljšanje doslednosti pri izvajanju in prepletanju politik, ki so najpomembnejše za konkurenčnost. || Začetek preverjanja ustreznosti v sektorjih aluminija in rafiniranja nafte še pred koncem leta 2012. 5 || Podjetništvo || Izboljšanje okvirnih pogojev in podpornih ukrepov za podjetništvo ter ukrepov za spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij in e-trgovanja. || Novembra 2012 bo predlagan akcijski načrt za podjetništvo, v katerem bodo opredeljena priporočila za države članice. 6 || Intelektualna lastnina || Preučili se bodo ukrepi za povečanje preglednosti in večje upoštevanje pravic intelektualne lastnine v standardizaciji. Malim in srednjim podjetjem bo zagotovljena podpora pri zaščiti in učinkoviti uporabi pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, vključno z državami ASEAN in Mercosur. || V letu 2013 bo vzpostavljena nova služba za pravice intelektualne lastnine za podporo malim in srednjim podjetjem. 7 || Surovine || Razširila se bo „diplomacija surovin“ in spodbujalo mednarodno sodelovanje ter približevanje v regulativnih vprašanjih, zlasti s sosednjimi državami, kot dopolnitev odpiranja trgov za nove proizvode in tehnologije. || Izvajanje in priprava sporazumov, podpisanih pri prejšnjih misijah, in začetek novih misij v novembru 2012 v Maroko in Tunizijo. Dostop do financiranja in kapitalskih trgov 8 || Mala in srednja podjetja || Poenostaviti in okrepiti je treba učinkovitost finančnih instrumentov za podporo inovativnim dejavnostim malih in srednjih podjetij. Poleg tega je treba izboljšati in razvejati dostop do financiranja v realnem gospodarstvu. || Zaradi dokapitalizacije EIB leta 2013 bodo na voljo dodatni mehanizmi za povečanje zmožnosti posojanja. Sledili bodo predlogi na podlagi sklepov zelene knjige o financiranju dolgoročnih naložb v EU, ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2012. 9 || „Pametna specializacija“ || Države članice bodo lahko učinkovito uporabile sredstva iz Kohezijskega sklada in strukturnih skladov ob podpori koncepta pametne specializacije ter tako prispevale k rasti in ustvarjanju delovnih mest. V okviru trenutnega programskega obdobja strukturnih skladov 2007–2013 bi morale izkoristiti vse priložnosti za preusmeritev preostalih sredstev v naložbe v inovacije. || Nove določbe kohezijske politike za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 in razvoj programov COSME in Obzorje 2020. Ključna vloga človeškega kapitala 10 || Znanja in usposabljanje || Uskladitev znanj z delovnimi mesti z razvojem evropske večjezične klasifikacije spretnosti, kompetenc in poklicev. || Vzpostavljanje evropskih svetov za sektorske spretnosti ter zavezništev za znanja in sektorske spretnosti ter podpiranje razvoja partnerstev več zainteresiranih strani v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi se odpravilo pomanjkanje usposobljenih virov v tem sektorju. (2013) Preoblikovanje Evropske službe za zaposlovanje v vseevropsko orodje za posredovanje delovnih mest in zaposlovanje. Oblikovanje okvira za kakovost pripravništev, ki bo podjetja spodbujal, da mladim ponudijo pripravništva. [1] Industrijske dejavnosti prav tako pomembno vplivajo na
proizvodnjo in zaposlovanje v drugih sektorjih. Na vsakih 100 delovnih mest v
industriji jih je v preostalem gospodarstvu ustvarjenih predvidoma od 60 do
200, odvisno od industrijskega sektorja. Glej delovni dokument služb Komisije. [2] Glej priporočila za posamezne države k sporočilu „Ukrepi
za stabilnost, rast in nova delovna mesta“, COM(2012) 299 z dne
30. maja 2012. [3] Odstotek proizvodnje v BDP v stroških faktorjev, 2011:
Eurostat (nama_nace_10_c). [4] COM(2010) 614. [5] Podrobno poročilo o izvajanju teh ukrepov je vključeno v
delovni dokument služb Komisije (SWD) (2012) 297. [6] Temu sporočilu je priložen delovni dokument o izvajanju
sporočila iz leta 2010 z dokazi v prid ukrepom politike iz tega sporočila. Ukrepe
podpirata tudi Poročilo o konkurenčnosti za leto 2012 in poročilu o
uspešnosti in politikah držav članic na področju konkurenčnosti, objavljeno na
podlagi člena 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V tem poročilu so
bili upoštevani tudi rezultati obsežnih razprav z državami članicami, zainteresiranimi
stranmi in javnih posvetovanj ter konference „Misija: gospodarska rast“ o
inovacijah v industriji, ki je 29. maja 2012 potekala v Bruslju. [7] Glej spomladanske napovedi ECFIN za leto 2012. http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2012/ee1upd_en.htm. [8] Mednarodna agencija za energijo: Cene energije in davki,
drugo četrtletje 2012. [9] Glej Boston Consulting Group: „US manufacturing nears
the tipping point“ (Proizvodnja ZDA se približuje prelomni točki),
marec 2012. [10] Vodilna pobuda „Unija inovacij“,
COM(2010) 546 z dne 6. oktobra 2010. [11] Glej Rifkin J., „The Third Industrial Revolution: How
Lateral Power Is Transforming Energy, the Economy, and the World“ (Tretja
industrijska revolucija: kako obrobna moč spreminja energijo, gospodarstvo in
svet), Palgrave McMillan, New York 2011. [12] Kohezijska politika za obdobje 2014–2020: naložbe v rast
in delovna mesta COM(2011) 614 z dne 6. oktobra 2011. [13] Roland Berger „GreenTech Made in Germany: posodobitev
2012“ http://www.rolandberger.com/media/pdf/Roland_Berger_Umbau_Energiesystem_20120208.pdf. [14] „Evropsko poročilo o konkurenčnosti 2010 “,
SEC (2010) 1272. [15] Več
o tem v objavi „Trends and challenges in demand-side innovation policies in
Europe “ (Trendi in izzivi inovacijskih politik, usmerjenih v
povpraševanje) na spletni strani http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=5532&tpa=135&tk=&lang=sl. [16] „Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije –
pot do rasti in delovnih mest“ COM(2012) 341 [17] Ključne omogočitvene tehnologije so bile tudi opredeljene
kot prednostno področje za posojila, ki jih je omogočila dokapitalizacija EIB. [18] Europe Innova Report “Assessment of the Bio-based Products
Market Potential for Innovation“ (Ocena tržnega potenciala proizvodov na
biološki osnovi za inovacije) 2010. [19] „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ COM(2012) 60 z
dne 13. februarja 2012. [20] http://www.cen.eu/cen/Sectors/Sectors/Biobased/Pages/default.aspx. [21] „Ocena učinka direktive o energetski učinkovitosti“,
SEC (2011) 779 z dne 22. junija 2011. [22] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/ecodesign/index_en.htm. [23] „Zagotavljanje surovin za blagostanje Evrope v prihodnosti
– predlog za evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin“
COM(2012) 82. [24] Objavljeno v sporočilu „Strategija za trajnostno
konkurenčnost gradbene industrije“ COM(2012) 433. [25] „Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah
Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, COM(2011) 650/3“. [26] Načrt za enotni evropski prometni
prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu
sistemu. COM(2011) 144. [27] COM(2011) 202 z dne 12. aprila 2011. [28] Glej sporočilo Komisije COM(2011) 202 „Pametna
omrežja od inovacij do uvedbe“. [29] Naložbe v infrastrukturo so prav tako prednostno področje
za posojila, ki jih omogočila dokapitalizacija EIB. [30] Predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko
infrastrukturo, COM(2011) 658. [31] Pri tem bodo v celoti upoštevana pravila o strokovnih
skupinah in drugih organih, ki jih je ustanovila Komisija (C(2010) 7649 in
SEC(2010) 1360). [32] „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“,
COM(2010) 543 z dne 8. oktobra 2010. [33] Na primer ocene držav članic, predstavljene 15.
maja 2012 na okrogli mizi Komisije o rafiniranju, na kateri so razpravljali
o skupnem vplivu politik EU o rafiniranju. [34] Direktiva 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje
informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah
informacijske družbe. [35] Predlog izračuna okoljskega odtisa, napovedan v Aktu za
enotni trg, bo objavljen leta 2013 v sporočilu Komisije. [36] GD za podjetništvo in industrijo na konferenci o nadzoru
trga in strojih, 24. novembra 2011: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/mechanical/machinery/market-surveillance/index_en.htm. [37] Albert Bravo-Biosca „The dynamics of Europe's industrial
structure and the growth of innovative firms“ (Dinamika evropske industrijske
strukture in rast inovativnih podjetij), konferenca JRC v Sevilli,
oktobra 2011. [38] Boston Consulting Group „The internet economy in the G-20“
(Internetno gospodarstvo v okviru skupine G-20 ), marec 2012. [39] COM(2010) 245. [40] COM (2011) 942 „Skladen okvir za okrepitev zaupanja
v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“. Glej
tudi COM(2011) 942 final „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni
digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“. [41] COM(2012) 225 „Evropska agenda za potrošnike – za
krepitev zaupanja in rasti“. [42] Stroški registracije in prevajanja pri pridobitvi patentne
zaščite v Evropi se bodo zmanjšali za 80 %. [43] Glej „Patent Translate“,
http://www.epo.org/searching/free/patent-translate.html. [44] Do „patentne goščave“ pride, če je določen proizvod
zaščiten z velikim število patentov različnih lastnikov. Za te patente, ki se
medsebojno dopolnjujejo, se plačujejo neodvisne licenčnine, ki se nato
seštevajo. Patentne goščave prevladujejo v komunikacijski tehnologiji,
polprevodnikih, optiki, električnih strojih in medicinski tehnologiji. [45] Do „patentnih zased" pride, kadar udeleženec v
postopku določanja standardna razkrije, da je imetnik patentov ali patentnih
prijav v zvezi s tehnologijo, vključeno v standarde, šele ob sprejetju
standarda, nato pa zavrne izdajo dovoljenja za te patente ali ga odobri pod
nepravičnimi, nerazumnimi ali diskriminatornimi pogoji. [46] Uredba (EU) št 386/2012 z
dne 19.4.2012; UL L 129,
16.5.2012, str. 1. [47] http://ec.europa.eu/internal_market/iprenforcement/stakeholders/index_en.htm#maincontentSec2.
[48] COM(2012) 70, „Poročilo o trgovinskih ovirah in
ovirah za naložbe 2012“. [49] COM(2010) 612, „Trgovina, rast in svetovne zadeve“. Glej
tudi SWD(2012) 219. [50] COM(2010) 343, „Za dosego celovite evropske
mednarodne naložbene politike“. [51] Resolucija Evropskega parlamenta z dne
3. julija 2012 o privlačnosti naložb v Evropi. [52] V tem okviru pripravlja tudi druge pobude, kot so denimo
poročanje po posameznih državah. [53] GD za trgovino, „Trgovinska politika EU za surovine. Drugo
poročilo o dejavnostih“. [54] Pismo o nameri glede sodelovanja na področju mineralnih
virov z Grenlandijo je bilo podpisano junija 2012 – Razvoj politike
Evropske unije za arktično regijo, JOIN(2012) 19 final. [55] COM(2011) 702, „Malo podjetje, velik svet – novo
partnerstvo za pomoč malim in srednjim podjetjem pri izkoriščanju priložnosti v
svetu“. [56] Poročilo ECB o finančnem povezovanju za leto 2012
navaja, da je oslabitev in razdrobljenost virov financiranja bank evroobmočja
prek kanalov prenosa vplivala tudi na pogoje najemanja posojil v realnem
gospodarstvu“. ECB, „Financial Integration Report“ (Poročilo o finančnem
povezovanju), april 2012, str. 57. [57] Standard & Poors, „The Credit
Overhang“ (Presežek posojil) RatingsDirect, 31. julij 2012,
stran 5. [58] COM(2011) 870 final. [59] Informacije o dostopu do finančnih instrumentov EU so na
voljo na naslednji spletni strani, kjer so navedene banke ali skladi tveganega
kapitala, ki v posamezni državi zagotavljajo financiranje: http://access2finance.eu [60] Prioritete EIB pri dodeljevanju posojil ob
dokapitalizaciji: skupno poročilo Evropske komisije in Evropske investicijske
banke Evropskemu svetu, dostopno na http://www.eib.org/attachments/lending-policy-associated-with-a-capital-increase-final.pdf [61] COM(2011) 870 final. [62] Več držav članic je malim in srednjim podjetjem ter
podjetjem s srednjim velikim kapitalom že zagotovilo inovativne alternativne
načine financiranja. V Nemčiji je pet borz izdalo 50 obveznic v višini med 30
in 100 milijonov EUR za podjetja s srednje velikim kapitalom. Jeseni pa bosta v
Franciji in na Švedskem odprta nova alternativna trga. V Italiji se bodo na
trgu s stalnim donosom povečale možnosti za trgovanje, saj bodo vključeni tudi
vrednostni papirji, ki pred tem niso kotirali na borzi. Ministrstvo za
podjetništvo, inovacije in poklicno usposabljanje v Združenem kraljestvu je
začelo izčrpen pregled alternativnih možnosti financiranja, kamor sodijo tudi
trgi s stalnim donosom. [63] COM(2011) 860 final. [64] COM(2012) 173 final, K okrevanju s številnimi
novimi delovnimi mesti, COM(2012) 299 final, Ukrepi za stabilnost, rast in
delovna mesta. [65] „Prestrukturiranje in predvidevanje sprememb: spoznanja iz
nedavnih izkušenj“, COM(2012) 7. [66] „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta: nujni
ukrepi. Poročilo skupine strokovnjakov o novih znanjih in spretnostih za nova
delovna mesta, pripravljeno za Evropsko komisijo, februar 2010, dostopno
na http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=568&langId=sl. [67] Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ima
pomembno vlogo pri čezmejnem razvijanju talentov in spodbujanju inovacij, ki
temeljijo na interesih ljudi, in sicer s povezovanjem raziskav, visokega
šolstva in podjetij v trikotnik znanja. Evropski inštitut za inovacije in
tehnologijo s skupnostmi znanja in inovacij zagotavlja nove poklicne poti med
visokim šolstvom in zasebnim sektorjem ter inovativne programe za poklicni
razvoj. Podjetništvo je ključni del programov skupnosti znanja in inovacij
Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki vrhunskim raziskovalcem in
študentom posreduje znanja in ustrezna ravnanja za prenos zamisli v nove
poslovne priložnosti. [68] Vir: Eurostat, Statistics in Focus, št. 3/2012. [69] GD za podjetništvo in industrijo, „Survey on
Internationalisation of SMEs“ (Raziskava o internacionalizaciji malih in
srednjih podjetij), 2010.