This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0433
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Strategy for the sustainable competitiveness of the construction sector and its enterprises
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij
/* COM/2012/0433 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij /* COM/2012/0433 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU
IN SVETU Strategija za trajnostno konkurenčnost
gradbenega sektorja in gradbenih podjetij 1. Uvod Gradbeni sektor ima
pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Ustvari skoraj 10 % BDP in
zagotavlja 20 milijonov delovnih mest, zlasti v mikro in malih podjetjih.
Gradbeništvo je tudi velik porabnik vmesnih izdelkov (surovin, kemikalij,
električne in elektronske opreme itd.) in s tem povezanih storitev. Zaradi
svojega gospodarskega pomena lahko učinkovitost gradbenega sektorja znatno
vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Kakovost gradbenih del
tudi neposredno vpliva na kakovost življenja Evropejcev. Energetska
učinkovitost stavb in učinkovita raba virov v proizvodnji, prometu in pri
uporabi proizvodov za gradnjo stavb in infrastrukture imata še posebej pomemben
vpliv na energijo, podnebne spremembe in okolje. Konkurenčnost gradbenih
podjetij je zato pomembna tako za rast in zaposlovanje na splošno kot tudi za
zagotavljanje trajnosti sektorja. V sektorju bi lahko znatno
prispevali k ustvarjanju delovnih mest[1]
z okrepitvijo dejavnosti na nekaterih zelo obetavnih področjih, npr. pri
prenovi stavb in infrastrukturi, in npr. z ustreznimi politikami spodbujali
povpraševanje in naložbe. Gradbeni sektor ima zato pomembno vlogo pri
uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo
rast. Poleg tega Sporočilo Komisije „Energetski načrt za leto 2050“[2] poudarja, da je
večja energetska učinkovitost novih in obstoječih stavb ključna za
preoblikovanje energetskega sistema EU. Trajnostni gradbeni sektor ima ključno vlogo
pri doseganju dolgoročnega cilja EU, ki predvideva 80 %–95 %
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V skladu z Načrtom za prehod na
konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[3] naj bi stroškovno učinkovito
zmanjšanje v stavbnem sektorju znašalo od 40 % do 50 % do leta 2030
in približno 90 % do leta 2050. Nujne naložbe bi znatno pripomogle h
konkurenčnosti evropskega gradbenega sektorja. Ta sektor ima pomembno vlogo
tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam ter pri odpornosti proti naravnim
nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, saj spodbuja dolgoročne naložbe,
odporne proti nesrečam. Vendar se gradbeni sektor
spopada s številnimi strukturnimi težavami, kot so pomanjkanje kvalificiranih
delavcev v mnogih podjetjih, majhna privlačnost za mlade zaradi delovnih
razmer, omejene možnosti za inovacije in delo na črno. V širšem smislu so za
sedanji položaj tega sektorja značilni trije osnovni dejavniki. Prvič, gradbeni sektor je
eden izmed sektorjev, ki sta jih finančna in gospodarska kriza najbolj
prizadeli (število gradbenih in infrastrukturnih del se je med januarjem 2008
in novembrom 2011 v EU-27 zmanjšalo za 16 %[4]).
Drugič, konkurenca neevropskih podjetij je zlasti pri infrastrukturnih
projektih vedno večja, ne le na mednarodnih, temveč tudi na notranjem trgu. Ta
zunanja konkurenca ne deluje vedno na pošten način; podjetja iz EU imajo
pogosto veliko večje stroške kot neevropska podjetja. Tretjič, energetska in
okoljska vprašanja so med podjetji ustvarila novo dinamiko in sprožila različne
pobude javnega sektorja, ki so postale ključne za konkurenco na trgu. Gradbena
podjetja so že dosegla pomemben napredek, vendar bo uresničevanje podnebnih,
energetskih in okoljskih ciljev EU zahtevalo znatne spremembe, s katerimi se
bodo v sektorju brez ustrezne podpore politik težko spopadli. To
sporočilo opredeljuje glavne izzive, s katerimi se bo gradbeni sektor do leta
2020 soočal na področju naložb, človeškega kapitala, okoljskih zahtev,
predpisov in dostopa do trgov, ter predlaga pobude, ki bi ga pri tem podpirale.
Kratkoročno je v odgovor na krizo poudarek predvsem na spodbujanju rasti in
zaposlovanja v gradbenem sektorju. Dolgoročno pa bo za spopadanje z izzivi
sektorja potreben skupen in usklajen pristop na evropski ravni za izboljšanje
delovanja vrednostne verige, zlasti s prostovoljnimi partnerstvi med zasebnim
in javnim sektorjem ter po potrebi z ustreznim regulativnim okvirom. 2. Trenutne razmere in ključni izzivi Zaradi
raznovrstnosti dejavnosti
znotraj posameznih panog gradbenega sektorja prihaja do velikih razlik v smislu
socio-ekonomskih, organizacijskih, kulturnih in tehnoloških vprašanj ter do
prilagoditev novim predpisom in tržnim priložnostim. Če
se ustrezni ukrepi sprejmejo danes, lahko nekateri svetovni izzivi srednjeročno
omogočijo trajnostno rast. Tako bi lahko razvili vrsto storitev za obravnavanje
vprašanj, kot so zdravje in varnost, energetska učinkovitost, okolju prijazna
gradnja, odpornost proti nesrečam, notranji klimatski pogoji, ponovna
uporaba/predelava/recikliranje in prilagojeno načrtovanje. Tudi ti izzivi bi ob
primerni obravnavi lahko odprli nove tržne priložnosti. 2.1 Splošno
makroekonomsko okolje Finančna kriza
je še posebej prizadela gradbeni sektor; povpraševanje se je močno zmanjšalo
zlasti na trgu zasebnih stanovanjskih nepremičnin, pa tudi na drugih trgih, na
primer trgu infrastrukture. Trendi se med državami članicami razlikujejo.
Ponekod je bil pok nepremičninskega balona eden od razlogov za upad povpraševanja
in še naprej povzroča znatno zmanjševanje dejavnosti v sektorju[5]. V drugih državah
pa se sektor spopada zlasti s krčenjem kreditnih trgov. Omejitve javne porabe
zaradi krize bodo nove naložbe v infrastrukturo še bolj obremenile. Nekatere
države so v odziv na krizo vlagala v svežnje spodbud, na primer v obliki
vnaprejšnjih naložb v infrastrukturne projekte, nižje stopnje DDV za
novogradnje in/ali obnovo stavb, ugodnih obrestnih mer za hipotekarne kredite
itd. Vendar bodo imeli trajen učinek na konkurenčnost sektorja samo pristopi,
ki vključujejo ukrepe za nadgradnjo spretnosti in kvalifikacij, inovacije in
„zeleno“ gospodarstvo. Očitna je potreba po ustreznem oblikovanju politik, ki
kratkoročno spodbujajo rast in zaposlovanje, dolgoročno pa tudi prestrukturiranje
gradbenega sektorja. 2.2 Učinkovitost
vrednostne verige Trgi
gradbenega sektorja EU in gradbeni sektor sam so zelo razdrobljeni:
zanje so značilni številna mikro podjetja, velike razlike med državami
članicami glede uspešnosti sektorja in velike težave pri širjenju dobre prakse.
Boljša integracija vrednostne verige bi pomembno povečala možnost, da bi pri
sodelovanju prišlo do inovacijskih učinkov prelivanja. V gradbeni dejavnosti in v
manjši meri v proizvodnji gradbenih proizvodov bodo vse bolj občutili potrebo
po kvalificiranih delavcih. Nadomestiti bo treba tudi veliko število
kvalificiranih delavcev, ki se bodo upokojili do leta 2020[6] upokojili in
predstavljajo več kot dve tretjini delovnih mest v gradbeništvu, industriji in
prevozništvu. Kronično pomanjkanje kvalificiranih delavcev je po eni strani
mogoče razložiti z majhno privlačnostjo sektorja za mlade, po drugi strani pa z
rastočo potrebo po spretnostih, ki ustrezajo specifičnim kvalifikacijam, ki jih
izobraževanje in usposabljanje (pa tudi trg dela) le stežka zagotavljajo.
Prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki gospodarno ravna z viri, bo prinesel
tudi pomembne strukturne spremembe v gradbenem sektorju, ki se bo moral
prilagoditi in predvideti potrebe po spretnostih in kompetencah s teh področij.
To še zlasti velja za pripravo delovne sile na gradnjo in obnovo „stavb s
skoraj nično porabo energije“. Omogočitvene tehnologije in prilagodljiva
organizacija dela bodo prav tako zahtevale spremembe spretnosti in kvalifikacij
v gradbeništvu. Izdatki za raziskave in
inovacije v primerjavi z
industrijo na splošno ostajajo precej nizki. To je mogoče razložiti z veliko
potrebo po delovni sili in dejstvom, da si gradbena podjetja predvsem
prizadevajo, da bi v svoje dejavnosti vključila razpoložljive zunanje
tehnološke dosežke. V sektorju bodo verjetno okrepili prizadevanja na področju
raziskav in inovacij, da bodo lahko obvladali visoko porabo vloženih materialov
(npr. kovinskih in nekovinskih rudnin, kemikalij in lesa) in veliko količino
odpadkov. Poleg tega sektor razvija vedno več materialov, ki omogočajo lažje
zbiranje in ponovno uporabo, in sisteme „gradbenih rešitev“, ki poenostavljajo
rušenje stavb in ponovno uporabo materialov. Ta prizadevanja za morebiten
razvoj dobre prakse pri zbiranju in obdelavi odpadkov in zlasti pri
obnovi/ponovni uporabi koristnih materialov iz odpadkov ter v podporo
raziskavam o gospodarskih pobudah za recikliranje/obnovo so v skladu z novimi
temeljnimi zahtevami iz uredbe o gradbenih proizvodih v zvezi s trajnostno uporabo
naravnih virov in s pobudo za surovine. Vendar pa morajo pobude EU in
nacionalne pobude pospešiti uporabo inovativnih rešitev in najboljše prakse. 2.3 Nizkoogljično
gospodarstvo Kakor je bilo napovedano v
prenovljeni direktivi o energetski učinkovitosti stavb[7]bo uvedba
„stavb s skoraj nično porabo energije“[8]
velik izziv za gradbeni sektor. Trg ima za prilagoditev na voljo več let,
vendar bo za to potrebna podpora vseh udeležencev na trgu, od javnih organov,
ki za začetek izvajanja potrebujejo dve leti, do gradbenih podjetij,
načrtovalcev, razvijalcev itd. Prilagoditev bo potrebna tudi na področjih, kot
so struktura financiranja, javna naročila, izobraževanje in trženje. Število nizkoenergijskih
stavb narašča, vendar kritična masa še ni bila dosežena, prizadevanja za
izboljšanje energetske učinkovitosti in vključevanje obnovljivih virov energije
pa napredujejo le počasi. Uveljavitev regulativnega okvira in ustreznih
fiskalnih politik bi morala pomagati pri doseganju kritične mase. Prav tako si je treba na
področju obnove obstoječih stavb bolj prizadevati za povečanje
prihrankov energije. Poleg tega je
število obstoječih stavb v postopku obsežne prenove sorazmerno majhno. „Strategija za konkurenčno,
trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo“[9],
„Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi
emisijami ogljika do leta 2050“[10]
in „Energetski načrt za leto 2050“[11]
zato poudarjajo potrebo po učinkovitejšem ukrepanju na področju gradnje in
zlasti pri obnovah. To politiko bo treba nadaljevati. Prometna infrastruktura ima zelo velik vpliv na okolje, porabi znatno
količino energije in surovin ter pridela veliko odpadkov. Infrastrukturna
omrežja morajo prispevati pomemben delež k prizadevanjem za bolj trajnostno
Evropo. 2.4 Konkurenca med
gradbenimi podjetji v EU in na mednarodnih trgih Konkurenca na trgih EU se
je povečala zaradi uporabe direktiv o javnih naročilih, izvajanja direktive o
storitvah in sprejetja evropskih standardov za načrtovanje in gradnjo
(„evrokodi“). Vendar pa podjetja EU pri konkuriranju na trgu nimajo vedno
enakih pogojev, zlasti v primerjavi z neevropskimi podjetji, za katera
pogosto veljajo manj stroge socialne in okoljske zahteve in ki so deležna
državne pomoči. Države članice bi morale zagotoviti, da se podjetja EU in
podjetja iz tretjih držav za javna naročila potegujejo pod enakimi pogoji brez
ogrožanja socialnih in okoljskih dosežkov EU. Razmere na mednarodnih
trgih so še bolj zapletene. Sektor se pogosto spopada z resnimi težavami,
ne samo s tehničnega vidika, temveč tudi glede pogojev konkurence v drugih
državah, na primer na Kitajskem, ki omejujejo možnosti za dostop do teh trgov.
Evropski gradbeni trgi bodo predvidoma rasli počasneje kot nastajajoči trgi,
zato bo treba v sektorju razviti in vzdrževati močnejšo svetovno usmerjenost.
Za gradbena podjetja EU je pomembno, da jim tretje države omogočijo, da se na
njihovih trgih potegujejo za naročila. EU bi morala okrepiti svoje pristojnosti
in se s tretjimi državami začeti pogajati o nadaljnjem odprtju komercialnih
trgov in trgov javnih naročil, preučiti morebitne diskriminatorne prakse
javnega naročanja in začeti posvetovanja z zadevnimi državami o reševanju
sporov glede dostopa do trgov. 3. Evropska strategija za trajnostno
konkurenčnost gradbenega sektorja V odziv na
zgoraj opisane ključne izzive je bila za naslednje desetletje določena evropska
strategija. Njen namen je dopolnjevanje strategij, ki so
jih razvila gradbena podjetja za izboljšanje konkurenčnosti in odzivanje na
družbene izzive. Ta
strategija temelji na petih ključnih ciljih: (a) spodbujanje
ugodnih naložbenih pogojev; (b) izboljšanje človeškega kapitala v gradbenem
sektorju, (c) izboljšanje učinkovitosti virov, okoljske uspešnost in poslovnih
priložnosti, (d) krepitev notranjega trga za gradbeništvo, (e) spodbujanje
globalnega konkurenčnega položaja gradbenih podjetij EU. Vsak cilj zajema
različne ključne izzive; ugodni naložbeni pogoji so na primer potrebni
za spodbujanje rasti, raziskav in inovacij ter nizkoogljičnega gospodarstva. Podobno je dobra podlaga človeškega kapitala bistvenega pomena za
izboljšanje uspešnosti vrednostne verige in sprejetje inovativnih rešitev,
zlasti za nizkoogljično gospodarstvo. Na eni strani strategija predlaga
priporočila, ki bi lahko obravnavala kratkoročne in srednjeročne gospodarske in
zaposlitvene izzive gradbenega sektorja. Na drugi strani pa predstavlja
številna priporočila za dolgoročno zagotavljanje trajnih učinkov na
konkurenčnost sektorja. 3.1 Spodbujanje
ugodnih naložbenih pogojev Obnova
stavb in projekti vseevropskih omrežij lahko ponovno oživijo rast gradbenega
sektorja, hkrati pa pripomorejo k ciljem evropske energetske, prometne in
kohezijske politike. Poleg tega se bo z bojem proti zamudam pri plačilih
izboljšala finančna sposobnost gradbenih podjetij, zlasti obrtnikov in malih
izvajalcev, ter njihov dostop do posojil. Dolgoročno bi moral gradbeni sektor
povečati svojo inovativnost ter tako izboljšati produktivnost, dodano vrednost
in okoljsko učinkovitost vseh panog vrednostne verige. 3.1.1 Kratkoročni
ukrepi Posebno
pozornost je treba nameniti spodbujanju obnavljanja stavb in vzdrževanja
infrastrukture, ki pomembno prispevata k skupnemu zaposlovanju in
proizvodnji v gradbeništvu. Trenutna stopnja obnove stavb[12] in praksa
izboljševanja energetske učinkovitosti nista dovolj za dosego ciljev EU za leto
2020 glede prihranka energije. Sprejetje predlaganih ciljev – letno na
stroškovno optimalni ravni obnoviti 3 % stavb državne uprave[13] (podvojitev
sedanje stopnje obnove) in 2 % celotnega stavbnega fonda[14] – bi
prispevalo k doseganju ciljnih vrednosti ter zagotovilo gospodarsko rast in
zaposlovanje na lokalni ravni v vsej EU. Vendar je treba za sprejetje teh
izboljšav premostiti številne zakonske, gospodarske in finančne ovire. Najprej
bi morale države članice ustrezno izvajati in izvrševati Direktivo o
energetski učinkovitosti stavb[15].
V nekaterih državah članicah nizke ambicije in neizvajanje energetskih
predpisov v gradbeništvu ovirajo energetsko učinkovitost stavb in tako ne
spodbujajo gradbenega sektorja. Finančne spodbude[16] in ukrepi finančne pomoči so dobro
sprejeti med upravljavci trga in spodbujajo obnovo obstoječih stavb. Vendar pa
se nacionalne sheme in njihov vpliv zelo razlikujejo. Zato bi bila izmenjava
izkušenj lahko zelo koristna pri razumevanju različnih vidikov morebitnih
učinkov ter tveganja nepopolnega izvajanja in nehotenih posledic. Za
optimiranje učinka finančnega vzvodja bi bilo treba spodbujati tudi
dopolnjevanje nacionalnih shem na eni strani ter skladov EU, zasebnih skladov
in finančnih instrumentov na drugi. EU zagotavlja podporo in
financiranje z različnimi mehanizmi, ki bi jih države članice morale
intenzivneje uporabljati. Strukturni in kohezijski skladi
(2007–2013) se lahko uporabljajo za naložbe v energetsko učinkovitost in
obnovljivo energijo v javnih in poslovnih stavbah, pa tudi v stanovanjskih
objektih. Poleg tega finančni instrumenti, kot je JESSICA, omogočajo vlaganje v
majhne projekte mestnega razvoja in obnove, ki jih običajni tržni mehanizmi ne
bi financirali. Lastniški kapital, posojilna jamstva Evropske investicijske
banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropskega sklada za
energetsko učinkovitost (EEEF) ter pomoč končnim prejemnikom pri razvijanju
projektov, npr. program ELENA, prav tako omogočajo pridobivanje javnih donacij. Razvoj
storitev za načrtovanje, gradnjo in izvedbo manjših projektov obnove
s pogodbenimi jamstvi za dobro izvedbo del je primer sheme,
ki bi lahko spodbudila naložbe v obnovo, gospodarno z viri. Ta del trga postaja
zanimiv za podjetja za energetske storitve in specializirane male izvajalce, ki
bi morda tudi lahko ponujali jamstva za dobro izvedbo del za vrsto gradbenih
storitev. Javno posredovanje bi lahko skupaj z razvojem zavarovalnih produktov,
ki bi krili tehnična tveganja, povezana z jamstvi za dobro izvedbo del, podprlo
razvoj takih storitev zlasti pri javnih naročilih in pri gradnji stanovanj. Javni organi bi morali poskrbeti zlasti za to, da projekti obnove
zajemajo tudi aktivno upravljanje z energijo in pametne števce. Pomembno
je tudi, da imajo gradbena podjetja dostop do svojih finančnih sredstev v
razumnem času. Nova direktiva o zamudah pri plačilih[17] uvaja
strožje predpise, zlasti z uskladitvijo roka za javne organe za plačilo
podjetjem, povečanjem zakonskih obresti za zamude pri plačilih ter pravico
podjetjem do povračila stroškov izterjave. V okviru spremembe direktiv EU o
javnih naročilih je Komisija predlagala, da bi države članice morale imeti možnost
določiti, da lahko podizvajalci v okviru izvajanja naročil zahtevajo neposredno
plačilo naročnika za dobavo, gradbena dela in storitve za glavnega izvajalca. Komisija bo: · do konca leta 2012 predstavila analizo različnih finančnih instrumentov za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb na ravni EU in nacionalni ravni ter po potrebi vključila priporočila za boljšo uporabo javnega financiranja pri spodbujanju obnove stavb; · leta 2013 predstavila predhodne ugotovitve tekočega pilotnega projekta, katerega cilj je preučitev možnosti za uporabo zavarovalnih shem, ki bi lahko pokrile pogodbena jamstva za dobro izvedbo del in čezmejne storitve, zlasti za male gradbene izvajalce; · leta 2012 začela kampanjo obveščanja podjetij o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih v vseh državah članicah; · leta 2012 v povezavi z direktivo o zamudah pri plačilih izvedla pilotni projekt za hitro in učinkovito izterjavo zapadlih terjatev MSP, ki poslujejo čezmejno. Države članice so pozvane, da: · razvijejo ali okrepijo ustrezne programe za projekte popravil, vzdrževanja in obnove z ambicioznimi cilji trajnosti, vključno s preučitvijo možnosti uporabe ustreznih fiskalnih in finančnih instrumentov (znižana stopnja DDV, namenske subvencije itd.) in posojilnih mehanizmov za projekte obnove z ambicioznimi cilji trajnosti, · spodbujajo uporabo finančnih instrumentov in shem pomoči pri razvoju projektov, ki jih ponujajo strukturni skladi, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropski sklad za energetsko učinkovitost ponujajo za projekte obnove s pogodbenimi jamstvi za dobro izvedbo del, vključno z reprogramiranjem strukturnih skladov za energetsko učinkovite stavbe. 3.1.2 Srednjeročni
in dolgoročni ukrepi V novem predlogu za
kohezijsko politiko EU za obdobje 2014–2020[18]
je še več pozornosti namenjene podpiranju naložb, povezanih s podnebnimi in
energetskimi cilji EU, predlagan pa je tudi skoraj podvojen znesek za
trajnostno energijo v tekočem obdobju. Predlaga se, da se znaten delež
strukturnih in kohezijskih skladov dodeli za naložbe, ki podpirajo prehod na
nizkoogljično gospodarstvo, zlasti na področju energetske učinkovitosti in
obnovljivih virov energije, npr. pri obnovi stavb, v prihodnosti pa bodo pri
prilagojenih naložbah za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo v
mestni infrastrukturi in gradbenem sektorju pomembno vlogo imeli finančni
instrumenti. „Osrednje
omrežje“, ki ga je predlagala Evropska komisija, naj bi zagotavljalo učinkovite
večmodalne prometne povezave med prestolnicami EU in drugimi pomembnimi mesti,
pristanišči in glavnimi gospodarskimi središči ter je bistvenega pomena za
gospodarstvo. Evropska komisija je 19. oktobra 2011 predstavila nov
sveženj ukrepov za vzpostavitev ustreznega okvira za razvoj vseevropskega
prometnega omrežja (TEN-T). Ta sveženj vključuje spremenjene smernice
za vseevropsko prometno omrežje, instrument za povezovanje Evrope s skupnim
proračunom 50 milijard EUR in predlog za zgodnjo uvedbo projektnih obveznic pri
Evropski investicijski banki. Cilj
je, da se celovito omrežje vzpostavi najpozneje do 31. decembra 2050, osrednje
omrežje pa je treba izvajati kot prednostno nalogo do 31. decembra 2030.
Koridorji osrednjega omrežja, ki jih je 19. oktobra 2011 predlagala
Evropska komisija, in njihove „platforme“ bodo združili zadevne države članice
in ustrezne zainteresirane strani, npr. upravljavce in uporabnike
infrastrukture, da se zagotovijo usklajevanje, sodelovanje in preglednost.
Poleg teh predlogov bo potrebna minimalna prilagoditev nacionalnih upravnih postopkov,
da se zagotovi nemoteno izvajanje v čezmejnih delih omrežja. Na področju raziskav
in inovacij bi se morale
tehnološko usmerjene dejavnosti[19]
povezovati s socio-ekonomskimi raziskavami o tržnih instrumentih in
instrumentih na strani povpraševanja (usposabljanje, javna naročila,
standardizacija, zavarovanja itd.), da se pospeši prehod z raziskav na uporabo
inovativnih rešitev. Za to bi bilo potrebno širše partnerstvo z različnimi
interesi znotraj pobud, ki se bodo financirale iz različnih finančnih instrumentov
EU in katerih cilj bosta širša tržna perspektiva in vzpostavitev kritične mase.
V zvezi s tem bi bile obstoječe pobude, kot so javno-zasebno
partnerstvo za energetsko učinkovite stavbe, Kulturna
dediščina, Pametna mesta in skupnosti ter reFINE (raziskave za prihodnja
evropska infrastrukturna omrežja), lahko ustrezna podlaga za razvoj takih
partnerstev. Kohezijska politika EU lahko podporo raziskavam in inovacijam na
teh področjih zagotovi v okviru nacionalnih programov in bo še naprej posebno pozornost
posvečala krepitvi konkurenčnosti MSP, vključno z njihovo uporabo IKT. Razvoj
inovacijskih strategij za pametno specializacijo, ki ga je kot pogoj za uporabo
strukturnih skladov v naslednjem programskem obdobju 2014–2020 predlagala
Komisija, bo še zlasti prispeval k zagotavljanju bolj usmerjene podpore
strukturnih skladov in k razvoju strateškega pristopa za izkoriščanje
potenciala za pametno rast v vseh regijah[20]. Komisija: · je v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 predlagala, da se pomemben delež strukturnih in kohezijskih skladov dodeli za naložbe, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, vključno z obnovo stavb; še naprej bo tudi spodbujala uporabo obnovljivih skladov na tem področju, da se zagotovi boljši finančni vzvod; · bo razvila sklop osrednjih zahtev za gradbena dela, ki jih morajo izpolnjevati čezmejni deli projektov vseevropskih omrežij, da se na tehnični ravni zagotovi minimalna uskladitev ustreznih nacionalnih postopkov za pridobivanje dovoljenja; · bo spomladi leta 2013 organizirala konferenco o inovacijah v gradbenem sektorju, da se opredelijo tehnološke vrzeli v celotni vrednostni verigi in določi akcijski načrt za njihovo odpravljanje. Države članice so pozvane, da: · skupaj z drugimi državami članicami in zasebnim sektorjem razvijajo skupne usklajene pobude, ki združujejo raziskave, tehnološki razvoj, inovativna javna naročila, izdajanje spričeval, zavarovanje, medregionalne grozde itd. za pospešitev uporabe novega znanja in tehnologije na trgu na regionalnih ravneh in na ravni EU. EU bo podprla te pobude s pobudo Obzorje 2020 in programom za konkurenčnost podjetij in MSP v obdobju 2014–2020 ne le z neposrednimi donacijami, temveč tudi s finančnimi instrumenti za izboljšanje dostopa do financiranja za MSP v obliki lastniškega in dolžniškega kapitala. Nacionalni in regionalni organi so pozvani, da zagotovijo učinkovito in dopolnilno uporabo različnih virov pomoči EU, vključno s sredstvi kohezijske politike, če take ukrepe omogočajo zadevni operativni programi. 3.2. Izboljšanje
podlage človeškega kapitala v gradbenem sektorju Danes
znatno primanjkuje kvalificiranih delavcev za delo v gradbenih podjetjih, v
manjši meri pa tudi v industriji gradbenih proizvodov. Poleg tega so stopnje
centralizacije ali decentralizacije v sistemih izobraževanja in usposabljanja v
Evropi zelo različne, kar velja tudi za strukture usposabljanja, vlogo
socialnih partnerjev, finančne strukture in vsebino učnih načrtov. Za
večjo mobilnost gradbenih delavcev in intenzivnejše zagotavljanje čezmejnih
storitev je treba zagotoviti zgodnejše predvidevanje prihodnjih potreb po
spretnostih in kvalifikacijah, pritegniti zadostno število dijakov k ustreznim
gradbenim poklicem in vzpostaviti razmere za boljše delovno okolje in
načrtovanje poklicne poti. Pri tem je treba upoštevati staranje delovne sile v
EU in posebne razmere v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu v tem sektorju. 3.2.1 Kratkoročni
ukrepi Cilj
pobude Izgradnja spretnosti (BUILD UP Skills), ki se izvaja v okviru programa
Pametna energija za Evropo, je prilagoditev sistema poklicnega izobraževanja in
usposabljanja potrebam po spretnostih in kvalifikacijah v zvezi z energetsko
učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije. Pobuda bo omogočila opredelitev
načrtov nacionalnih kvalifikacij do leta 2020 ter podporo vzpostavitvi obsežnih
sistemov usposabljanja, izdajanja spričeval in načrtovanja kvalifikacij, da se
nadgradijo obstoječe strukture, po potrebi uporabijo instrumenti financiranja,
kot so Evropski socialni sklad in program vseživljenjskega učenja ter njegov
predlagani naslednik, Erasmus za vse. Tako bi se na trgu povečalo število
kvalificiranih delavcev za delo na gradbišču in izboljšalo zaupanje lastnikov
nepremičnin v naložbe v energetske izboljšave. Ta
pobuda bi bila lahko tudi podlaga za opredelitev učnih načrtov, programov
usposabljanja ali potreb po kvalifikacijah na drugih področjih, povezanih z
gradbeništvom in trajnostnim razvojem (npr. industrializacija gradbenega
postopka, uporaba inovativnih ali neobičajnih gradbenih proizvodov in tehnik,
uporaba IKT v sistemih za upravljanje stavb itd.). Komisija bo: · izvedla oceno pobude Izgradnja spretnosti in predvsem ocenila, ali je primerno razširiti področje uporabe prve pobude in vključiti dodatne kategorije gradbenikov ali druge potrebe po kvalifikacijah v zvezi z gradbenim procesom in trajnostnim razvojem. Države članice, gradbene organizacije in izobraževalne ustanove so pozvane, da: · izpeljejo pogajanja o kolektivnih pogodbah za podporo razvoju spretnosti v zvezi s pobudo Izgradnja spretnosti ali drugimi podobnimi shemami. 3.2.2 Srednjeročni
in dolgoročni ukrepi Gradbeni
sektor bi moral izboljšati strateško odkrivanje in predvidevanje potreb po
spretnostih in temu ustrezno oblikovati usposabljanja in kvalifikacije. V
nekaterih državah imajo vzpostavljene platforme za opredelitev prihodnjih
zaposlitvenih možnosti in potreb po spretnostih z neposrednim vplivom na
gradbeni sektor. S pobudo na evropski ravni bi se ob podpori socialnega dialoga
lahko izboljšala izmenjava informacij o teh potrebah, pa tudi pripravljenost
sektorja, da sprejme prakse, gospodarne z viri, in gradi trajnostne stavbe, ter
zmožnost izobraževalnih sistemov, da te potrebe izpolnijo. V tem
okviru bo Evropska komisija podprla študijo izvedljivosti evropskih socialnih
partnerjev o ustanovitvi evropskega sveta za sektorske
spretnosti. Evropski sveti za sektorske spretnosti so
mreže nacionalnih opazovalnih skupin za spremljanje trga dela in analizo
spretnosti na sektorski ravni, ki pod vodstvom predstavnikov sektorjev
in evropskih socialnih partnerjev ter v sodelovanju s predstavniki izvajalcev
izobraževanja in usposabljanja omogočajo izmenjavo informacij in dobrih praks
za pripravo priporočil v zvezi z razvojem spretnosti in delovnih mest. Leta 2012 bo Komisija tudi preverila, ali so na področju
trajnostne gradnje izvedljive koalicije sektorskih spretnosti med izvajalci
poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi zainteresiranimi
stranmi, s ciljem zagotoviti ustrezne, posodobljene in nove učne načrte in
tečaje ter poiskati inovativne načine za izvajanje poklicnega izobraževanja in
usposabljanja. Spodbujanje
in uporaba instrumentov, razvitih v okviru politike EU o stalnem izobraževanju,
bi morala okrepiti mobilnost kvalificiranih delavcev. Direktiva o napotitvi
delavcev zajema trdno jedro jasno opredeljenih pogojev
dela in zaposlitve za minimalno varstvo delavcev, ki jih mora izvajalec
storitev izpolnjevati v državi gostiteljici. Direktiva s tem zagotavlja
ustrezno raven varstva za napotene delavce. Da se
prepreči kakršna koli zloraba in izogibanje pravilom ter „socialni damping“, ko
ponudniki storitev iz druge države članice zaradi nižjih delovnih standardov
ponujajo nižje cene od lokalnih ponudnikov storitev, je treba izboljšati
izvrševanje direktive o napotitvi delavcev, zlasti z boljšo obveščenostjo
o veljavnih delovnih pogojih, učinkovitejšim upravnim
sodelovanjem in izmenjavo informacij med inšpekcijskimi organi, učinkovitejšimi
inšpekcijskimi pregledi in uvedbo solidarne odgovornosti za plače napotenih
delavcev. Poleg
tega se sektor spopada z dvojnim izzivom zaradi demografskih sprememb. Po eni
strani bi morala gradbena podjetja EU iskati strategije za izravnavo vedno
manjšega števila mladih delavcev EU, ki vstopajo v sektor, in precejšnjega števila delavcev, ki se bodo v prihodnjih letih
upokojili; po drugi strani pa bi bilo treba
izboljšati delovne pogoje in zagotoviti višjo pričakovano življenjsko dobo. Ta
dvojni izziv v prihodnosti zahteva privlačnejše delovno okolje in namenitev več
pozornosti vprašanjem zdravja in varnosti, da se prepreči predčasno
upokojevanje delavcev zaradi poklicnih nesreč ali bolezni. Komisija bo: · v okviru socialnega dialoga EU spodbujala pobude, namenjene prilagajanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja prihodnjim potrebam po kvalifikacijah in spretnostih v gradbenem sektorju, tudi v povezavi z učinkovito rabo virov, prepoznavanju temeljnih zahtev po spretnostih v posameznih panogah in poenostavljanju vzajemnega priznavanja kvalifikacij; · spodbujala evropske socialne partnerje gradbene industrije, da vzpostavijo evropske svete za sektorske spretnosti za gradbeni sektor; · evropske socialne partnerje gradbene industrije spodbujala pri razvijanju pobud na področjih, kot so stavbe z učinkovito rabo energije in virov, zdravje in varnost, standardi kakovosti in usposabljanje, vključno z vajeništvom za mlade. Te pobude se lahko izvajajo v obliki kampanj obveščanja in usposabljanja ter lahko, odvisno od nacionalnega okvira, vključujejo skupno upravljanje sredstev; · s pomočjo programa za vseživljenjsko učenje preverila izvedljivost koalicij sektorskih spretnosti v trajnostni gradnji, tj. partnerstev med izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se zagotovijo ustrezni učni načrti ali kvalifikacije poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter inovativni načini izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Države članice, socialni partnerji v gradbeni industriji in izobraževalne ustanove so pozvani, da: · hitro ukrepajo in sprejmejo nedavno predlagano direktivo[21] o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev; · vzpostavijo partnerstva za podporo sistemom poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in regionalni ravni, ki ustrezajo trenutnim in nastajajočim potrebam gradbenega sektorja, zlasti za izboljšanje sposobnosti upravljanja in uporabe IKT; · uvedejo in podprejo kampanje za povečanje privlačnosti gradbenega sektorja za nadarjene. 3.3 Izboljšanje
učinkovite rabe virov, okoljske učinkovitosti in poslovnih priložnosti Časovni
načrt za Evropo, gospodarno z viri[22],
opisuje pomemben vpliv gradbeništva na naravne vire, energijo, okolje in
podnebne spremembe. Znatne izboljšave gradbenih dejavnosti
in gradbenih del v celem življenjskem ciklu lahko prispevajo h konkurenčnemu
gradbenemu sektorju in razvoju stavbnega fonda, ki učinkovito izrablja energijo
in vire, pri čemer bi imele vse nove stavbe skoraj nično porabo energije, vsi
materiali pa bi učinkovito izrabljali vire. Izboljšave
v gradbenih dejavnostih in gradbenih delih odpirajo dodatne poslovne
priložnosti, tudi za MSP, saj so potrebni ukrepi lahko odvisni od lokalnih
pogojev in zahtevajo individualne rešitve. Kakor je
navedeno v Časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri, bo Komisija
leta 2013 predstavila sporočilo o trajnostnih stavbah, v katerem bodo
podrobneje opredeljeni in pojasnjeni ukrepi v podporo sektorju, ki učinkovito
izrablja vire. Za
boljše razumevanje in širšo uporabo koncepta trajnostne gradnje bo treba
razviti usklajene kazalnike, kodekse in metode za ocenjevanje okoljske
učinkovitosti za gradbene proizvode, procese in dela. Ti bi morali zagotoviti
usklajeno in vzajemno priznano razlago učinkovitosti ter pravilno delovanje
notranjega trga za gradbene proizvode in storitve. Komisija
bo predlagala pristope za vzajemno priznavanje ali usklajevanje različnih
obstoječih metod ocenjevanja, da bi postale operativnejše in dostopnejše za
gradbena podjetja, zavarovalnice in vlagatelje. Ta
pobuda bo temeljila na obstoječih platformah, kot je gradbena mreža CEN,
vodičih, kot je vodič Skupnega raziskovalnega središča za upoštevanje in
ocenjevanje življenjskega kroga, in evropskih raziskovalnih projektih, kot sta SuperBuildings in Open House. Delo
na tem področju bo poleg tega prispevalo k razvoju bolj sistematičnega pristopa
za ocenjevanje trajnostne razsežnosti projektov, ki se financirajo iz javnih
shem podpore, vključno z modeli za analizo stroškov in koristi po vsej EU.
Pilotni projekti v okviru zelenih javnih naročil in regionalne politike lahko
načrtovalcem in naročnikom zagotovijo ustrezna orodja, zlasti za obnovo
obstoječih stavb in posodobitev prometne infrastrukture. Zainteresirane
strani iz sektorja so med javnim posvetovanjem poročale, da lahko nekatere gradbene projekte ovirajo nacionalni postopki
izdaje dovoljenj, npr. zamude zaradi nasprotovanja javnosti, vprašanja
razlastitve in potreba po pridobitvi različnih dovoljenj, vključno z
okoljskimi. Takšna vprašanja so bila ugotovljena v okviru tekočega pregleda
direktive o presoji vpliva na okolje (EIA)[23];
namen pregleda sta bili med drugim poenostavitev in racionalizacija obstoječih
postopkov in ker je presoja vpliva na okolje del postopka izdaje dovoljenja, je
v zvezi s tem mogoče pričakovati pozitivne učinke. Večina ovir je posledica
različnih določb nacionalne zakonodaje in upravnih postopkov, ki urejajo
postopek izdaje dovoljenj. To lahko ovira oblikovanje enakih konkurenčnih
pogojev in razširjanje okoljskih tehnologij. Čeprav te zakonodaje pogosto
vključujejo področja, ki so v izključni pristojnosti držav članic (npr.
lastninska vprašanja), bo Komisija spodbujala izmenjavo informacij in dobre
prakse, na primer s prostovoljnim sprejetjem kodeksov ravnanja, ki zajemajo
vprašanja, kot sta trajanje in stopnje postopka izdaje dovoljenj ali
vzpostavitev arbitražnega postopka med upravami. Nazadnje
pa cilj o ponovni uporabi, recikliranju in/ali predelavi 70 % odpadkov, ki
nastajajo pri gradnji in rušenju, do leta 2020 v skladu z okvirno direktivo o
odpadkih predstavlja pomembno poslovno priložnost za vrednostno verigo
gradbeništva. Industriji bi lahko koristile boljše in jasnejše opredelitve
odpadkov, usklajeni pogoji registracije za prevoz odpadkov in usklajena pravila
o značilnostih gradbenih proizvodov glede uporabe materialov, trajnosti in
okoljske združljivosti. Komisija bo: · predstavila pobude za izboljšanje vzajemnega priznavanja okoljske učinkovitosti in metod za oceno tveganja, zlasti v okviru standardizacijskih dejavnosti standardizacije EU in zavarovalnih shem; · podprla razvoj vseevropskega modela za analizo stroškov in koristi v življenjskem ciklu za zelena javna naročila ter načela trajnostnega razvoja v regionalni politiki; · ocenila ovire, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, ki ureja postopek izdaje dovoljenj za večje gradbene projekte, da se opredeli dobra praksa za racionalizacijo postopkov (npr. kodeks ravnanja za postopek izdaje dovoljenj, arbitražni postopek med upravami); · oblikovala usklajena pravila za izjavo o učinkovitosti gradbenih proizvodov v zvezi s trajnostno uporabo naravnih virov v okviru Uredbe o gradbenih proizvodih. Države članice so pozvane, da: · ocenijo uspešnost različnih gradbenih podsektorjev v smislu konkurenčnosti in trajnostnega razvoja na nacionalni in regionalni ravni. 3.4 Krepitev
notranjega trga za gradbeništvo Gradbeni
sektor je na več ravneh strogo reguliran (npr. proizvodi, dela, poklicne
kvalifikacije, zdravje in varnost pri delu, vpliv na okolje) in mnogi vidiki so
v pristojnosti držav članic. Da se zagotovi boljše delovanje notranjega trga za
gradbene proizvode in storitve, je pomembno, da je pravni okvir kar najbolj
jasen in predvidljiv in da so upravni stroški sorazmerni z zastavljenimi cilji. To
bo zahtevalo bolj sistematično analizo različnih zakonodajnih pristopov in
upravnih predpisov, ki urejajo izvajanje zakonodaje EU o gradbenem sektorju.
Analiza bo pokazala, kako različni pravni akti EU medsebojno učinkujejo na
evropski in nacionalni ravni ter ali so potrebna pojasnila ali dodatni ukrepi
za zmanjšanje upravne obremenitve nosilcev gradbene dejavnosti in za
izboljšanje delovanja notranjega trga za gradbeništvo. Glede čezmejnih storitev
je bilo s „pregledi učinkovitosti“, opravljenimi v letih 2011 in 2012, ocenjeno
medsebojno učinkovanje različnih pravnih aktov EU, ki vplivajo na gradbena
podjetja, in tako so bili ugotovljeni nekateri primeri napačne uporabe
zakonodaje EU ter potrebe po pojasnilih ali novih ukrepih. Pri analizi bodo
oblikovana priporočila za pospešitev postopka približevanja različnih
nacionalnih in regionalnih zakonodajnih pristopov. Evrokodi bi ta postopek
približevanja lahko olajšali. Vsebujejo sklop konstrukcijskih standardov in
najnovejše kodekse ravnanja, ki veljajo za vse glavne gradbene materiale, vsa
večja področja gradbene tehnike in širok nabor različnih vrst konstrukcij in
proizvodov. So prožno orodje, saj jih vsaka država lahko prilagodi svojim
razmeram in glede na tveganja v zvezi s podnebjem, potresna tveganja, običaje
idr. Komisija močno spodbuja države članice EU, da evrokode sprejmejo kot svoje
nacionalne gradbene standarde[24]
in tako zagotovijo odpornost stavb proti nesrečam. Dejavnosti obveščanja in
razširjanja informacij, npr. spletni portal BUILD UP[25], prav tako lahko
podprejo izvajanje zakonodaje in sprejemanje novih tržnih rešitev. Komisija bo: · opravljala „preverjanja ustreznosti“ zakonodaje EU, da se opredelijo prevelike upravne obremenitve, prekrivanja, vrzeli, nedoslednosti in odvečni ukrepi; · kot prednostno nalogo v Sporočilu o izvajanju Direktive o storitvah „Partnerstvo za novo rast na področju storitev“[26] predstavila gradbeništvo; · predložila poročilo o uporabi evrokodov v državah članicah kot odziv na Priporočilo Komisije 2003/887/ES, na podlagi rezultatov tega poročila predlagala ukrepe za okrepitev ali po potrebi uveljavitvev uporabe evrokodov v javnih naročilih in drugih instrumentih, kot so nacionalne ocene tveganja in načrti za upravljanje. Države članice so pozvane, da: · razvijejo učinkovita orodja za nadzor trga v zvezi z izvajanjem evropske zakonodaje v okiru uporabe Uredbe 765/2008/ES. 3.5 Spodbujanje
konkurenčnosti gradbenih podjetij EU v svetu EU
si od leta 2006 v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj vse bolj
prizadeva za ambiciozne zaveze drugih trgovinskih partneric glede dostopa do
trga storitev in javnih naročil, zlasti na področju javnih del. Eden
najnovejših dosežkov je odpiranje korejskih koncesijskih pogodb za ponudnike iz
EU v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Posebni
medcelinski forumi z Afriko in Latinsko Ameriko o trajnostni gradnji bi lahko
spodbudili preoblikovanje javnih naročil na teh trgih v skladu z merili
uspešnosti, trajnosti in stroškovne učinkovitosti. Partnerstvo med EU in
Afriko za prometno infrastrukturo[27]
ponuja priložnosti za izboljšanje transkontinentalnih povezav in oblikovanje
zanesljivejšega in varnejšega prometnega sistema. Glede
financiranja infrastrukture bi lahko različni finančni instrumenti EU in
sredstva, namenjena sodelovanju, podpirala izvedbo ustreznih ukrepov. Pobuda
EU „Mala podjetja, velik svet“ bo ponudila ustrezne informacije, nasvete in
pomoč malim specializiranim izvajalcev pri dostopu do mednarodnih trgov in
iskanju potencialnih poslovnih partnerjev. Evropski sklad za regionalni razvoj
(ESRR) omogoča lažji razvoj novih poslovnih modelov za MSP, zlasti v zvezi z
internacionalizacijo. V državah zunaj EU, ki
želijo nadomestiti ali posodobiti svoje nacionalne standarde na podlagi
tehnično naprednih standardov ali želijo trgovati z Evropsko unijo in državami
članicami Efte, vlada veliko zanimanje za evrokodov. Pri zakonodajnem dialogu
med EU in Rusijo je bil v zvezi s tem dosežen pomemben napredek. Komisija: · je predlagala zakonodajno pobudo[28] za odprtje trgov javnih naročil tretjih držav in enake konkurenčne pogoje med podjetji iz EU in njihovimi konkurenti iz tujine; · si bo v trgovinskih pogajanjih še naprej prizadevala za ambiciozne zaveze partnerskih držav glede dostopa do komercialnih trgov in trgov javnih naročil; · se bo povezala z Evropsko investicijsko banko, da se razširi področje uporabe finančnih instrumentov EU na medcelinske povezave; · bo zagotovila finančno podporo za tehnično pomoč pri spodbujanju internacionalizacije malih specializiranih izvajalcev; · bo na področju trajnostne gradnje pri javnih naročilih razvijala sodelovanje s tretjimi državami, zlasti iz Afrike in Latinske Amerike, pa tudi v okviru zakonodajnega dialoga med EU in Rusijo, sosedske politike EU in evro-sredozemskega partnerstva, in partnerje spodbujala, da evrokode uporabijo kot orodje za izvajanje svojih gradbenih predpisov. Države članice so pozvane, da: · hitro ukrepajo in sprejmejo novo predlagano uredbo[29] o dostopu blaga in storitev iz tretjih držav do notranjega trga javnih naročil EU in postopkih, ki podpirajo pogajanja o dostopu blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav. 4. Upravljanje in izvajanje strategije Temu poročilu je
priložen akcijski načrt s podrobnostmi o pričakovanih rezultatih vsakega
priporočila, delitvijo pristojnosti med Evropsko komisijo, državami članicami
in sektorskimi organizacijami ter časovnicoa za izvajanje. Izvajanje
strategije zahteva racionalizacijo in usklajevanje številnih tekočih pobud na
ravni EU, držav in sektorjev, da se ustvari več sinergij in poveča njihov vpliv
na kratki, srednji in dolgi rok. Temeljiti bi moralo na upravljavski strukturi,
ki združuje usklajevanje in spremljanje s tematskega in strateškega vidika, ter
vključevati: ·
tristranski strateški forum na
visoki ravni (Komisija, države članice, predstavniki sektorja), ki bi izrazil
mnenje o pobudah EU, ki vplivajo na gradbeništvo, in o izvajanju strategije ter
kasneje dajal priporočila o morebitnih potrebnih prilagoditvah strategije ali
uvedbi novih pobud, ·
oblikovanje tematskih
skupin iz predstavnikov držav članic in sektorja z interesom za posamezne
prednostne naloge strategije; sodelovati bi morale z obstoječimi evropskimi
mrežami in projekti. Za nadzor nad temi skupinami bodo pristojne službe
Komisije, zadolžene za posebne teme, ki jih obravnava vsaka skupina. Taka
struktura bi omogočala tako strateške smernice od zgoraj, tj. s strani EU, kot
pobude od spodaj, tj. s strani držav članic in gradbenih podsektorjev. Za
spoprijemanje s svetovnimi izzivi se mora okrepiti sodelovanje med podsektorji
in vzdolž vrednostne verige. 5. Sklepne ugotovitve Glede
na pomen gradbenega sektorja za BDP in zaposlovanje v EU ter njegovo vlogo pri
doseganju nekaterih ključnih podnebnih, okoljskih in energetskih ciljev je
konkurenčnost tega sektorja stalna politična prednostna naloga. Poleg
tega je v času finančne in gospodarske krize treba politike EU na področjih,
kot so podnebne spremembe, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije,
zlasti v okviru politike za trajnostno spodbujanje obnove stavb, obravnavati
kot priložnost za ponovno oživitev poslovanja in zaposlovanja v gradbeništvu. To
sporočilo opredeljuje področja s potencialom za rast gradbenih podjetij,
pogosto v okviru obstoječih strategij politik in instrumentov. Celovito
izvajanje teh strategij EU bi na primer moralo spodbujati dolgoročne naložbe v
vseevropske mreže, raziskave in inovacije in v trdnejšo podlago človeškega
kapitala ter tako okrepiti konkurenčnost gradbenega sektorja na notranjem trgu
EU in na mednarodnih trgih. To bi moral spremljati jasen in skladen pravni
okvir ter usklajene metode za ocenjevanje učinkovitosti trajnostnega razvoja,
da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za gradbene proizvode in
storitve. Uspeh
predlagane strategije je odvisen od zavezanosti držav članic in zainteresiranih
strani v gradbeništvu na različnih ravneh: ·
tristranski strateški forum na
visoki ravni bi moral imeti jasno nalogo, da izvede kritično presojo
učinkovitosti gradbenega sektorja, ·
države članice in
zainteresirane strani v gradbeništvu bi morale zagotoviti ustrezne povezave z
nacionalnimi in sektorskimi programi za gradbeništvo, ·
države članice in
zainteresirane strani v gradbeništvu bi morale olajšati prenos izkušenj in
dobre prakse iz tematskih skupin, da se zagotovi njihovo operativno izvajanje v
gradbenih podjetji ·
vsako posredovanje politike bi bilo treba
spremljati in oceniti na podlagi vrste različnih kazalnikov. PRILOGA – AKCIJSKI NAČRT Kratkoročni ukrepi (2012–2014) –
sklicevanje na točki 3.1.1 in 3.2.1 Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Glavna pristojnost || Časovni okvir analiza različnih finančnih instrumentov za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb na ravni EU in nacionalni ravni || poročilo in priporočila Evropske komisije o finančni pomoči za energetsko učinkovitost stavb || Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb/akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2011 || Evropska komisija || v teku, zaključek leta 2013 fiskalni instrumenti in posojilni mehanizmi za projekte obnove, ki so sorazmerni z zastavljenimi cilji trajnosti || delovni dokument služb Komisije o izvajanju ukrepov držav članic za energetsko učinkovitost (vključno s fiskalnimi instrumenti in posojilnimi mehanizmi v gradbenem sektorju) na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost || Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah/Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb || Evropska komisija || 2012–2013 pilotni projekt o zavarovanju in jamstvu za dobro izvedbo del || predhodna priporočila o zavarovalnih shemah za kritje jamstev za dobro izvedbo del malih gradbenih izvajalcev || novi pilotni projekt, ki ga podpira Evropski parlament (začetek leta 2012) || Evropska komisija || 2013 kampanja obveščanja o novi direktivi o zamudah pri plačilih || ozaveščanje o pravicah izvajalcev glede plačilnih pogojev || Direktiva 2011/7/EU || Evropska komisija || 2012 pilotni projekt za hitro in učinkovito izterjavo zapadlih terjatev MSP, ki poslujejo čezmejno || ozaveščanje o pravicah izvajalcev glede plačilnih pogojev || Direktiva 2011/7/EU || Evropska komisija || 2012–2013 ocena pobude Izgradnja spretnosti, da se preveri možnost njene razširitve na dodatne kategorije gradbenikov in druge potrebe po kvalifikacijah || poročilo o oceni || program Pametna energija za Evropo || Evropska komisija || 2013–2014 instrumenti finančnega inženiringa in pomoč pri razvoju projektov za manjše projekte obnove s pogodbenimi jamstvi za dobro izvedbo del || poročilo držav članic o izvajanju finančnih instrumentov in mehanizmov || strukturni skladi || države članice || 2012–2014 vključitev načrtov za pobudo Izgradnja spretnosti med prednostna področja financiranja iz Evropskega socialnega sklada v obdobju 2014–2020 || uvedba načrtov za pobudo Izgradnja spretnosti s sredstvi ESS || energetska politika regionalna politika politika zaposlovanja || Evropska komisija države članice || 2012–2013 Srednjeročni in dolgoročni ukrepi
(2014–2020) 1. Spodbujanje
ugodnih naložbenih pogojev – sklicevanje na točko 3.1.2 Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Pristojnost || Časovni okvir minimalna uskladitev (na tehnični ravni) nacionalnih postopkov za pridobivanje dovoljenja za čezmejne dele vseevropskih omrežij || skupna tehnična specifikacija EU || vseevropska prometna omrežja || Evropska komisija || 2014–2016 opredelitev tehnoloških vrzeli v vrednostni verigi gradbeništva in določitev akcijskega načrta za njihovo odpravljanje || konferenca in priporočila o inovacijskih prednostnih nalogah v gradbeništvu || inovacijska politika || Evropska komisija || 2013 skupne usklajene pobude držav članic in zasebnih akterjev, ki združujejo raziskave, inovacije, javna naročila, izdajanje spričeval, zavarovanje, medregionalne grozde itd. za pospešitev uporabe novega znanja in tehnologij na ravni EU in regionalni ravni || projekti || Obzorje 2020, COSME, sredstva kohezijske politike EU || države članice || 2014–2020 2. Izboljšanje
podlage človeškega kapitala – sklicavanje na točko 3.2.2 Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Pristojnost || Časovni okvir pobude v okviru socialnega dialoga EU, namenjene prilagajanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja prihodnjim potrebam po kvalifikacijah v gradbenem sektorju, prepoznavanju temeljnih zahtev glede spretnosti v posameznih panogah in poenostavljanju vzajemnega priznavanja kvalifikacij || študija za razvoj informacijske platforme || socialni dialog EU || Evropska komisija || 2012–2014 vzpostavitev svetov za sektorske spretnosti EU v gradbenem sektorju za razvoj pobud na področjih, kot so stavbe z učinkovito rabo energije in virov, zdravje in varnost, standardi kakovosti, vajeništvo, skupno upravljanje sredstev s strani socialnih partnerjev itd. || svet za sektorske spretnosti EU || socialni dialog EU || Evropska komisija || 2013–2016 koalicija sektorskih spretnosti EU na področju trajnostne gradnje || partnerstva za oblikovanje prilagojenih učnih načrtov ali kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja na inovativne načine || nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta || Evropska komisija || 2013–2016 hitro ukrepanje za sprejetje nedavno predlagane direktive o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo || sprejetje nove direktive EU || Direktiva 96/71 || Svet in Evropski parlament || 2012–2014 partnerstva za sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in regionalni ravni, ki ustrezajo trenutnim in nastajajočim potrebam gradbenega sektorja, zlasti na področju IKT || namenska partnerstva za poklicno izobraževanje in usposabljanje || nacionalne politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja || sektorske organizacije || 2013–2016 kampanje za povečanje privlačnosti gradbenega sektorja za nadarjene || kampanje ozaveščanja || || sektorske organizacije || 2012–2020 3. Izboljšanje učinkovite rabe virov,
okoljske učinkovitosti in poslovnih priložnosti – sklicevanje na točko 3.3
Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Pristojnost || Časovni okvir vzajemno priznavanje metod za oceno okoljske učinkovitosti stavb[30] || shema EU za presojo vplivov stavb na okolje in tehnične specifikacije EU || politika EU za učinkovito rabo virov in politika EU na področju standardizacije || Evropska komisija || 2014–2016 vzajemno priznavanje metod za oceno tveganja ob upoštevanju okoljske učinkovitosti, zlasti v okviru standardizacijskih dejavnosti in zavarovalnih shem EU || tehnične specifikacije EU || politika EU na področju standardizacije || Evropska komisija || 2014–2018 vseevropska metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu stavb za zelena javna naročila[31] || smernice EU za izračun stroškov v življenjskem ciklu v okviru javnih naročil || zelena javna naročila || Evropska komisija || 2014–2016 povečevanje števila zelenih javnih naročil v regionalni politiki v naslednjem programskem obdobju[32] || nadaljnje spodbujanje meril za zelena javna naročila v povezavi z gradnjo pri projektih, financiranih s sredstvi EU || regionalna politika || Evropska komisija || 2014–2020 ocena ovir, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, ki ureja postopek izdaje dovoljenj za večje gradbene projekte || operativni sklepi iz revizije direktive o presoji vplivov na okolje smernice za racionalizacijo postopkov presoje vplivov na okolje pri projektih na področju energetske infrastrukture splošnega interesa || presoja vplivov na okolje in nacionalni postopki za izdajanje dovoljenj || Evropska komisija || 2013–2016 usklajena pravila za izjavo o učinkovitosti gradbenih proizvodov v zvezi s trajnostno rabo virov[33] || usklajena pravila EU in posodobljeni harmonizirani standardi EU || ENTR/uredba o gradbenih proizvodih || Evropska komisija || 2013–2018 ocena uspešnosti gradbenih podsektorjev v smislu konkurenčnosti in trajnostnega razvoja na nacionalni in regionalni ravni || poročila || nacionalne politike na področju gradbeništva || države članice || 4. Krepitev
notranjega trga za gradbeništvo – sklicevanje na točko 3.4 Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Glavna pristojnost || Časovni okvir „preverjanja ustreznosti“ zakonodaje EU, da se opredelijo prevelike upravne obremenitve, prekrivanja, vrzeli, nedoslednosti in odvečni ukrepi || poročilo o oceni in priporočila glede zakonodaje EU || pametna pravna ureditev || Evropska komisija || 2013–2015 pregled uporabe evrokodov v državah članicah in predlogi za uveljavitev uporabe evrokodov v javnih naročilih in drugih instrumentih, kot so nacionalne ocene tveganja in načrti za upravljanje || poročilo o drugih osrednjih konstrukcijskih standardih v gradbeništvu in morebitni mandat za standardizacijo v zvezi s tem || priporočilo Komisije o evrokodih 2003/887/ES || Evropska komisija || 2013–2014 nadzor trga v zvezi z izvajanjem evropske zakonodaje || zmanjšanje števila pritožb s strani industrije || Uredba (ES) št. 765/2008 || države članice || 5. Spodbujanje
konkurenčnosti gradbenih podjetij EU v svetu – sklicevanje na točko 3.5
Sporočila Ukrepi || Rezultat || Okvir politike || Glavna pristojnost || Časovni okvir pogajanja za trgovinske zaveze glede dostopa do komercialnih trgov in trgov javnih naročil tretjih držav || trgovinski sporazumi, ki omogočajo dostop do trgov gradbenih proizvodov in storitev || trgovinska politika EU || Evropska komisija || v teku povečati možnosti uporabe finančnih instrumentov EU, npr. Evropske investicijske banke, v podporo medcelinskim povezavam || ciljno usmerjene informacije o uporabi finančnih instrumentov EU || npr. partnerstvo med EU in Afriko za prometno infrastrukturo || Evropska komisija || 2013–2016 finančna podpora za tehnično pomoč pri internacionalizaciji malih specializiranih izvajalcev || tehnična pomoč za male izvajalce EU || sporočilo „Mala podjetja, velik svet“ || Evropska komisija || 2012–2015 razvoj sodelovanja z Afriko, Latinsko Ameriko, Rusijo in državami evropske sosedske politike na področju trajnostne gradnje pri javnih naročilih || mednarodni forum || dialog EU o zunanjepolitičnih in zakonodajnih zadevah || Evropska komisija || 2013–2015 hitro ukrepanje za sprejetje nedavno predlagane uredbe o dostopu blaga in storitev iz tretjih držav do trga javnih naročil EU in o postopkih, ki podpirajo pogajanja o dostopu blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav || sprejetje uredbe EU || predlog uredbe o vzajemnosti pri dostopu do trgov || države članice || 2012–2014 [1] Po ocenah bi lahko v sektorju do
leta 2020 ustvarili 275 000 novih delovnih mest. Evropski center za razvoj
poklicnega izobraževanja in usposabljanja – CEDEFOP: „Ponudba in povpraševanje
po spretnostih in znanjih v Evropi“, 2010, str. 96 – http://www.cedefop.europa.eu/en/Files/3052_en.pdf. [2] COM(2011) 885/2. [3] COM(2011) 112. [4] Eurostatovo sporočilo za medije
169/2011 z dne 17.11.2011. [5] Indeks proizvodnje, prilagojen
glede na število delovnih dni, se je na primer v obdobju od prvega četrtletja
leta 2007 do drugega četrtletja leta 2011 v Španiji zmanjšal za 49 %, na
Irskem pa za 76 % – vir: Eurostat. [6] Evropski center za razvoj poklicnega
izobraževanja in usposabljanja – CEDEFOP: „Ponudba in povpraševanje po
spretnostih in znanjih v Evropi“, 2010, str. 93 – http://www.cedefop.europa.eu/en/Files/3052_en.pdf. [7] Direktiva 2010/31/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski
učinkovitosti stavb. [8] Za več podrobnosti o ustreznih
določbah glej Direktivo 2010/31/EU, člen 2.2 in člen 9 [9] COM(2010) 639 final. [10] COM(2011) 112 final. [11] COM(2011) 885 final. [12] Povprečna stopnja obnove
obstoječih stavb v EU je 1,2 % na leto. [13] Kompromisno besedilo med Evropskim
parlamentom in Svetom za novo direktivo o energetski
učinkovitosti (še v postopku sprejetja). [14] Časovni okvir za Evropo, gospodarno z
viri [COM(2011) 571]. [15] Direktiva 2010/31/EU Evropskega
parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), UL L 153,
18.6.2010, str. 13. [16] Na primer znižane stopnje DDV,
preferencialne obrestne mere, davek na CO2 in energijo, namenske
subvencije itd. [17] Direktiva 2011/7/EU Evropskega
parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih
(prenovitev), UL L 48, 23.2.2011, str. 1. [18] COM(2011) 615 final. [19] Te bi morale zajemati najrazličnejša
področja, kot so novi materiali, uporaba IKT, recikliranje/predelava gradbenih
odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, udobje v stavbah, itd. [20] http://ipts.jrc.ec.europa.eu/activities/research-and-innovation/s3platform.cfm. [21] COM(2012) 131 final. [22] COM(2011) 571 final. [23] Direktiva 85/337/EGS, kakor je bila
spremenjena, o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na
okolje. [24] Priporočilo Komisije 2003/887/ES z dne
11. decembra 2003. [25] http://www.buildup.eu/sl/home. [26] COM(2012) 261 final. [27] COM(2009) 301 final. [28] COM(2012) 124 final. [29] Glej prejšnjo opombo. [30] Ukrep bo nadalje razvit v sporočilu o trajnostnih stavbah
(leta 2013). [31] Ukrep bo nadalje razvit v sporočilu o trajnostnih stavbah
(leta 2013). [32] Ukrep bo nadalje razvit v sporočilu o trajnostnih stavbah
(leta 2013). [33] Ukrep bo nadalje razvit v sporočilu o trajnostnih stavbah
(leta 2013).