This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0216
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on the European Innovation Partnership on Water
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo
/* COM/2012/0216 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo /* COM/2012/0216 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi
z vodo 1. Uvod Poplave, pomanjkanje vode in suše imajo velik
okoljski, socialni in gospodarski vpliv. Nezadostne ravni kakovosti vode
predstavljajo nevarnost za javno zdravje in biotsko raznovrstnost, oskrba z
varno pitno vodo in sanitarnimi storitvami pa še vedno predstavlja težave, tako
v Evropi kot zunaj nje. Za trajnostno gospodarjenje z večjimi pritiski na
vodne vire so potrebni novi in inovativni pristopi. Evropska partnerstva za inovacije (EIPs –
European Innovation Partnerships), kot so predlagana v vodilni pobudi iz
strategije Evropa 2020 „Unija inovacij“[1], določajo strateški pristop in okvir za
obravnavo pomanjkljivosti evropskega raziskovalnega in inovacijskega sistema za
pospeševanje inovacij, ki pomembno prispevajo k reševanju družbenih izzivov.
Pri tem je treba okrepiti konkurenčnost Evrope, kar prispeva k ustvarjanju
novih delovnih mest in gospodarski rasti. EIPs so sredstvo za združevanje
strokovnega znanja in izkušenj ter virov za ključne politične
prednostne naloge, z aktiviranjem in povezovanjem vseh zadevnih zainteresiranih
strani med politikami, sektorji in preko meja, da bi ljudem hitreje prinesli
koristi dosežkov in inovacij. Države članice EU se zavedajo pomena
inovacij na področju upravljanja vode. Svet Evropske unije je Komisijo
21. junija 2011 pozval, da „naj v tesnem sodelovanju z državami
članicami preuči možnosti za partnerstvo za inovacije na
področju voda, da se doseže trajnostna in učinkovita raba vode“[2]. Pomen za Evropo, da sodeluje v trajnostnem
upravljanju vode kot ključnim virom, je poudarjen tudi v pobudi Evropa,
gospodarna z viri[3],
ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Načrt za Evropo,
gospodarno z viri[4]
poudarja izboljšave učinkovitosti, ki se lahko dosežejo. Komisija pripravlja načrt za varovanje evropskih voda, ki je
mejnik na področju voda v načrtu za učinkovito rabo virov.
Načrt bo do konca leta 2012 predstavil politični odziv na
vprašanja izvajanja in vrzeli v sedanjem okviru EU za politiko upravljanja
vodnih virov. Načrt in EIP se bodo razvili v tesnem usklajevanju za
zagotovitev vključitve inovativnih pristopov in ukrepov na strani
povpraševanja v razvoj in izvajanje politike upravljanja vodnih virov EU. Poleg
tega bo EIP temeljilo na akcijskem načrtu za ekološke inovacije[5] na osnovi
spodbujanja inovacij, ki zmanjšujejo pritiske na okolje ali so temu namenjene,
in premostitvi vrzeli med inovacijami in trgom. 2.
Izkoriščanje možnosti inovacij Državljani,
družba, kmetijstvo in industrija bodo vse bolj potrebovali inovativne rešitve
za izpolnjevanje potreb uporabe vode na bolj učinkovit in uspešen
način. Inovativno razmišljanje in pametnejša uporaba inovacij imajo
potencial za hitro in učinkovito uvajanje novih rešitev na trg, pri
čemer se je treba odzivati na potrebe končnih uporabnikov v urbanih,
podeželskih in industrijskih območjih. Sprostitev inovativnega potenciala na področju upravljanja vode
lahko bistveno prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in
konkurenčnosti v Evropi. 1-odstotno povečanje stopnje rasti vodnega
gospodarstva v Evropi lahko pomeni od 10 000 do 20 000 novih delovnih
mest[6]. Z izkoriščanjem
novih in pomembnih tržnih priložnosti lahko Evropa utrdi svoj vodilni položaj
na svetovnem trgu inovacij in tehnologije v zvezi z vodo. Obstajajo velike možnosti za spodbujanje
konkurenčnosti in rasti evropskega vodnega sektorja, ki vključuje
9000 aktivnih malih in srednje velikih podjetij ter zagotavlja 600 000
neposrednih delovnih mest samo pri oskrbi z vodo6. Ta možnost
obstaja tudi za druge sektorje, povezane z vodo (industrije, ki potrebujejo
vodo, razvoj vodne tehnologije itn.), kjer lahko inovacija pripomore do
večje operativne učinkovitosti. Svetovni trg z vodo hitro raste in
ocenjuje se, da bo do leta 2020 dosegel 1 bilijon USD[7]. Evropski sektorji, povezani z vodo, že
delujejo po vsem svetu v smeri razvoja inovativnih vodnih rešitev, vendar
pogosto ne izkoristijo prednosti njihovega trženja. Odprava ovir za preboj na
trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni
verigi bosta spodbudila evropska podjetja, da uvedejo rešitve na trg, pri
čemer se bo uresničil njihov celotni gospodarski potencial. Inovativne rešitve za izzive v zvezi z vodo
lahko neposredno podprejo širše okoljske cilje, kot so varovanje našega
naravnega kapitala in ekosistemov, ter biotska raznovrstnost, ki jih podpira.
Poleg tega so rešitve za pitno vodo in čiščenje odpadne vode v korist
javnega zdravja, kar bo omogočilo znatne prihranke. Poleg tega bodo
rešitve za izboljšanje varstva poplavnih območij povečale javno
varnost in preprečile morebitne gospodarske izgube. 3. Družbeni izzivi Evropa brez učinkovite politike za
spodbujanje inovacij tvega, da ne bi izkoristila svojih možnosti na svetovnih
trgih inovacij v zvezi z vodo in bi zato morda po nepotrebnem morala od drugod
pridobiti tehnologijo za soočanje s svojimi izzivi v zvezi z vodo[8]. Nedavne študije
kažejo, da lahko konkurenčne zahteve po omejenih vodnih virih po ocenah
pri oskrbi z vodo povzročijo 40-odstotno svetovno pomanjkanje vode do
leta 2030[9],
kar bi prizadelo tudi velike dele Evrope. Pričakuje se, da bo imela
konkurenca za čisto vodo socialne, gospodarske, okoljske in svetovne
geopolitične posledice. Izzivi glede kakovosti in količine vode
so veliki. Za precejšen delež evropske sladke vode obstaja tveganje, da do
leta 2015 ne bo dosegla ciljev iz okvirne direktive EU o vodah. V skladu s
predhodno analizo leta 2009 obstaja za 30 % površinskih voda in
38 % podzemnih voda tveganje, da ne bodo dosegle dobrega stanja[10]. To ima
škodljive učinke na biotsko raznovrstnost in javno zdravstvo ter ovira
zagotavljanje ekosistemskih storitev. Pomanjkanje vode in
suša že vplivata na eno tretjino ozemlja EU na različnih zemljepisnih
širinah. Primerjava učinkov suše v EU med letoma 1976–1990 in
1991–2006 kaže na podvojitev območja in prebivalstva, ki je prizadeto[11]. Poleg tega je Evropo v zadnjih desetih letih prizadelo več kot
175 večjih poplav, ki so povzročile smrtne žrtve, preselitev
prebivalstva in večje gospodarske izgube11.
Predvideva se, da se bodo ti izzivi še
povečali zaradi podnebnih sprememb, socialno-ekonomskega razvoja in vedno
večje potrebe po vodi v kmetijstvu za proizvajanje hrane in biomase.
Urbanizacija in hitra industrializacija sta skupaj z demografskim razvojem
povečali probleme oskrbe z vodo, dodatne izzive pa pomeni tudi staranje
vodne infrastrukture. Poleg tega bodo izboljšanje učinkovitosti in
medsebojni vplivi na vodno-energetskem področju vedno bolj pomembni za
trajnostno upravljanje vode. Za države v razvoju je doseganje razvojnih
ciljev novega tisočletja v zvezi z zdravstvenimi ukrepi in pitno vodo
bistvenega pomena za boj proti revščini in pospeševanje gospodarskega
razvoja milijonov. 4. Odziv EU Varstvo vodnih virov in pospeševanje
trajnostne gospodarske rasti sta med seboj povezana in zahtevata celovit
pristop. EIP bo olajšalo iskanje inovativnih rešitev pri podpori
učinkovite vodne politike EU ter sprostitev potenciala za podjetja in
industrijo, da bodo uvajala inovacije in pridobila konkurenčne prednosti.
Poleg novih pristopov na področju raziskav in tehnološkega razvoja bodo
potrebni tudi novi pristopi za financiranje, IKT, upravljanje, prostorsko načrtovanje,
institucije, vodenje in druge discipline ali sodelovanje med njimi. 4.1 Dodana vrednost EU Znanje in tehnologija sta v evropskem vodnem
sektorju odlična, vendar razpršena. EIP lahko ustvari kritično maso z
združevanjem virov med sektorji in preko meja ter pospeši konkurenčnost in
enake konkurenčne pogoje. Ukrepi na evropski ravni lahko pospešijo
usklajevanje prizadevanj, preprečevanje podvajanja, opredelitev skupnih
ciljev, nadgradnjo pobud in pospešitev zagotavljanja inovativnih rešitev. EIP
bo optimalno uporabilo obstoječe vire in predlagalo ukrepe, za katere je
potrebna dodatna podpora. Poleg tega bo pristop EU zagotovil ekonomijo obsega
za razvoj, izvajanje in spodbujanje razširjanja inovativnih rešitev. Voda ni omejena na upravne meje. Čezmejne
značilnosti upravljanja voda zahtevajo celovit in integriran evropski
pristop, ki se uporablja na ravni povodij, kar se kaže pri evropski vodni
politiki. Za dosego navedenega je ključno regionalno in mednarodno
usklajevanje. Ukrepi na strani
povpraševanja (javna naročila, regulativni okviri, določanje
standardov itn.) so bistvenega pomena za razvoj in uporabo inovacij v zvezi z
vodo in jih je treba opredeliti z EIP. Evropska ureditev je glavna gonilna sila
za inovacije in gospodarstvo. EIP lahko pospeši inovativne rešitve, da se
ustrezno pretvorijo v razvoj in izvajanje politike. Javna naročila za
infrastrukturo v zvezi z vodo, ki jih opravijo javni organi in podjetja, imajo
možnost, da postanejo ključni dejavnik za razvoj in uporabo inovativnih
rešitev. Drugi regulativni okviri, kot je direktiva o okoljsko primerni zasnovi
izdelkov, bi se lahko šteli za ustrezne za izboljšanje tržnega uvajanja
inovacijskih konceptov, ki podpirajo cilje politike. Razviti ali posodobiti je
treba ustrezne standarde. Instrumenti EU, ki se osredotočajo na
inovativno stran ponudbe, npr. financiranje raziskav in razvoja, morajo biti
ustrezno povezani z ukrepi na strani povpraševanja ter ukrepi in politikami, ki
so potrebni za spodbujanje inovacij. EIP bo združevalo velik obseg raziskav in
inovacij z ukrepi na strani povpraševanja na političnih področjih, da
bi skrajšali čas do začetka trženja s podpornimi ukrepi za inovacije
na ravni EU in na nacionalni ravni (tj. pregled predpisov in predlogi za nova
pravila, pospeševanje odobritev proizvodov, pospešeno določanje
standardov, razvoj strategij za javna naročila itn.). EIP bo končno
oblikovalo čezmejne možnosti za industrijo, zlasti za MSP, da najdejo
partnerje pri razvoju inovativnih rešitev v celotni EU. 4.2. Namen in cilji V skladu z zgoraj navedenimi izzivi in
priložnostmi in glede na pomen ukrepanja na evropski ravni naj bi EIP za vodo
prispevalo k doseganju splošnih ciljev vodne politike EU, kot je določeno
z okvirno direktivo o vodah in načrtom za učinkovitost virov, in k
premagovanju težav pri izvajanju. Natančneje, strateški cilji EIP do
leta 2020 so: ·
zagotoviti varno, razpoložljivo in cenovno
dostopno vodo za vse, hkrati pa zagotavljati dovolj vode za okolje, ·
doseči relativno ločevanje
izkoriščanja vodnih virov od ravni gospodarske dejavnosti v ključnih
sektorjih EU (vključno z energijo, kmetovanjem in kemikalijami), ·
ohraniti in okrepiti dobro stanje voda v
vseh povodjih EU – glede na kakovost, količino in uporabo ter v smislu
povečanja pritiskov na vodne vire. Za merjenje napredka pri doseganju teh
strateških ciljev in oblikovanje spodbude za zainteresirane strani, da se
dejavno vključijo, so bili določeni cilji. Ti odražajo različna
področja ukrepov, vključenih v strateške cilje in EIP. Cilji bodo
nadalje opredeljeni v strateškem načrtu izvajanja, ki ga bo treba razviti
jeseni leta 2012 in bo tesno povezan z načrtom za evropske vode,
predvidenim za november 2012. Pod temi pogoji bo imelo EIP do leta 2020
naslednje cilje: ·
Pravočasno
izvajanje vseh načrtov upravljanja povodij leta 2015. Pritisk na
vodo se še povečuje, zato se nadaljuje izpolnjevanje ciljev z
zmanjševanjem vpliva suš in poplav, prilagajanjem pridelkov, povečanim
zadrževanjem vode v tleh in učinkovitim namakanjem. Na druge
možnosti oskrbe z vodo se računa samo v primeru, da ne obstajajo cenejše
možnosti varčevanja. ·
Izgube vode se
zmanjšujejo na trajnostno raven po vsej EU z inovacijami, ki se
osredotočajo na regije, kjer so takšne izgube najbolj pereč problem. ·
Izguba vode je
pod 20 % razpoložljivih obnovljivih vodnih virov v vseh regijah. To bi moralo imeti za posledico naslednje
koristi inovacij in konkurenčnosti: ·
Čas, potreben za
trženje inovacij, povezanih z vodo, je v Evropi krajši kot v drugih
gospodarstvih na podobni stopnji razvoja. Evropa je vodilna na svetovnem trgu
inovativnih rešitev, ki učinkovito obravnavajo izzive, povezane z vodo. ·
Do leta 2030 bodo ekološke industrije EU,
povezane z upravljanjem voda, povečale prihodek v EU za 20 %,
zaposlitvene možnosti pa prav tako za 20 %[12]. ·
Trajnostne prakse upravljanja bodo uvedene na
svetovni trg in vključene v sodelovanje v zvezi z vodo med EU in državami
članicami ter sosednjimi državami in državami v razvoju. EIP bo imelo naslednje operativne cilje: ·
Do konca
leta 2012 doseči dogovor o strateškem načrtu izvajanja. ·
Do
leta 2013 učinkovito delovanje kot platforma za javne in zasebne
zainteresirane strani, da bodo uspešno sodelovale pri razvoju inovativnih
rešitev za izzive v zvezi z vodo. ·
Do
leta 2013 vzpostaviti spletni trg za vodne inovacije, ki bo omogočil
sodelovanje akterjev na strani ponudbe in povpraševanja. ·
Do
leta 2015 pokazati prve rezultate ukrepov za odpravo večjih ovir za
inovacije na ravni EU, držav članic in regionalni ravni, ter s tem
zagotoviti, da bodo zakonodaja in finančni instrumenti podprli inovacije. ·
Do leta 2020
pokazati preizkušene rešitve za 10 glavnih izzivov v zvezi z vodo, ki so bile
uspešno razširjene in okrepljene. 5. Osrednja področja za inovacije Da bi izboljšali dejavnosti za obravnavanje
ovir za inovacije, razvili tržne rešitve in oblikovali strategije za
razširjanje, se predlagajo trije delovni paketi: upravljanje voda v
mestih, upravljanje voda na podeželju in upravljanje industrijskih voda.
Obsežna posvetovanja so zagotovila široko podporo zainteresiranih strani za ta
pristop. Uporaba delovnih paketov je pragmatična za organizacijo ciljnih
dejavnosti EIP s povezano skupino zainteresiranih strani, ki se ukvarjajo z
razmeroma podobnimi izzivi. Naslednji okvirni opis služi kot podlaga za razvoj delovnih
paketov. ·
Upravljanje voda v mestih Upravljanje voda v mestih je zaradi nadaljnje
urbanizacije pod vse večjim pritiskom (za več kot 80 %
prebivalstva se pričakuje, da bodo leta 2050 živeli v mestnih
območjih držav EU[13]).
Obstaja potreba po celostnem pristopu, ki temelji na ciklu vode v mestih in
vključuje vse zainteresirane strani, ki vplivajo na izzive v zvezi z vodo
ali se z njimi ukvarjajo. Ta vključuje strokovne zainteresirane strani ter
državljane in lokalne oblasti, da bi zagotovili sprejetje in uporabo inovacij.
Ključnega pomena bodo inovativne rešitve, ki se osredotočajo na
razmerje med vodo in energijo, učinkovitost voda (gospodinjskih in
industrijskih), kakovost vode, vodno infrastrukturo, rekreacijo, javno zdravje
in ozaveščenost uporabnikov, ki temelji na IKT. Delo bo usklajeno s pobudo
Evropske komisije „pametna mesta in skupnosti“ na področjih energetike,
prometa in IKT. ·
Upravljanje voda na podeželju Na podeželju biotska raznovrstnost,
kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in raba zemljišč vplivajo drug na
drugega in so lahko med seboj konkurenčni glede na razpoložljive vodne
vire. Poleg tega imajo lahko podeželska območja pomembno vlogo pri
preprečevanju poplav in ublažitvi posledic pomanjkanja vode in suš. EIP o
vodah bo obravnavalo povezavo med upravljanjem voda na ravni kmetijskega
gospodarstva in dodelitvijo vodnih virov za kmetijstvo v zajetju ter ravnijo
vodnega telesa in dovoljenimi obremenitvami za kakovost vode. EIP se bo
usklajevalo z EIP za kmetijsko produktivnost in trajnostni razvoj, ki bo
obravnavalo vprašanja kakovosti in količine vode na ravni kmetije. ·
Upravljanje industrijske vode Inovacije v industrijskih procesih, aplikacije
IKT in nove tehnologije za bolj učinkovito obdelavo bodo zmanjšale
stroške, potrebe po energiji in onesnaževanje. V industrijah z visoko porabo
vode, kot so proizvodnja energije ali kemična industrija, bodo imele
inovacije za povečanje učinkovitosti vode v proizvodnih procesih
pozitivne učinke na zmanjšanje skupnega vodnega odtisa. EIP za vodo se bo
osredotočilo na spodbujanje možnosti za industrijo in MSP, da se te
inovacije razširijo. Raziskalo se bo dopolnjevanje z EIP za surovine. Številne večsektorske teme bodo
opredeljene za reševanje medsektorskih vprašanj, ki so pomembna za dejavnosti v
dveh ali vseh treh delovnih paketih. Te teme lahko vključujejo na primer
upravljanje povodij, podnebne spremembe in vodo, povezavo med energijo in vodo,
upravljanje vode, razvojno sodelovanje v zvezi z vodo, finančno
inženirstvo ali standardizacijo. 6. Izvajanje EIP Strateški načrt izvajanja (SIP – Strategic Implementation Plan) bo predstavljal temelje za
rezultate EIP. Na podlagi pristopa od spodaj navzgor bo SIP določil
prednostne naloge za ukrepe v okviru delovnih paketov in opredelil
večsektorske teme, ki jih je treba obravnavati. SIP bo v celoti upošteval
ustrezne programe financiranja EU[14]
in pobude, da se optimira vpliv financiranja in prispeva k ciljem EIP. V SIP se
bodo ob upoštevanju načrta za varovanje evropskih voda preučili tudi
cilji EIP. 6.1 Rezultati Izvajanje EIP bo imelo naslednje rezultate: ·
Inovacijska območja Prvi sklop inovacijskih območij se bo
začel do leta 2013, da bi se opredelile ovire za inovacije, razvile,
preizkusile in pokazale konkretne dejavnosti, ukrepi, prototipi in rešitve v
skladu s SIP za določen izziv v zvezi z vodo. Segajo lahko od
fizičnih območij predstavitve do projektov sodelovanja ali razvoja
omrežij. Inovacijski kraji bodo imeli ključno vlogo pri izvajanju EIP. ·
Razširjanje inovativnih rešitev EIP bo poenostavilo razvoj strategij za
razširjenje novosti in inovativnih rešitev za večje izzive v zvezi z vodo
ter pospešilo njihov sprejem na trgu. ·
Obravnavanje ovir za vodne inovacije Razvoj rešitev, da se inovacije uspešno
uvedejo na trg in razširijo, je otežen zaradi številnih ovir (regulativne,
finančne, standardizacijske, tehnične, družbene itn.). EIP bo
opredelilo glavne ovire za inovacije. Naredilo bo načrt ukrepov in
dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ozkih grl in opredelitev možnosti za
pospeševanje dosežkov in inovacij za vsak korak vrednostne verige od raziskav
do trga. ·
Trg za vodne inovacije Spletni trg se bo razvil in vzpostavil do
leta 2013. Trg bo omogočil tistim, ki imajo težave, in tistim, ki
lahko zagotovijo rešitve, da bodo sodelovali ne glede na geografsko lokacijo.
Trg bo spremljala upravna struktura EIP, povezan pa bo z drugimi ciljnimi
področji. 6.2 Financiranje EIP bo opredelilo, kako lahko različni
programi financiranja na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni ter zasebni
viri najbolje sodelujejo, da bi pospešili razvoj inovativnih rešitev, na primer
z uporabo omrežja ekološko-inovacijskih finančnih institucij,
ustanovljenih v okviru akcijskega načrta za ekološke inovacije. EU bo
proučila pomembno podporo za dejavnosti v okviru EIP iz 7. okvirnega
programa. Države članice se spodbujajo, da bi vključile pomembne
naložbe v prihodnje programe v okviru strukturnih skladov 2014–2020. 7. Upravljanje EIP bo zahtevalo sodelovanje in zavezanost
vseh ustreznih zainteresiranih strani, ki zastopajo celotno inovacijsko
vrednostno verigo. EIP bo uporabil in strogo usklajeval
dejavnosti in rezultate obstoječih evropskih, nacionalnih in regionalnih
pobud. Te vključujejo ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov,
nacionalne in regionalne programe za raziskave in inovacije, evropske
tehnološke platforme, finančne mehanizme, druge EIP in inovacijske pobude,
da bi se izognili podvajanju in spodbujali sinergije. Model upravljanja bo omogočil pristop od
spodaj navzgor, da bi se dala prednost območjem, na katerih so inovacijski
ukrepi možni in se morajo izvajati. Hkrati bo zagotavljal zavezanost na
najvišji ravni odločanja vseh vključenih zainteresiranih strani. Slika 1: Vizualna
predstavitev modela upravljanja Na podlagi vabila Evropske komisije bo
vzpostavljena usmerjevalna skupina na visoki ravni (HLSG–High Level
Steering Group). Predsedoval ji bo komisar za okolje, sestavljali pa jo
bodo drugi evropski komisarji, predstavniki držav članic, Evropski
parlament in številne zainteresirane strani. Člani bodo delovali v svojem
imenu in zastopali celotno inovacijsko vrednostno verigo. HLSG bo določila
mandat za EIP in sprejela SIP ter večletni načrt za obdobje
2012–2020. Vloga HLSG v izvedbeni fazi se bo ponovno pregledala po sprejetju
SIP. HLSG bo imenovala delovno skupino, ki
bo odražala sestavo HLSG in povezovala operativno raven in raven za
odločanje. Delovna skupina bo odgovorna za pripravo SIP, ki zagotavlja
pristop od spodaj navzgor. Po sprejetju SIP se lahko ponovno pregleda
konfiguracija delovne skupine z možnostjo povečanja števila
zainteresiranih strani, ki so zastopane v fazi izvajanja ob ohranjanju
učinkovitega sprejemanja odločitev. Med fazo izvajanja EIP bo delovna
skupina bistvenega pomena za spremljanje napredka dejavnosti, ki temeljijo na
zastavljenih ciljih. Poleg tega bo delovna skupina zagotavljala usklajevanje in
plodno izmenjavo med dejavnostmi EIP ter podpirala razvoj strategij za
razširjanje. Operativna omrežja bodo vzpostavljena
za vsak delovni paket, ki vključuje vse zainteresirane strani glede na
vsak delovni paket ter akterje, ki sodelujejo v inovacijskih območjih. Da
se zagotovi največja možna izmenjava znanja in izkušenj ter spodbudi
razširitev dejavnosti EIP, bodo omrežja dovzetna za druge inovativne dejavnosti
v zvezi z vodo v Evropi. Vsi člani omrežij bodo morali podpisati izjavo
o zavezi. Omrežja bodo odgovorna za usklajevanje med delovnimi paketi,
povezovanje z inovacijskimi območji in pospeševanje ciljnih ukrepov EIP
(iskanje tržnih priložnosti, odpravljanje različnih ovir za inovacije,
opredelitev možnosti financiranja in razvoj strategij za razširjanje).
Dejavnosti omrežij bo usklajevala in nadzorovala delovna skupina. Organizirano bo letno srečanje EIP za
vodo, ki bo vsem akterjem omogočilo, da se sestanejo in razpravljajo o
ciljnih ukrepih EIP. Na tem srečanju se bodo zbrala omrežja, da bi
poročala o dejavnostih, spremljala razvoj in ocenila napredek inovacijskih
območij. Po sestanku omrežij za delovne pakete bo sklican tudi sestanek v
zvezi z večsektorskimi temami, na katerih se bo razpravljalo o napredku in
področjih, kjer so potrebni ukrepi v prihodnosti. Po teh srečanjih bo
sklicana delovna skupina, pri čemer bodo omrežja in večsektorske teme
poročala in prejela strateške smernice. Na teh sestankih se bo meril napredek
v smeri ciljev. Evropska komisija bo delovala kot gonilo in
spodbujevalec pri postopku za EIP. Evropska komisija bo vzpostavila sekretariat
EIP, ki bo podpiral delovno skupino pri razvoju SIP in pomagal v fazi
izvajanja EIP. Po sprejetju SIP bo Evropska komisija ocenila načrt in
predlagala, kako bo prispeval k doseganju ciljev EIP. 8. Naslednji koraki Evropska komisija načrtuje naslednje
mejnike: ·
Obravnava sporočila o EIP v Evropskem
parlamentu in Svetu do maja 2012. ·
Vzpostavitev HLSG in prvo srečanje pred
poletjem 2012. ·
Imenovanje delovne skupine in vzpostavitev
sekretariata EIP do septembra 2012. ·
Delovna skupina razvije SIP pred
decembrom 2012. ·
HLSG sprejme SIP decembra 2012. Komisija bo
predstavila ta načrt Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojim
odgovorom na načrt. ·
Začetek izvajanja EIP od začetka
leta 2013: npr. izbor 1. inovacijskega območja, oblikovanje omrežja
delovnih paketov, izvajanje ukrepov na strani povpraševanja, razvoj spletnega
trga itn. ·
Evropska komisija bo organizirala pregled EIP v
letu 2013, da oceni napredek. ·
Redni pregledi napredka pri izvajanju ter glede na
cilje. [1] Sporočilo
COM (2010) 546 final [2] Sklepi
Sveta Evropske unije z dne 21. junija 2011: (dok. 11308/11). [3] Evropa,
gospodarna z viri, COM(2011)21 final [4] Načrt
za Evropo, gospodarno z viri, COM(2011)571 final [5] COM(2011)
899 final [6] Delovni
dokument služb Komisije raziskave Pobuda za skupno načrtovanje
raziskovalnih programov za vodo (dok. SEC (2011) 1250 final) [7] Raziskovalno
poročilo LUX „Pridobivanje vode: Poti dobička pri izpolnjevanju
potreb po vodi“, 2008 [8] Svetovno
znanje o vodi, 2011. Svetovni trg z vodo 2011 – Izpolnjevanje svetovnih potreb
po vodi in v zvezi z odpadno vodo do leta 2016 [9] McKinsey
& Company, 2009. Charting our Water Future: Economic frameworks to inform
decision-making. [10] Opomba za
direktorje za vodo, „Predhodna analiza načrtov upravljanja povodij v
letu 2009“. Srečanje direktorjev za področje voda, Varšava, 8.
in 9. decembra 2011. [11] Evropska
agencija za okolje (EEA), 2010: Vodni viri: količina in tokovi –
SOER 2010 tematska ocena. [12] Industrije,
povezane z vodo, pomenijo 33 % svetovnega trga ekološke industrije,
ocenjenega na 1,15 milijarde EUR prometa na leto v letu 2010.
Zaposlovanje v industrijah, povezanih z vodo, pomeni 22 % vseh zaposlenih
v ekoloških industrijah v Evropi v letu 2010. Študija Ecorys o številu
delovnih mest, ki so odvisna od izboljšave okoljske učinkovitosti in
učinkovitosti virov (februarja 2012). [13] Oddelek za
prebivalstvo oddelka za gospodarske in socialne zadeve sekretariata Združenih
narodov, napovedi o svetovnem prebivalstvu: Revizija iz leta 2006
in napovedi o svetovnem prebivalstvu: Revizija iz leta 200, http://esa.un.org/unup [14] Tudi prek
nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih strategij prihodnje
kohezijske politike EU.