Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012DC0216

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo

    /* COM/2012/0216 final */

    52012DC0216

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo /* COM/2012/0216 final */


    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

    o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo

    1. Uvod

    Poplave, pomanjkanje vode in suše imajo velik okoljski, socialni in gospodarski vpliv. Nezadostne ravni kakovosti vode predstavljajo nevarnost za javno zdravje in biotsko raznovrstnost, oskrba z varno pitno vodo in sanitarnimi storitvami pa še vedno predstavlja težave, tako v Evropi kot zunaj nje. Za trajnostno gospodarjenje z večjimi pritiski na vodne vire so potrebni novi in inovativni pristopi.

    Evropska partnerstva za inovacije (EIPs – European Innovation Partnerships), kot so predlagana v vodilni pobudi iz strategije Evropa 2020 „Unija inovacij“[1], določajo strateški pristop in okvir za obravnavo pomanjkljivosti evropskega raziskovalnega in inovacijskega sistema za pospeševanje inovacij, ki pomembno prispevajo k reševanju družbenih izzivov. Pri tem je treba okrepiti konkurenčnost Evrope, kar prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarski rasti. EIPs so sredstvo za združevanje strokovnega znanja in izkušenj ter virov za ključne politične prednostne naloge, z aktiviranjem in povezovanjem vseh zadevnih zainteresiranih strani med politikami, sektorji in preko meja, da bi ljudem hitreje prinesli koristi dosežkov in inovacij.

    Države članice EU se zavedajo pomena inovacij na področju upravljanja vode. Svet Evropske unije je Komisijo 21. junija 2011 pozval, da „naj v tesnem sodelovanju z državami članicami preuči možnosti za partnerstvo za inovacije na področju voda, da se doseže trajnostna in učinkovita raba vode“[2].

    Pomen za Evropo, da sodeluje v trajnostnem upravljanju vode kot ključnim virom, je poudarjen tudi v pobudi Evropa, gospodarna z viri[3], ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Načrt za Evropo, gospodarno z viri[4] poudarja izboljšave učinkovitosti, ki se lahko dosežejo.

    Komisija pripravlja načrt za varovanje evropskih voda, ki je mejnik na področju voda v načrtu za učinkovito rabo virov. Načrt bo do konca leta 2012 predstavil politični odziv na vprašanja izvajanja in vrzeli v sedanjem okviru EU za politiko upravljanja vodnih virov. Načrt in EIP se bodo razvili v tesnem usklajevanju za zagotovitev vključitve inovativnih pristopov in ukrepov na strani povpraševanja v razvoj in izvajanje politike upravljanja vodnih virov EU. Poleg tega bo EIP temeljilo na akcijskem načrtu za ekološke inovacije[5] na osnovi spodbujanja inovacij, ki zmanjšujejo pritiske na okolje ali so temu namenjene, in premostitvi vrzeli med inovacijami in trgom.

    2. Izkoriščanje možnosti inovacij

    Državljani, družba, kmetijstvo in industrija bodo vse bolj potrebovali inovativne rešitve za izpolnjevanje potreb uporabe vode na bolj učinkovit in uspešen način. Inovativno razmišljanje in pametnejša uporaba inovacij imajo potencial za hitro in učinkovito uvajanje novih rešitev na trg, pri čemer se je treba odzivati na potrebe končnih uporabnikov v urbanih, podeželskih in industrijskih območjih.

    Sprostitev inovativnega potenciala na področju upravljanja vode lahko bistveno prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi. 1-odstotno povečanje stopnje rasti vodnega gospodarstva v Evropi lahko pomeni od 10 000 do 20 000 novih delovnih mest[6]. Z izkoriščanjem novih in pomembnih tržnih priložnosti lahko Evropa utrdi svoj vodilni položaj na svetovnem trgu inovacij in tehnologije v zvezi z vodo.

    Obstajajo velike možnosti za spodbujanje konkurenčnosti in rasti evropskega vodnega sektorja, ki vključuje 9000 aktivnih malih in srednje velikih podjetij ter zagotavlja 600 000 neposrednih delovnih mest samo pri oskrbi z vodo6. Ta možnost obstaja tudi za druge sektorje, povezane z vodo (industrije, ki potrebujejo vodo, razvoj vodne tehnologije itn.), kjer lahko inovacija pripomore do večje operativne učinkovitosti. Svetovni trg z vodo hitro raste in ocenjuje se, da bo do leta 2020 dosegel 1 bilijon USD[7].

    Evropski sektorji, povezani z vodo, že delujejo po vsem svetu v smeri razvoja inovativnih vodnih rešitev, vendar pogosto ne izkoristijo prednosti njihovega trženja. Odprava ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi bosta spodbudila evropska podjetja, da uvedejo rešitve na trg, pri čemer se bo uresničil njihov celotni gospodarski potencial.

    Inovativne rešitve za izzive v zvezi z vodo lahko neposredno podprejo širše okoljske cilje, kot so varovanje našega naravnega kapitala in ekosistemov, ter biotska raznovrstnost, ki jih podpira. Poleg tega so rešitve za pitno vodo in čiščenje odpadne vode v korist javnega zdravja, kar bo omogočilo znatne prihranke. Poleg tega bodo rešitve za izboljšanje varstva poplavnih območij povečale javno varnost in preprečile morebitne gospodarske izgube.

    3. Družbeni izzivi

    Evropa brez učinkovite politike za spodbujanje inovacij tvega, da ne bi izkoristila svojih možnosti na svetovnih trgih inovacij v zvezi z vodo in bi zato morda po nepotrebnem morala od drugod pridobiti tehnologijo za soočanje s svojimi izzivi v zvezi z vodo[8].

    Nedavne študije kažejo, da lahko konkurenčne zahteve po omejenih vodnih virih po ocenah pri oskrbi z vodo povzročijo 40-odstotno svetovno pomanjkanje vode do leta 2030[9], kar bi prizadelo tudi velike dele Evrope. Pričakuje se, da bo imela konkurenca za čisto vodo socialne, gospodarske, okoljske in svetovne geopolitične posledice.

    Izzivi glede kakovosti in količine vode so veliki. Za precejšen delež evropske sladke vode obstaja tveganje, da do leta 2015 ne bo dosegla ciljev iz okvirne direktive EU o vodah. V skladu s predhodno analizo leta 2009 obstaja za 30 % površinskih voda in 38 % podzemnih voda tveganje, da ne bodo dosegle dobrega stanja[10]. To ima škodljive učinke na biotsko raznovrstnost in javno zdravstvo ter ovira zagotavljanje ekosistemskih storitev.

    Pomanjkanje vode in suša že vplivata na eno tretjino ozemlja EU na različnih zemljepisnih širinah. Primerjava učinkov suše v EU med letoma 1976–1990 in 1991–2006 kaže na podvojitev območja in prebivalstva, ki je prizadeto[11]. Poleg tega je Evropo v zadnjih desetih letih prizadelo več kot 175 večjih poplav, ki so povzročile smrtne žrtve, preselitev prebivalstva in večje gospodarske izgube11.

    Predvideva se, da se bodo ti izzivi še povečali zaradi podnebnih sprememb, socialno-ekonomskega razvoja in vedno večje potrebe po vodi v kmetijstvu za proizvajanje hrane in biomase. Urbanizacija in hitra industrializacija sta skupaj z demografskim razvojem povečali probleme oskrbe z vodo, dodatne izzive pa pomeni tudi staranje vodne infrastrukture. Poleg tega bodo izboljšanje učinkovitosti in medsebojni vplivi na vodno-energetskem področju vedno bolj pomembni za trajnostno upravljanje vode.

    Za države v razvoju je doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja v zvezi z zdravstvenimi ukrepi in pitno vodo bistvenega pomena za boj proti revščini in pospeševanje gospodarskega razvoja milijonov.

    4. Odziv EU

    Varstvo vodnih virov in pospeševanje trajnostne gospodarske rasti sta med seboj povezana in zahtevata celovit pristop. EIP bo olajšalo iskanje inovativnih rešitev pri podpori učinkovite vodne politike EU ter sprostitev potenciala za podjetja in industrijo, da bodo uvajala inovacije in pridobila konkurenčne prednosti. Poleg novih pristopov na področju raziskav in tehnološkega razvoja bodo potrebni tudi novi pristopi za financiranje, IKT, upravljanje, prostorsko načrtovanje, institucije, vodenje in druge discipline ali sodelovanje med njimi.

    4.1 Dodana vrednost EU

    Znanje in tehnologija sta v evropskem vodnem sektorju odlična, vendar razpršena. EIP lahko ustvari kritično maso z združevanjem virov med sektorji in preko meja ter pospeši konkurenčnost in enake konkurenčne pogoje. Ukrepi na evropski ravni lahko pospešijo usklajevanje prizadevanj, preprečevanje podvajanja, opredelitev skupnih ciljev, nadgradnjo pobud in pospešitev zagotavljanja inovativnih rešitev. EIP bo optimalno uporabilo obstoječe vire in predlagalo ukrepe, za katere je potrebna dodatna podpora. Poleg tega bo pristop EU zagotovil ekonomijo obsega za razvoj, izvajanje in spodbujanje razširjanja inovativnih rešitev.

    Voda ni omejena na upravne meje. Čezmejne značilnosti upravljanja voda zahtevajo celovit in integriran evropski pristop, ki se uporablja na ravni povodij, kar se kaže pri evropski vodni politiki. Za dosego navedenega je ključno regionalno in mednarodno usklajevanje.

    Ukrepi na strani povpraševanja (javna naročila, regulativni okviri, določanje standardov itn.) so bistvenega pomena za razvoj in uporabo inovacij v zvezi z vodo in jih je treba opredeliti z EIP. Evropska ureditev je glavna gonilna sila za inovacije in gospodarstvo. EIP lahko pospeši inovativne rešitve, da se ustrezno pretvorijo v razvoj in izvajanje politike. Javna naročila za infrastrukturo v zvezi z vodo, ki jih opravijo javni organi in podjetja, imajo možnost, da postanejo ključni dejavnik za razvoj in uporabo inovativnih rešitev. Drugi regulativni okviri, kot je direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, bi se lahko šteli za ustrezne za izboljšanje tržnega uvajanja inovacijskih konceptov, ki podpirajo cilje politike. Razviti ali posodobiti je treba ustrezne standarde.

    Instrumenti EU, ki se osredotočajo na inovativno stran ponudbe, npr. financiranje raziskav in razvoja, morajo biti ustrezno povezani z ukrepi na strani povpraševanja ter ukrepi in politikami, ki so potrebni za spodbujanje inovacij. EIP bo združevalo velik obseg raziskav in inovacij z ukrepi na strani povpraševanja na političnih področjih, da bi skrajšali čas do začetka trženja s podpornimi ukrepi za inovacije na ravni EU in na nacionalni ravni (tj. pregled predpisov in predlogi za nova pravila, pospeševanje odobritev proizvodov, pospešeno določanje standardov, razvoj strategij za javna naročila itn.). EIP bo končno oblikovalo čezmejne možnosti za industrijo, zlasti za MSP, da najdejo partnerje pri razvoju inovativnih rešitev v celotni EU.

    4.2. Namen in cilji

    V skladu z zgoraj navedenimi izzivi in priložnostmi in glede na pomen ukrepanja na evropski ravni naj bi EIP za vodo prispevalo k doseganju splošnih ciljev vodne politike EU, kot je določeno z okvirno direktivo o vodah in načrtom za učinkovitost virov, in k premagovanju težav pri izvajanju. Natančneje, strateški cilji EIP do leta 2020 so:

    · zagotoviti varno, razpoložljivo in cenovno dostopno vodo za vse, hkrati pa zagotavljati dovolj vode za okolje,

    · doseči relativno ločevanje izkoriščanja vodnih virov od ravni gospodarske dejavnosti v ključnih sektorjih EU (vključno z energijo, kmetovanjem in kemikalijami),

    · ohraniti in okrepiti dobro stanje voda v vseh povodjih EU – glede na kakovost, količino in uporabo ter v smislu povečanja pritiskov na vodne vire.

    Za merjenje napredka pri doseganju teh strateških ciljev in oblikovanje spodbude za zainteresirane strani, da se dejavno vključijo, so bili določeni cilji. Ti odražajo različna področja ukrepov, vključenih v strateške cilje in EIP. Cilji bodo nadalje opredeljeni v strateškem načrtu izvajanja, ki ga bo treba razviti jeseni leta 2012 in bo tesno povezan z načrtom za evropske vode, predvidenim za november 2012.

    Pod temi pogoji bo imelo EIP do leta 2020 naslednje cilje:

    · Pravočasno izvajanje vseh načrtov upravljanja povodij leta 2015. Pritisk na vodo se še povečuje, zato se nadaljuje izpolnjevanje ciljev z zmanjševanjem vpliva suš in poplav, prilagajanjem pridelkov, povečanim zadrževanjem vode v tleh in učinkovitim namakanjem. Na druge možnosti oskrbe z vodo se računa samo v primeru, da ne obstajajo cenejše možnosti varčevanja.

    · Izgube vode se zmanjšujejo na trajnostno raven po vsej EU z inovacijami, ki se osredotočajo na regije, kjer so takšne izgube najbolj pereč problem.

    · Izguba vode je pod 20 % razpoložljivih obnovljivih vodnih virov v vseh regijah.

    To bi moralo imeti za posledico naslednje koristi inovacij in konkurenčnosti:

    · Čas, potreben za trženje inovacij, povezanih z vodo, je v Evropi krajši kot v drugih gospodarstvih na podobni stopnji razvoja. Evropa je vodilna na svetovnem trgu inovativnih rešitev, ki učinkovito obravnavajo izzive, povezane z vodo.

    · Do leta 2030 bodo ekološke industrije EU, povezane z upravljanjem voda, povečale prihodek v EU za 20 %, zaposlitvene možnosti pa prav tako za 20 %[12].

    · Trajnostne prakse upravljanja bodo uvedene na svetovni trg in vključene v sodelovanje v zvezi z vodo med EU in državami članicami ter sosednjimi državami in državami v razvoju.

    EIP bo imelo naslednje operativne cilje:

    · Do konca leta 2012 doseči dogovor o strateškem načrtu izvajanja.

    · Do leta 2013 učinkovito delovanje kot platforma za javne in zasebne zainteresirane strani, da bodo uspešno sodelovale pri razvoju inovativnih rešitev za izzive v zvezi z vodo.

    · Do leta 2013 vzpostaviti spletni trg za vodne inovacije, ki bo omogočil sodelovanje akterjev na strani ponudbe in povpraševanja.

    · Do leta 2015 pokazati prve rezultate ukrepov za odpravo večjih ovir za inovacije na ravni EU, držav članic in regionalni ravni, ter s tem zagotoviti, da bodo zakonodaja in finančni instrumenti podprli inovacije.

    · Do leta 2020 pokazati preizkušene rešitve za 10 glavnih izzivov v zvezi z vodo, ki so bile uspešno razširjene in okrepljene.

    5. Osrednja področja za inovacije

    Da bi izboljšali dejavnosti za obravnavanje ovir za inovacije, razvili tržne rešitve in oblikovali strategije za razširjanje, se predlagajo trije delovni paketi: upravljanje voda v mestih, upravljanje voda na podeželju in upravljanje industrijskih voda. Obsežna posvetovanja so zagotovila široko podporo zainteresiranih strani za ta pristop. Uporaba delovnih paketov je pragmatična za organizacijo ciljnih dejavnosti EIP s povezano skupino zainteresiranih strani, ki se ukvarjajo z razmeroma podobnimi izzivi. Naslednji okvirni opis služi kot podlaga za razvoj delovnih paketov.

    · Upravljanje voda v mestih

    Upravljanje voda v mestih je zaradi nadaljnje urbanizacije pod vse večjim pritiskom (za več kot 80 % prebivalstva se pričakuje, da bodo leta 2050 živeli v mestnih območjih držav EU[13]). Obstaja potreba po celostnem pristopu, ki temelji na ciklu vode v mestih in vključuje vse zainteresirane strani, ki vplivajo na izzive v zvezi z vodo ali se z njimi ukvarjajo. Ta vključuje strokovne zainteresirane strani ter državljane in lokalne oblasti, da bi zagotovili sprejetje in uporabo inovacij. Ključnega pomena bodo inovativne rešitve, ki se osredotočajo na razmerje med vodo in energijo, učinkovitost voda (gospodinjskih in industrijskih), kakovost vode, vodno infrastrukturo, rekreacijo, javno zdravje in ozaveščenost uporabnikov, ki temelji na IKT. Delo bo usklajeno s pobudo Evropske komisije „pametna mesta in skupnosti“ na področjih energetike, prometa in IKT.

    · Upravljanje voda na podeželju

    Na podeželju biotska raznovrstnost, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in raba zemljišč vplivajo drug na drugega in so lahko med seboj konkurenčni glede na razpoložljive vodne vire. Poleg tega imajo lahko podeželska območja pomembno vlogo pri preprečevanju poplav in ublažitvi posledic pomanjkanja vode in suš. EIP o vodah bo obravnavalo povezavo med upravljanjem voda na ravni kmetijskega gospodarstva in dodelitvijo vodnih virov za kmetijstvo v zajetju ter ravnijo vodnega telesa in dovoljenimi obremenitvami za kakovost vode. EIP se bo usklajevalo z EIP za kmetijsko produktivnost in trajnostni razvoj, ki bo obravnavalo vprašanja kakovosti in količine vode na ravni kmetije.

    · Upravljanje industrijske vode

    Inovacije v industrijskih procesih, aplikacije IKT in nove tehnologije za bolj učinkovito obdelavo bodo zmanjšale stroške, potrebe po energiji in onesnaževanje. V industrijah z visoko porabo vode, kot so proizvodnja energije ali kemična industrija, bodo imele inovacije za povečanje učinkovitosti vode v proizvodnih procesih pozitivne učinke na zmanjšanje skupnega vodnega odtisa. EIP za vodo se bo osredotočilo na spodbujanje možnosti za industrijo in MSP, da se te inovacije razširijo. Raziskalo se bo dopolnjevanje z EIP za surovine.

    Številne večsektorske teme bodo opredeljene za reševanje medsektorskih vprašanj, ki so pomembna za dejavnosti v dveh ali vseh treh delovnih paketih. Te teme lahko vključujejo na primer upravljanje povodij, podnebne spremembe in vodo, povezavo med energijo in vodo, upravljanje vode, razvojno sodelovanje v zvezi z vodo, finančno inženirstvo ali standardizacijo.

    6. Izvajanje EIP

    Strateški načrt izvajanja (SIP – Strategic Implementation Plan) bo predstavljal temelje za rezultate EIP. Na podlagi pristopa od spodaj navzgor bo SIP določil prednostne naloge za ukrepe v okviru delovnih paketov in opredelil večsektorske teme, ki jih je treba obravnavati. SIP bo v celoti upošteval ustrezne programe financiranja EU[14] in pobude, da se optimira vpliv financiranja in prispeva k ciljem EIP. V SIP se bodo ob upoštevanju načrta za varovanje evropskih voda preučili tudi cilji EIP.

    6.1 Rezultati

    Izvajanje EIP bo imelo naslednje rezultate:

    · Inovacijska območja

    Prvi sklop inovacijskih območij se bo začel do leta 2013, da bi se opredelile ovire za inovacije, razvile, preizkusile in pokazale konkretne dejavnosti, ukrepi, prototipi in rešitve v skladu s SIP za določen izziv v zvezi z vodo. Segajo lahko od fizičnih območij predstavitve do projektov sodelovanja ali razvoja omrežij. Inovacijski kraji bodo imeli ključno vlogo pri izvajanju EIP.

    · Razširjanje inovativnih rešitev

    EIP bo poenostavilo razvoj strategij za razširjenje novosti in inovativnih rešitev za večje izzive v zvezi z vodo ter pospešilo njihov sprejem na trgu.

    · Obravnavanje ovir za vodne inovacije

    Razvoj rešitev, da se inovacije uspešno uvedejo na trg in razširijo, je otežen zaradi številnih ovir (regulativne, finančne, standardizacijske, tehnične, družbene itn.). EIP bo opredelilo glavne ovire za inovacije. Naredilo bo načrt ukrepov in dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ozkih grl in opredelitev možnosti za pospeševanje dosežkov in inovacij za vsak korak vrednostne verige od raziskav do trga.

    · Trg za vodne inovacije

    Spletni trg se bo razvil in vzpostavil do leta 2013. Trg bo omogočil tistim, ki imajo težave, in tistim, ki lahko zagotovijo rešitve, da bodo sodelovali ne glede na geografsko lokacijo. Trg bo spremljala upravna struktura EIP, povezan pa bo z drugimi ciljnimi področji.

    6.2 Financiranje

    EIP bo opredelilo, kako lahko različni programi financiranja na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni ter zasebni viri najbolje sodelujejo, da bi pospešili razvoj inovativnih rešitev, na primer z uporabo omrežja ekološko-inovacijskih finančnih institucij, ustanovljenih v okviru akcijskega načrta za ekološke inovacije. EU bo proučila pomembno podporo za dejavnosti v okviru EIP iz 7. okvirnega programa. Države članice se spodbujajo, da bi vključile pomembne naložbe v prihodnje programe v okviru strukturnih skladov 2014–2020.

    7. Upravljanje

    EIP bo zahtevalo sodelovanje in zavezanost vseh ustreznih zainteresiranih strani, ki zastopajo celotno inovacijsko vrednostno verigo.

    EIP bo uporabil in strogo usklajeval dejavnosti in rezultate obstoječih evropskih, nacionalnih in regionalnih pobud. Te vključujejo ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov, nacionalne in regionalne programe za raziskave in inovacije, evropske tehnološke platforme, finančne mehanizme, druge EIP in inovacijske pobude, da bi se izognili podvajanju in spodbujali sinergije.

    Model upravljanja bo omogočil pristop od spodaj navzgor, da bi se dala prednost območjem, na katerih so inovacijski ukrepi možni in se morajo izvajati. Hkrati bo zagotavljal zavezanost na najvišji ravni odločanja vseh vključenih zainteresiranih strani.

    Slika 1: Vizualna predstavitev modela upravljanja

    Na podlagi vabila Evropske komisije bo vzpostavljena usmerjevalna skupina na visoki ravni (HLSG–High Level Steering Group). Predsedoval ji bo komisar za okolje, sestavljali pa jo bodo drugi evropski komisarji, predstavniki držav članic, Evropski parlament in številne zainteresirane strani. Člani bodo delovali v svojem imenu in zastopali celotno inovacijsko vrednostno verigo. HLSG bo določila mandat za EIP in sprejela SIP ter večletni načrt za obdobje 2012–2020. Vloga HLSG v izvedbeni fazi se bo ponovno pregledala po sprejetju SIP.

    HLSG bo imenovala delovno skupino, ki bo odražala sestavo HLSG in povezovala operativno raven in raven za odločanje. Delovna skupina bo odgovorna za pripravo SIP, ki zagotavlja pristop od spodaj navzgor. Po sprejetju SIP se lahko ponovno pregleda konfiguracija delovne skupine z možnostjo povečanja števila zainteresiranih strani, ki so zastopane v fazi izvajanja ob ohranjanju učinkovitega sprejemanja odločitev. Med fazo izvajanja EIP bo delovna skupina bistvenega pomena za spremljanje napredka dejavnosti, ki temeljijo na zastavljenih ciljih. Poleg tega bo delovna skupina zagotavljala usklajevanje in plodno izmenjavo med dejavnostmi EIP ter podpirala razvoj strategij za razširjanje.

    Operativna omrežja bodo vzpostavljena za vsak delovni paket, ki vključuje vse zainteresirane strani glede na vsak delovni paket ter akterje, ki sodelujejo v inovacijskih območjih. Da se zagotovi največja možna izmenjava znanja in izkušenj ter spodbudi razširitev dejavnosti EIP, bodo omrežja dovzetna za druge inovativne dejavnosti v zvezi z vodo v Evropi. Vsi člani omrežij bodo morali podpisati izjavo o zavezi. Omrežja bodo odgovorna za usklajevanje med delovnimi paketi, povezovanje z inovacijskimi območji in pospeševanje ciljnih ukrepov EIP (iskanje tržnih priložnosti, odpravljanje različnih ovir za inovacije, opredelitev možnosti financiranja in razvoj strategij za razširjanje). Dejavnosti omrežij bo usklajevala in nadzorovala delovna skupina.

    Organizirano bo letno srečanje EIP za vodo, ki bo vsem akterjem omogočilo, da se sestanejo in razpravljajo o ciljnih ukrepih EIP. Na tem srečanju se bodo zbrala omrežja, da bi poročala o dejavnostih, spremljala razvoj in ocenila napredek inovacijskih območij. Po sestanku omrežij za delovne pakete bo sklican tudi sestanek v zvezi z večsektorskimi temami, na katerih se bo razpravljalo o napredku in področjih, kjer so potrebni ukrepi v prihodnosti. Po teh srečanjih bo sklicana delovna skupina, pri čemer bodo omrežja in večsektorske teme poročala in prejela strateške smernice. Na teh sestankih se bo meril napredek v smeri ciljev.

    Evropska komisija bo delovala kot gonilo in spodbujevalec pri postopku za EIP. Evropska komisija bo vzpostavila sekretariat EIP, ki bo podpiral delovno skupino pri razvoju SIP in pomagal v fazi izvajanja EIP. Po sprejetju SIP bo Evropska komisija ocenila načrt in predlagala, kako bo prispeval k doseganju ciljev EIP.

    8. Naslednji koraki

    Evropska komisija načrtuje naslednje mejnike:

    · Obravnava sporočila o EIP v Evropskem parlamentu in Svetu do maja 2012.

    · Vzpostavitev HLSG in prvo srečanje pred poletjem 2012.

    · Imenovanje delovne skupine in vzpostavitev sekretariata EIP do septembra 2012.

    · Delovna skupina razvije SIP pred decembrom 2012.

    · HLSG sprejme SIP decembra 2012. Komisija bo predstavila ta načrt Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojim odgovorom na načrt.

    · Začetek izvajanja EIP od začetka leta 2013: npr. izbor 1. inovacijskega območja, oblikovanje omrežja delovnih paketov, izvajanje ukrepov na strani povpraševanja, razvoj spletnega trga itn.

    · Evropska komisija bo organizirala pregled EIP v letu 2013, da oceni napredek.

    · Redni pregledi napredka pri izvajanju ter glede na cilje.

    [1]               Sporočilo COM (2010) 546 final

    [2]               Sklepi Sveta Evropske unije z dne 21. junija 2011: (dok. 11308/11).

    [3]               Evropa, gospodarna z viri, COM(2011)21 final

    [4]               Načrt za Evropo, gospodarno z viri, COM(2011)571 final

    [5]               COM(2011) 899 final

    [6]               Delovni dokument služb Komisije raziskave Pobuda za skupno načrtovanje raziskovalnih programov za vodo (dok. SEC (2011) 1250 final)

    [7]               Raziskovalno poročilo LUX „Pridobivanje vode: Poti dobička pri izpolnjevanju potreb po vodi“, 2008

    [8]               Svetovno znanje o vodi, 2011. Svetovni trg z vodo 2011 – Izpolnjevanje svetovnih potreb po vodi in v zvezi z odpadno vodo do leta 2016

    [9]               McKinsey & Company, 2009. Charting our Water Future: Economic frameworks to inform decision-making.

    [10]             Opomba za direktorje za vodo, „Predhodna analiza načrtov upravljanja povodij v letu 2009“. Srečanje direktorjev za področje voda, Varšava, 8. in 9. decembra 2011.

    [11]             Evropska agencija za okolje (EEA), 2010: Vodni viri: količina in tokovi – SOER 2010 tematska ocena.

    [12]             Industrije, povezane z vodo, pomenijo 33 % svetovnega trga ekološke industrije, ocenjenega na 1,15 milijarde EUR prometa na leto v letu 2010. Zaposlovanje v industrijah, povezanih z vodo, pomeni 22 % vseh zaposlenih v ekoloških industrijah v Evropi v letu 2010. Študija Ecorys o številu delovnih mest, ki so odvisna od izboljšave okoljske učinkovitosti in učinkovitosti virov (februarja 2012).

    [13]             Oddelek za prebivalstvo oddelka za gospodarske in socialne zadeve sekretariata Združenih narodov, napovedi o svetovnem prebivalstvu: Revizija iz leta 2006 in napovedi o svetovnem prebivalstvu: Revizija iz leta 200, http://esa.un.org/unup

    [14]             Tudi prek nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih strategij prihodnje kohezijske politike EU.

    Top