14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 168/26

—

ob upoštevanju skupnih poročil Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (KOM(2011)0303) in z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (KOM(2011)0200),

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 11. marca 2003 z naslovom „Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami (KOM(2003)0104), o evropski sosedski politiki – strateški dokument z dne 12. maja 2004 (KOM(2004)0373), o krepitvi evropske sosedske politike z dne 4. decembra 2006 (KOM(2006)0726), o močni evropski sosedski politiki z dne 5. decembra 2007 (KOM(2007)0774), o vzhodnemu partnerstvu z dne 3. decembra 2008 (KOM(2008)0823), o barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje z dne 20. maja 2008 (KOM(2008)0319), o pregledu evropske sosedske politike (ESP) z dne 12. maja 2010 (KOM(2010)0207) in o dialogu o migracijah, mobilnosti in varnosti z državami južnega Sredozemlja z dne 24. maja 2011 (KOM(2011)0292),

—

ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004, zlasti poročil Komisije o napredku na področju njenega izvajanja,

—

ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih z Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Palestinsko upravo, Tunizijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo in Moldavijo ter pridružitvenega načrta, sprejetega z Ukrajino,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki z dne 26. julija 2010 in 20. junija 2011 ter sklepov Sveta za zunanje zadeve/trgovino z dne 26. septembra 2011,

—

ob upoštevanju sklepov s seje zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva z dne 13. decembra 2010,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in skupne izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

—

ob upoštevanju barcelonske deklaracije o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995,

—

ob upoštevanju soglasja k barcelonskemu procesu: Unija za Sredozemlje s strani Evropskega sveta v Bruslju 13. in 14. marca 2008,

—

ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja za Sredozemlje, ki je potekalo 13. julija 2008 v Parizu,

—

ob upoštevanju sklepov pridružitvenega sveta EU-Maroko z dne 13. oktobra 2008, ki je Maroku podelil prednostni status,

—

ob upoštevanju sklepov pridružitvenega sveta EU-Jordanija z dne 26. oktobra 2010, ki je Jordaniji podelil prednostni status,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (1),

—

ob upoštevanju svoje izjave z dne 27. septembra 2011 o oblikovanju evro-sredozemskih programov Erasmus in Leonardo da Vinci (2),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 13/2010 „Ali se je novi evropski instrument sosedstva in partnerstva na Južnem Kavkazu (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija) začel uspešno izvajati in ali prinaša rezultate?“,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/424/SZVP z dne 18. julija 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za regijo južnega Sredozemlja (3) in Sklepa Sveta 2011/518/SZVP z dne 25. avgusta 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji (4),

—

ob upoštevanju resolucij z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija (5) in pregledu evropske sosedske politike – južni sklop (6),

—

ob upoštevanju resolucij z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki (ESP) (7), z dne 15. novembra 2007 o krepitvi ESP (8), z dne 6. julija 2006 o Evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu (ENPI) (9), z dne 5. junija 2008 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih usmeritvah SZVP (10), z dne 19. februarja 2009 o pregledu Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (11), z dne 19. februarja 2009 o barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje (12), z dne 17. januarja o pristopu k regionalni politiki za Črno morje 2008 (13), z dne 20. januarja 2011 o strategiji EU za Črno morje (14), z dne 20. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje (15), z dne 20. maja 2010 o nujnosti evropske strategije za južni Kavkaz (16), z dne 9. septembra 2010 o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka (17), z dne 3. februarja 2011 o razmerah v Tuniziji (18), z dne 17. februarja 2011 o razmerah v Egiptu (19), z dne 10. marca 2011 o južnem sosedstvu, zlasti Libiji, vključno s humanitarnimi vidiki (20), z dne 7. julija 2011 o Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in Severni Afriki, z dne 15. septembra 2011 in 20. januarja 2011 o razmerah v Belorusiji in vseh prejšnjih resolucij o Belorusiji, in z dne 15. septembra 2011 o razmerah v Libiji (21) in razmerah v Siriji (22),

—

ob upoštevanju priporočil, ki so jih sprejeli odbori parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje na sedmem plenarnem zasedanju, ki je potekalo v Rimu 3. in 4. marca 2011,

—

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine evropske sosedske politike za vzhod (EURONEST) z dne 3. maja 2011,

—

ob upoštevanju sklepov ustanovne seje Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine v Barceloni z dne 21. januarja 2010,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU (23),

—

ob upoštevanju evropske agende za kulturo v svetu globalizacije (KOM(2007)0242),

—

ob upoštevanju členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve (A7-0400/2011),

A.

ker so spoštovanje in spodbujanje demokracije in človekovih pravic –, zlasti pravic žensk, otrok in manjšin – pravice ter pravne države, temeljnih svoboščin – in s tem svobode govora, vesti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, združevanja in medijev,vključno z neomejenim dostopom do informacij, komunikacij in interneta, krepitev civilne družbe, varnost – vključno z mirnim reševanjem sporov in dobrimi sosedskimi odnosi –, demokratična stabilnost, blaginja, pravična porazdelitev dohodka, bogastva in možnosti, socialna kohezija, boj proti korupciji in spodbujanje dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja temeljna načela in cilji Evropske unije, ki morajo sestavljati skupne vrednote in biti v središču pregleda evropske sosedske politike;

B.

ker je v največjem interesu EU, da ima visoke cilje glede gospodarskega sodelovanja in da sprejme strategijo, ki bo v obojestransko korist, odgovorna in prilagodljiva ter bo temeljila na podpori demokratičnega prehoda in zaščite človekovih pravic, pri čemer se mora učiti iz neuspehov in napak politike EU in držav članic, zlasti glede samozadovoljnega pristopa do avtoritarnih režimov v južnem sosedstvu, katerega izkušnje kažejo, da mora celotna evropska sosedska politika temeljiti na vrednosti;

C.

ker bi morali v teh novih razmerah dati nov zagon odnosom s temi državami na podlagi sodelovanja, ki se osredotoča na demokracijo in blaginjo na obeh straneh Sredozemskega morja in ne le na varnost in nadzor migracij;

D.

ker je bila Unija za Sredozemlje ustanovljena z ambicioznim ciljem, da postane trajni instrument za krepitev odnosov z državami južnega sosedstva, ki nadomešča nekdanji barcelonski proces z namenom okrepiti prizadevanja v okviru tega procesa in njihovo vidnost;

E.

ker je sodelovanje v okviru parlamentarne skupščine EURONEST, ki deluje kot platforma za izmenjavo mnenj, namenjena doseganju pozitivnih učinkov, iskanju skupnih stališč glede svetovnih izzivov našega časa, povezanih z demokracijo, politiko, ekonomijo, zanesljivostjo oskrbe z energijo in socialnimi zadevami, in krepitvi vezi med državami v regiji in z EU;

F.

ker člen 49 PDEU določa, da vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote, na katerih temelji EU, in sicer demokracijo, vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in se zavzema za spodbujanje teh vrednot, lahko zaprosi za članstvo v Uniji,

G.

ker je za poglobljene odnose potrebno skleniti jasne in preizkušene zaveze k reformam, s katerimi bi dosegli opazen napredek pri izpolnjevanju vnaprej določenih meril,

H.

ker bi se EU za uresničitev svojih prizadevanj in glede na dogodke v tej regiji morala opremiti s prožnimi in ustrezno financiranimi instrumenti ter pri tem prednostno upoštevati optimalno uporabo obstoječih finančnih instrumentov;

I.

ker so se učinki gospodarske in finančne krize pridružili obstoječim političnim in socialnim izzivom v partnerskih državah, povezanim zlasti z brezposelnostjo; ker je v skupnem interesu teh držav in EU, da se znižajo stopnje brezposelnosti v regiji in da se tamkajšnjim prebivalcem, zlasti ženskam, mladim in prebivalcem podeželja, da upanje za prihodnost,

J.

ker je Evropski parlament s svojo izjavo z dne 27. septembra 2011 podprl oblikovanje evro-sredozemskih programov Erasmus in Leonardo da Vinci;

1.

z veseljem pozdravlja skupna sporočila Komisije in visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko o novem odzivu na spremembe v sosedstvu in o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja ter pristop, ki ga ta dokumenta vsebujeta, posebno načela vzajemne odgovornosti in skupne zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot tudi pogoje in posamičen pristop do držav partneric, napredek večstranskega in podregijskega sodelovanja ter načelo nadaljnjega vključevanja družb znotraj evropske sosedske politike;

2.

se zaveda evropskih upov in izbire nekaterih partnerjev Evrope ter zavezanosti izgradnji trdne in trajnostne demokracije ter poudarja, da je treba oblikovati nova jasna razmerja med državami članicami EU in državami vzhodnega partnerstva, pri čemer je treba podpreti njihova prizadevanja za utrditev trajnostnih demokracij in tržnih gospodarstev;

3.

kljub temu vztraja, da je treba sosednjim državam zagotoviti oprijemljive in verodostojne spodbude za vključitev v doseganje skupnega cilja, ki je izgradnja trdne demokracije, in da bi moralo razlikovanje na podlagi političnih, gospodarskih in družbenih razmer, uspešnosti in dosežkov posameznih držav temeljiti na jasno določenih, ocenljivih in redno spremljanih merilih za vsako posamezno državo partnerico; v zvezi s tem poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj merila, ki so določena v skupnem sporočilu, obravnavata kot cilje, ki jih je treba doseči, medtem ko je treba za ocenjevanje doseženega napredka opredeliti bolj specifična, merljiva, dosegljiva in časovno opredeljena merila uspešnosti, pri čemer sta izhodišči za južno in vzhodno soseščino drugačni; meni, da k rezultatom usmerjena politika potrebuje jasnejšo metodologijo določanja meril in poudarja, da je treba oblikovati ustrezne mehanizme spremljanja za ocenjevanje napredka držav evropske sosedske politike; poudarja, da se mora ta pristop odražati v strukturi akcijskih načrtov evropske sosedske politike in v povezanih letnih poročilih o napredku;

4.

meni, da je revizija evropske sosedske politike za Evropsko unijo priložnost, da učinkovito izpolni svoje cilje in spoštuje svoje vrednote, kot določajo členi 2, 3, 6, 8 in 21 Pogodbe o EU;

5.

poudarja, da čeprav se politika Unije na področju razvojnega sodelovanja uvršča med načela in cilje zunanjega delovanja Unije, in s tem tudi v okvir evropske sosedske politike, ima Unija kljub temu ustavno dolžnost, določeno v drugi alineji člena 208(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, da upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri izvajanju politik, ki bi lahko vplivale na države v razvoju; zato nemudoma poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri izvajanju evropske sosedske politike tako v državah partnericah vzhodnega kot tudi južnega sosedstva nikoli ne pozabita na cilje zmanjšanja in na koncu izkoreninjenja revščine;

6.

podpira združitev področij zunanje politike in politike pomoči, ki sta bili v evropski sosedski politiki prej ločeni; želi si okrepljeno mrežo institucionalnih ureditev, ki bo stabilna, ekonomična in namenjena razvoju tesnejšega gospodarskega in političnega povezovanja med sodelujočimi stranmi, vključno z uskladitvijo vrednot v vseh mednarodnih forumih – zlasti v Združenih narodih – z vrednotami Evropske unije;

7.

čeprav EU ne želi vsiljevati modela ali hitrega recepta za politične reforme, poudarja, da evropska sosedska politika temelji na skupnih vrednotah, skupni pripadnosti, vzajemni odgovornosti in zavezanosti demokraciji, človekovim pravicam, vladavini prava, boju proti korupciji, tržnemu gospodarstvu in dobremu upravljanju ter spoštovanju teh vrednot;

8.

poudarja pomembnost dejavnih in neodvisnih organizacij civilne družbe za demokracijo, vključno s socialnimi partnerji; poudarja pomen dialoga in ustreznega financiranja Evropskega sosedskega instrumenta za organizacije civilne družbe, poudarja, da je treba okrepiti partnerstvo med EU in državami evropske sosedske politike ter med civilnimi družbami, da bi omogočili izgradnjo delujočih demokracij, spodbudili reforme in trajnostno gospodarsko rast; poudarja, da morajo biti ta partnerstva s civilno družbo vključujoča, pri čemer morajo vključevati še zlasti predstavnike organizacij žensk in manjšin; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj podpirata parlamente, lokalne in regionalne oblasti ter civilno družbo pri njihovih prizadevanjih, da bi imeli ustrezno vlogo pri oblikovanju strategij evropske sosedske politike, zagotavljanju odgovornosti vlad ter spremljanju in ocenjevanju preteklega delovanja in doseženih rezultatov;

9.

poudarja pomen vzpostavljanja partnerstva s civilnimi družbami za spodbujanje sprememb in demokratizacije; ob tem se seznanja z dodelitvijo 22 milijonov evrov za mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe (CSF) v obdobju 2011–2013 in upa, da bo v naslednjem večletnem finančnem okvirju mehanizem bolje financiran; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj bolje pojasnita obseg in cilje potencialnega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe ter zahteva več pojasnil v zvezi z dopolnjevanjem med mehanizmom za spodbujanje razvoja civilne družbe ter evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva; ugotavlja, da je treba opredeliti tudi instrumente za konkretno podporo verskim in etničnim manjšinam na področjih, ki jih pobuda zadeva; priporoča, da se s tem mehanizmom izboljša delovanje foruma civilne družba v okviru vzhodnega partnerstva in se po možnosti tak forum oblikuje tudi za države partnerice na jugu;

10.

pozdravlja predlog Evropske ustanove za demokracijo, ki je primeren odgovor na glasne zahteve prebivalcev sosednjih držav po demokraciji; poudarja, da bi to moral biti prilagodljiv, hiter in ciljno usmerjen podporni mehanizem in da bi moral dopolnjevati že obstoječe instrumente EU in vzorno delo starih političnih ali nepolitičnih ustanov v Evropi in organizacij civilne družbe, saj morajo biti cilji te pobude oprijemljivi rezultati; poudarja, da Evropska ustanova za demokracijo ne sme ovirati ali podvajati dejavnosti, že začetih v okviru teh ustanov ali obstoječih evropskih programov, kot je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice; poudarja, da morata biti obseg njenega dela in organiziranost jasno opredeljena, sestava in postopki pa enostavni in jasni; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in poljsko predsedstvo, naj predstavijo jasno razmejitev pristojnosti prihodnje Evropske ustanove za demokracijo v razmerju do teh instrumentov in okvirov; vztraja pri pravici pregleda in vključitvi Evropskega parlamenta v njeno strukturo upravljanja, da bi pomagal določiti letne cilje, prednostne naloge, pričakovane rezultate in dodeljena sredstva na splošno ter sodeloval pri nadzoru dejavnosti; izraža pomisleke glede dejstva, da bi se prihodnji sklad lahko delno ali v celoti financiral z drugimi sredstvi, ne iz proračuna EU, in znova opozarja na pravico proračunskega organa, da spremlja in nadzira izvrševanje tega sklada; zato zahteva pojasnilo Komisije in Sveta v zvezi s tem.

11.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj v okviru njunega novega pristopa, ki temelji na načelu „več za več“ na podlagi dosežkov, še naprej spodbujata vse oblike političnih reform, pri čemer naj upoštevata potrebe in raven gospodarskega in družbenega razvoja posamezne države partnerice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, da poskrbita za jasno metodologijo in podrobna merila za ocenjevanje rezultatov glede spoštovanja demokracije in človekovih pravic (vključno zlasti s svobodo govora, vesti, veroizpovedi, združevanja in medijev) in njihovega spodbujanja v teh državah in da pripravita redna in dovolj podrobna poročila, ki bodo osnova za dodelitev finančnih sredstev, v skladu z načelom „več za več“ na podlagi dosežkov; zahteva, da se ta vrednotenja vključijo v poročila o napredku evropske sosedske politike in letno predložijo Odboru za zunanje zadeve; vztraja, da je organizacije civilne družbe treba sistematično vključiti v vse stopnje postopka pregleda; meni, da ta pristop, ki temelji na dosežkih, pomeni tudi „manj za manj“, in znova zahteva učinkovito izvajanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih EU s tretjimi državami;

12.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj zagotovita več informacij o tem, kako uresničiti načelo vzajemne odgovornosti;

13.

meni, da bi morali stanje spoštovanja človekovih pravic stalno spremljati, zlasti v povezavi s pravicami otrok, žensk in manjšin, in z vsemi državami partnericami izvajati dialoge o človekovih pravicah ter da bi v prilogo letnega poročila o napredku vsake države partnerice morali vključiti letno oceno stanja in izide dialogov z jasnim mehanizmom, ki določa, kako v primeru kršenja človekovih pravic znova preučiti in postopoma omejiti dvostransko sodelovanje; poudarja, da mora biti pristop do različnih držav partneric v zvezi z razmerami na področju človekovih pravic verodostojen;

14.

poziva EU in države članice, naj svoje sodelovanje v okviru evropske sosedske politike osredotočijo na povezovanje med demokratičnimi akterji iz EU, kot so sindikati, nevladne organizacije, zadevne organizacije delodajalcev, kmete, ženske, sodelujoče v medverskem dialogu, potrošnike, mlade, novinarje, učitelje, organe lokalne uprave, univerze, študente in akterje na področju podnebnih sprememb ter njihove porajajoče se sorodne akterje v državah evropske sosedske politike;

15.

poudarja, da je eden temeljnih kamnov trdne in trajnostne demokracije ter skupnih vrednot tudi svoboda izražanja, neodvisnost in pluralnost medijev; poudarja pomembnost neodvisnih, trajnostnih in odgovornih javnih medijskih služb za ponudbo kakovostnih, pluralističnih in raznolikih vsebin, pri čemer opozarja, da imajo svobodni in neodvisni javni mediji vedno ključno vlogo pri krepitvi demokracije, največjem možnem vključevanju civilne družbe v javne zadeve in krepitvi vloge državljanov na poti v demokracijo;

16.

močno podpira in poziva k prostemu pretoku informacij, zagotovitvi pogojev za uspešno in svobodno delo novinarjev brez političnih, ekonomskih in drugih pritiskov ter k izgraditvi infrastrukture, ki bo omogočila razvoj moderne elektronske tehnologije; pozdravlja izjavo OZN z dne 6. junija 2011, da je dostop do interneta človekova pravica; v zvezi s tem poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj oblikujeta posebne ukrepe za pomoč organizacijam civilnih družb in posameznikom v državah evropske sosedske politike pri neoviranem dostopanju do interneta in drugih tehnologij za elektronsko komunikacijo;

17.

poudarja, da bodo sedanji procesi demokratičnega prehoda v državah arabske pomladi, vključevanje žensk, mladih in civilne družbe ter delovanje svobodnih in neodvisnih medijev ključni, in poziva EU, naj okrepi podporo za usposabljanje in organiziranje teh akterjev, tudi tako, da jih povabi, da opazujejo volitve in delovanje demokratičnih institucij v EU;

18.

meni, da je treba kot prednostno nalogo opredeliti popolno in dejansko spoštovanje svobode veroizpovedi (na osebni, kolektivni, javni, zasebni in institucionalni ravni), zlasti za vse verske manjšine v regiji, pri čemer je treba tem skupinam zagotoviti posebno pomoč;

19.

zlasti poudarja, da je treba spodbujati pravice otrok in zagotavljati zaščito otrok v skladu z Lizbonsko pogodbo;

20.

zahteva, da je treba podpreti razvoj demokratično usmerjenih političnih strank, v tistih sosednjih državah, ki si še vedno prizadevajo za demokracijo, ter ustanavljanje nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe;

21.

poudarja pomembnost ustrezne zastopanosti žensk v parlamentih, na ministrstvih, na najvišjih vladnih položajih, na odločilnih položajih v javni in lokalni upravi ter v upravah javnih podjetij; spodbuja države partnerice evropske sosedske politike, naj sprejmejo in spodbujajo izvajanje politik enakosti spolov in sprejmejo akcijske načrte za enakost spolov;

22.

pozdravlja delo svetovalne skupine EU na visoki ravni za Republiko Armenijo in uvedbo podobne skupine v Moldaviji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj ponudita tako pomoč vsem državam vzhodnega partnerstva, pri čemer naj tako kot v primeru Armenije vključita tudi parlamentarno razsežnost; zahteva nadgradnjo tega instrumenta EU in priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje neposredno vodi zaposlovanje in vodenje svetovalcev, da bi bil prenos znanja EU v države vzhodnega partnerstva kar najustreznejši;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj poveča vidnost projektov vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje v državah partnericah in s prikazom dodane vrednosti sodelovanja z EU poveča njihovo razumljivost za državljane teh držav;

24.

opozarja, da bi morala EU sodelovanje s sosednjimi državami pogojevati z demokratičnim napredkom in spoštovanjem človekovih pravic v teh državah; zato poziva mednarodno skupnost, naj zamrzne finančno pomoč in pomoč mednarodnih finančnih institucij, ki jim pripadajo članice mednarodne skupnosti, beloruskemu režimu, dokler ne bodo vsi pridržani in aretirani voditelji opozicije, novinarji, predsedniški kandidati in njihovi privrženci izpuščeni, oproščeni vseh obtožb in rehabilitirani;

25.

podpira sedanji uradni pristop EU, ki predvideva sankcioniranje beloruskih oblasti ob hkratnih prizadevanjih za krepitev vezi s civilno družbo in prebivalci Belorusije; v zvezi s tem poziva Evropsko unijo, naj preusmeri svojo pozornost na družbo ter bolj pomaga Belorusiji, da bi zadovoljila potrebe prebivalstva, in nudi več finančne in tehnične podpore demokratični opoziciji, zagovornikom človekovih pravic in organizacijam civilne družbe, tudi neregistriranim, ter študentom in svobodnim medijem;

26.

poudarja, da trajnostna demokracija, delujoče institucije z zmanjšanim obsegom birokracije, vladavina prava in kakovostno izobraževanje spodbujajo ne le politično stabilnost, družbeno blagostanje in kohezijo, temveč z izboljšanim delovnim okoljem in s privabljanjem naložb tudi gospodarsko rast, s tem pa ustanavljanje novih malih in srednjih podjetij ter spodbujanje trgovine, okolju prijaznega gospodarstva in turizma, kar ustvarja nova delovna mesta in nove priložnosti; poudarja, da je treba ustvariti ugodne pogoje za naložbe, pri čemer so ključni stabilnost, pravna varnost in boj proti korupciji; zato poziva Evropsko unijo, naj v okviru svoje podpore demokratičnega prehoda spodbuja strukturne reforme na gospodarskem, družbenem in pravnem področju, pri čemer izrecno opozarja na tesno prepletenost demokratičnega in družbenoekonomskega razvoja; pozdravlja vodilne pobude Komisije za mala in srednja podjetja ter regionalne energetske trge in energetsko učinkovitost; verjame, da bi se morala ta prizadevanja odražati v večletnem finančnem okviru;

27.

poudarja, da bi se morali nemudoma lotiti takojšnjih ukrepov, kot je sofinanciranje že opredeljenih vodilnih ali pilotnih projektov ali drugih konkretnih gospodarskih projektov strateškega pomena, ki se jih lahko v kratkem času izvede na terenu z nespornimi in oprijemljivimi rezultati, da se ublaži stanje v državah, ki se soočajo z močno socialno in gospodarsko krizo, še zlasti v državah partnericah, kjer demokratični prehod zaostruje gospodarske težave; poudarja, da se lahko takšni ukrepi, ki jih financira EU, sprejmejo samo pod pogojem, da se vse udeležene strani v vsakokratnem konkretnem primeru zavežejo k preverljivemu upoštevanju socialnih, okoljskih in delovnopravnih standardov, ki veljajo na mednarodni ravni in v Evropski uniji, ter da ti ukrepi neposredno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja državljanov v državah evropske sosedske politike;

28.

močno podpira spodbujanje podregionalnega sodelovanja in čezmejnih projektov ter poudarja pomen razvoja dopolnjujočega dvostranskega in večstranskega gospodarskega sodelovanja med partnerji, ki državljanom lahko prinese oprijemljive koristi in izboljša politično ozračje v regiji; poudarja, da mora biti to podregionalno gospodarsko sodelovanje del večjega projekta povezovanja, ki spodbuja izvajanje podregionalnih projektov na področju mobilnosti, socialne varnosti, varstva okolja, kulture in izobraževanja; posebej izpostavlja pomen spodbujanja razvoja trgovine „jug–jug“ in „vzhod-vzhod“ ter gospodarskega povezovanja med zadevnimi državami; meni, da bi bilo boljše sodelovanje med državami partnericami znak zavezanosti evropskim vrednotam dobrih sosedskih odnosov in medsebojno koristnih partnerstev;

29.

poziva Komisijo, naj podpre razvoj upravnih zmogljivosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, pri tem pa posebno pozornost nameni krepitvi zmogljivosti pravnih storitev, kar bo zagotovilo boljšo pripravo in vodenje reform;

30.

poudarja pomen sindikatov in socialnega dialoga v demokratičnem razvoju držav partneric evropske sosedske politike; slednje spodbuja, naj okrepijo delavske in sindikalne pravice; izpostavlja pomembno vlogo, ki jo ima lahko socialni dialog v zvezi z družbenoekonomskimi izzivi v regijah;

31.

opozarja, da je treba zagotoviti, da bodo minimalne plače delavcem in njihovim družinam omogočale primeren življenjski standard in da odtegljaji od plač zaposlenim in njihovim vzdrževanim družinskim članom ne bodo odvzeli sredstev za preživetje;

32.

ugotavlja, da je treba predvideti ustrezno dolge roke za prenehanje delovnega razmerja, pri čemer je treba upoštevati trajanje delovnega razmerja zaposlenega;

33.

poudarja, da mora Unija posebno pozornost nameniti decentraliziranemu sodelovanju na lokalni ravni v majhnih projektih za takojšnje in oprijemljivo izboljšanje kakovosti življenja državljanov v sosednjih državah, s čimer bi utrdili napredek na poti k demokraciji na celotnem ozemlju teh držav;

34.

poziva Komisijo, naj sprejme strateške dokumente za zmanjševanje revščine kot vodilni politični okvir za srednjeročno gospodarsko rast v korist revnih in pravično porazdelitev bogastva glede na potrebe države;

35.

poudarja priložnost, ki jo zagotavljajo pogajanja o pridružitvenih sporazumih za spodbujanje reform; poudarja, da morajo biti povezani vsi elementi, da bi EU lahko celovito in skladno poglobila svoj odnos; zato je prepričan, da bi morali vključevati konkretne pogoje, časovnice in merila uspešnosti, ki jih je treba redno spremljati; poudarja, da je treba v te sporazume vključiti dejanske in oprijemljive spodbude za partnerje, da bo pot reform bolj privlačna;

36.

izjavlja, da bi v trgovino z blagom in storitvami morali vpeljati diferenciacijo; države partnerice evropske sosedske politike poziva, naj nadaljujejo z ustvarjanjem pogojev, ki bodo omogočili vzpostavitev poglobljenih in celovitih območij proste trgovine (DCFTA), ter poziva EU, naj jim pomaga pri reformnih prizadevanjih, odpre svoj notranji trg, pri čemer je treba uskladiti zahteve za varnost in kakovost z evropskimi standardi; in sodeluje z njimi v vzajemno koristnem procesu postopnega in uravnoteženega odpiranja njihovih trgov; poudarja, da bi morala EU oceniti tudi politične, družbene in okoljske razmere v državah, ki želijo sodelovati v prihodnjem poglobljenem in celovitem območju proste trgovine, in nato določiti postopne korake pri njegovem izvajanju, pri tem pa zagotoviti spremljanje izvajanja mednarodnih delovnopravnih konvencij in konvencij o delu otrok; poudarja, da je treba trgovinske vezi, zlasti sporazume o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju na podlagi zahtev iz njih, razumeti kot sredstvo za krepitev zavezanosti demokratičnim vrednotam v državah evropske sosedske politike, pri čemer je treba uveljavljati načelo pogojnosti; hkrati podpira polnopravno članstvo vseh držav vzhodnega partnerstva v WTO;

37.

ugotavlja, da je možnost članstva v EU, skupaj s členom 8 Pogodbe o Evropski uniji in prizadevanja za članstvo držav partneric vzhodnega partnerstva iz člena 49 Pogodbe o Evropski uniji, gonilna sila reform v teh državah, ki še krepi zavezanost teh držav skupnim vrednotam in načelom, kot so demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje; meni, da sklenitev pridružitvenih sporazumov lahko pomeni pomemben korak pri nadaljnjem političnem delovanju in tesnejših stikih z Evropo preko izmenjave dobre prakse ter utrjenega političnega in gospodarskega dialoga;

38.

ponovno poudarja, da je cilj partnerstva z južnim sosedstvom približati obe strani Sredozemlja, da bi zgradili območje miru, demokracije, varnosti in blaginje za njunih 800 milijonov prebivalcev, hkrati pa EU in njenim državam partnericam zagotoviti učinkovit dvo- in večstranski okvir za spopadanje z demokratičnimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, spodbujanje regionalnega povezovanja, zlasti trgovinskega, in zagotavljanje njihovega skupnega razvoja v korist vseh ter pomoč partnerjem pri izgradnji demokratičnih, pluralističnih in sekularnih držav, in sicer prek programov za krepitev institucionalnih zmogljivosti, ter razvoj vzajemno koristnih in širokopoteznih trgovinskih dogovorov za blago in storitve na podlagi ustreznih ocen vpliva, ki lahko privedejo do poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, kar bo zanesljivo prvi korak do velikega „evro-sredozemskega gospodarskega prostora“, ki bi lahko pomagal rešiti gospodarske težave naših sosednjih držav partneric na jugu in olajšal povezovanje jug-jug; poziva Komisijo in Svet, naj omogočita lažje izvajanje šestih svežnjev ukrepov, ki jih je Komisija predstavila v svojem dokumentu z dne 30. marca 2011 o spremljanju pobud na področju trgovine in naložb v korist držav partneric v južnem Sredozemlju;

39.

izraža željo po opredelitvi objektivnih in zavezujočih meril za dodelitev „prednostnega statusa“; poudarja, da je treba pojasniti pravice in dolžnosti držav partneric in Evropske unije, ki izhajajo iz tega dvostranskega dogovora;

40.

poudarja, da pogodbeni odnosi z vsemi državami partnericami evropske sosedske politike vsebujejo dogovore o rednem forumu za obravnavanje vprašanj glede človekovih pravic v obliki pododborov o človekovih pravicah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti izkoristi te dogovore in vključi obstoječe pododbore v vsa pogajanja,

41.

poudarja, da bi morala EU spodbuditi medsebojne učinke med evropsko zunanjo in notranjo politiko, zlasti s približevanjem zakonodaje, katere namen je ustvarjanje novih delovnih mest, zmanjševanje revščine, posodobitev delovnopravne politike, energetska varnost in izkoristek, razvoj obnovljivih virov in okoljske trajnosti, izboljšanje socialne varnosti, ustvarjanje bogastva in pravice ter olajšanje trgovine v skladu z načelom diverzifikacije;

42.

meni, da delitev skupnega prostora zahteva pravično delitev odgovornosti in poziva k boljšemu sodelovanju, zlasti pri vseh politikah in problematikah s čezmejno razsežnostjo; v ta namen poziva k okrepitvi regionalnih in čezmejnih razsežnosti panožnega sodelovanja;

43.

pozdravlja večje udejstvovanje držav partneric v agencijah EU na različnih področjih; poziva Komisijo, naj predstavi jasen in izčrpen seznam ustreznih agencij in programov, pri katerih bi lahko sodelovale sosedske države, ter pregled oblik, finančnih prispevkov in načinov takega razlikovalnega sodelovanja;

44.

podpira nadaljnje sodelovanje v sektorjih, kot so industrija, mala in srednja podjetja, raziskave, razvoj in inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z varnostjo sistemov informacijske tehnologije, vesolje in turizem, in poudarja koristi pobud EU in njenih sosed za programiranje skupnih raziskav; pozdravlja predloge Komisije v zvezi z razvojem skupnega prostora za znanje in inovacije ter digitalnega gospodarstva, temelječega na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, ter poziva države članice in sosednje države, naj potrdijo svojo zavezanost napredku pri tem razvoju; poudarja, kako pomembni so učinkovita trgovina in mehanizmi, ki omogočajo naložbe med EU in njenimi sosednjimi državami, saj krepijo trgovinska partnerstva, gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, pa olajšujejo dostop do ustreznih in zanesljivih informacij o trgovini in pogojih za naložbe v državah partnericah;

45.

pozdravlja okrepitev razsežnosti energetskega sodelovanja v okviru evropske sosedske politike, poudarja, kako pomembno je deliti izkušnje, ki jih je EU pridobila pri reformah energetskega sektorja, s sosednjimi državami; meni, da je treba povečati energetsko učinkovitost in spodbujati obnovljive vire energije; poziva k zanesljivosti oskrbe z energijo preko diverzifikacije virov in upravljanja povpraševanja, tesnejših vezi z glavnimi dobavitelji in tranzitnimi državami ter usklajevanja ukrepov na področju jedrske varnosti, zlasti v regijah, kjer je potresna aktivnost velika, z večjo preglednostjo, da se zagotovi, da popolna skladnost z okoljskimi sporazumi in mednarodnimi sporazumi o jedrski varnosti ostane prednostna naloga energetske politike EU in da vzhodne in južne sosede ostanejo v samem središču usklajene zunanje energetske politike EU; poziva k učinkovitim ukrepom za spoštovanje načela solidarnosti na področju energije;

46.

pozdravlja predlog o ustanovitvi evropske energetske skupnosti in meni, da bi utegnila biti pomemben korak k sodelovanju s sosednjimi državami; poudarja, da imajo države v južnem sosedstvu pomembno vlogo pri oskrbovanju različnih držav članic z energijo; poudarja, da je treba spodbujati evro-sredozemske povezave v elektroenergetskem in plinskem sektorju; poudarja strateško pomembnost projekta Nabucco in hitre izvedbe tega projekta ter prevoza utekočinjenega zemeljskega plina v okviru projekta AGRI; poziva Komisijo, naj med drugim z naložbami spodbuja vzpostavitev, nadgradnjo in razvoj pametnih energetskih omrežij ter infrastrukturnih povezav s sosedami EU;

47.

poleg tega poudarja, da bi lahko EU podprla boj proti okoljskim problemom v sosednjih državah, zlasti pri odstranjevanju velikih zalog „zastarelih fitofarmacevtskih sredstev“, ki lahko povzročijo obsežno kemično onesnaženje;

48.

podpira nadaljnje sodelovanje v prometu, tudi s tesnejšim povezovanjem infrastrukturnih omrežij EU in držav partneric, da bi omogočili lažje izmenjave ljudi in blaga, kar je mogoče doseči s tesnejšim povezovanjem trgov in izboljšanjem infrastrukturnih povezav;

49.

meni, da je bistvenega pomena mednarodno, regionalno in medregionalno kulturno sodelovanje, ki temelji na pristnem dialogu med kulturami in vključuje vse akterje v družbi (kulturne organe, institucije, organizacije in združenja); poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj uskladita strateško uvedbo kulturnih vidikov zunanje politike, tako da si prizadevata za dopolnjevanje zunanjih politik držav članic na področju kulture;

50.

odločno potrjuje povezavo med izmenjavami in sodelovanjem na področju kulture, izobraževanja in športa med Evropsko unijo in posameznimi državami evropske sosedske politike na eni strani ter oblikovanjem in krepitvijo odprte civilne družbe, demokracije in pravne države ter spodbujanjem temeljnih svoboščin in človekovih pravic na drugi; poudarja, da sodelovanje na teh področjih EU in državam evropske sosedske politike daje dodano vrednost;

51.

meni, da lahko spodbujanje sodelovanja v kulturnih programih EU koristi materialnemu in nematerialnemu razvoju v državah evropske sosedske politike, zato poudarja pomen programov, kot so program Media Mundus, in projektov v okviru Unije za Sredozemlje in kulturnega programa vzhodnega partnerstva; poleg tega poudarja, da bi morali kulturni programi in programi za spodbujanje mobilnosti vključevati tudi mobilnost umetnikov in študentov umetnosti; se zavzema za uvedbo kulturnega vizuma za umetnike in druge kulturne delavce iz držav evropske sosedske politike; hkrati poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za vizume za kratkotrajno bivanje, da bi odpravili ovire za mobilnost v kulturnem sektorju;

52.

poudarja pomen krepitve sodelovanja, v okviru evropske sosedske politike za razvoj športa v teh državah, upoštevajoč izobraževalno vrednost športnih dejavnosti; poziva evropske institucije in države članice, naj si prizadevajo za prost pretok športnikov po svetu, začenši s športniki iz držav evropske sosedske politike,

53.

poziva k oceni obstoječih programov, da bi zagotovili učinkovito porabo sredstev pri izpolnjevanju ciljev EU; podpira racionalizacijo notranjih dejavnosti Komisije v okviru različnih obstoječih programov in projektov, ki se nanašajo na kulturo in izobraževanje;

54.

opozarja na dodano vrednost programa Tempus IV pri spodbujanju sodelovanja in prizadevanjih za posodobitev izobraževalnih sistemov sosednjih držav EU ter poziva Komisijo, naj program podpre ob upoštevanju naslednjega večletnega finančnega okvira;

55.

izraža željo po večjem sodelovanju držav partneric pri prizadevanjih Evropske fundacije za usposabljanje in Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo;

56.

ugotavlja, da je krepitev mladinske razsežnosti vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje pomembna naložba v prihodnost odnosov med EU in državami evropske sosedske politike, ki nudi izjemne možnosti za prihodnja leta ter za demokratizacijo teh partneric in usklajevanje njihove zakonodaje z evropskimi standardi; poudarja, da je treba z dodatnimi finančnimi sredstvi za programe Erasmus Mundus in Mladi v akciji, ki so predvidena v proračunu EU za leto 2012, spodbujati sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, boljše izmenjave akademskega osebja in študentov ter razvoj omrežij za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij na področju mladih v Evropi in v državah evropske sosedske politike;

57.

meni, da je Evro-sredozemska univerza (EMUNI) edinstvena platforma in priložnost za okrepljeno sodelovanje z južnimi sosednjimi državami na področju visokošolskega izobraževanja in mobilnosti študentov v času, ko je treba še posebej poglabljati odnose z južnimi državami partnericami, zlasti z njihovimi mlajšimi generacijami; v zvezi s tem poudarja, da je treba čim bolj razviti potencial Evro-sredozemske univerze;

58.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre predlog Evropskega parlamenta, podan kot odziv na arabsko pomlad, za oblikovanje evro-sredozemskega programa Erasmus, ki bi se, če bi bil uspešen, lahko razširil na celotno sosedstvo; izraža obžalovanje zaradi neustreznosti predlogov Evropske komisije, ki kljub napovedim z dne 27. septembra 2011 v resnici predvidevajo le neznatno povečanje števila štipendij Erasmus Mundus;

59.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre predlog Evropskega parlamenta, podan kot odziv na arabsko pomlad, za oblikovanje evro-sredozemskega programa Leonardo da Vinci, katerega namen je spodbujati mobilnost mladih pripravnikov z željo po pridobivanju poklicne izobrazbe v tujini, in tako prispeva k boju proti endemični brezposelnosti mladih v južnem Sredozemlju;

60.

ponovno potrjuje svojo močno podporo projektom štipendiranja univerzitetnih diplomantov iz držav evropske sosedske politike in EU za študij na Evropski akademiji, ki jih financira Evropska unija; meni, da bodo na ta način bodoči sogovorniki iz evropskih in sosednjih držav, tj. tisti, ki bodo izvajali naloge, povezane z EU in evropsko sosedsko politiko, popolnoma pripravljeni in strokovno seznanjeni z vsebino in duhom politik EU, njenim pravom in institucijami; poziva države partnerice, katerih državljani so prejeli take štipendije, naj izkoristijo njihovo znanje in izkušnje z vključevanjem teh državljanov v nacionalno upravo ob ustreznih delovnih pogojih;

61.

poudarja pomembnost lokalnih oblasti za demokratičen razvoj naših držav partneric; zato poziva Komisijo, naj okrepi in poveča urad TAIEX (Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči) in programe tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z lokalnimi oblastmi v EU in v državah partnericah;

62.

opozarja, da bi EU morala izboljšati upravljanje migracij in čim bolj povečati vzajemne njihovih koristi za razvoj med drugim z zagotavljanjem boljših pogojev za naseljevanje zakonitih migrantov v EU in obravnavo temeljnih vzrokov za nezakonito preseljevanje v državah partnericah; meni, da mora EU podpreti zakonite delovne migracije s sklepanjem partnerstev za mobilnost, ob upoštevanju demografskega, sociološkega in poklicnega ravnotežja na obeh straneh in spodbujanjem izmenjav specialistov med EU in tretjimi državami; poziva države članice, naj razpravo o mobilnosti obravnavajo kot pomemben element sosedske politike, ki ga ne bi smeli usmerjati v prvi vrsti varnostni pomisleki; poudarja pomembnost boja proti nezakonitemu priseljevanju in sodnega pregona organizacij, ki trgujejo z ljudmi;

63.

je prepričan, da bi morala EU vzporedno napredovati pri sporazumih o poenostavljanju vizumskih postopkov in ponovnem sprejetju in pri tem ohraniti največjo možno preglednost, s ciljem, da se vizumske obveznosti – postopno in na podlagi posameznega primera – odpravijo, ko bodo izpolnjeni pogoji; poziva tudi k vzpostavitvi takšnih materialnih pogojev izdaje in podaljševanja vizumov, ki bodo bolj spoštovali človekove pravice; v zvezi s tem poudarja, da mora biti mobilnost mladih in študentov prednostna naloga; poudarja, da bi morale biti države vzhodnega partnerstva deležne privilegirane ponudbe EU za liberalizacijo vizumskega režima z vidika časovnega razporeda in vsebine; poudarja, da morajo biti določbe o azilu v celoti skladne z mednarodnimi obveznostmi in zavezami ter standardi EU, zlasti tistimi, ki so povezani s človekovimi pravicami;

64.

ob tem opozarja, da morajo države članice spoštovati načelo nevračanja in narediti vse, da se omogoči vzpostavitev evropskega azilnega sistema, ki bo dostopen, pravičen in bo prosilce varoval;

65.

poziva države članice in Evropsko unijo, naj ratificirajo protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu; meni, da bi morala revizija evropske sosedske politike omogočiti sprejetje posebnih ukrepov na teh področjih; se pridružuje stališču Komisije glede migracije iz družinskih razlogov in pozdravlja skorajšnjo objavo njene zelene knjige o tej tematiki;

66.

poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti mladim in opozarja, da je treba povečati medsebojne učinke med programom Mladi in mobilnost in evropsko sosedsko politiko; poudarja, da bi morala EU povečati sodelovanje na področju akademskega in poklicnega izobraževanja s takojšnjo razširitvijo in povečanjem štipendijskih programov in mobilnosti študentov, diplomantov, učiteljev in akademikov, tako da bi spodbujala izmenjave med visokošolskimi institucijami in institucijami za usposabljanje ter raziskovalna in podjetniška javno-zasebna partnerstva; meni, da je treba nujno določiti prožnejše in pospešene postopke izdaje vizumov za udeležence v teh programih; poudarja, da je treba nadaljevati delo na področju medsebojnega priznavanja kvalifikacij in izobraževalnih sistemov z državami partnericami evropske sosedske politike zlasti pri približevanju visokošolskih diplom in standardov ureditvi v evropskem visokošolskem prostoru; poudarja močno potrebo po strukturirani informacijski politiki, ki bi državljanom držav evropske sosedske politike predstavila možnost sodelovanja v programih EU;

67.

poziva Svet in Komisijo, naj z oblastmi tretjih držav vzpostavita strukturiran dialog, da bi v zvezi z mobilnostjo oblikovali pristop, ki bi prinašal koristi vsem, naj sprostita vizumske formalnosti, bolje izkoristita priložnosti, ki jih ponuja vizumski zakonik EU, pri čemer naj izboljšata in usklajujeta izvajanje tega zakonika, da bi zagotovile enake in poštene pogoje za prosilce v vseh državah članicah, pri čemer naj se osredotočita zlasti na učinke soodvisnosti med razvojno pomočjo, varnostjo ter zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, kot je opredeljeno v globalnem pristopu k vprašanju migracije; poziva, da se posebna pozornost posveti zagotavljanju, da partnerske države ne bodo postale žrtve bega možganov;

68.

poziva EU, naj izboljša dostopnost in usmerjanje sredstev EU v projekte za obveščanje migrantov o njihovih pravicah in obveznostih ter o varstvu njihovih pravic, s posebnim poudarkom na pravicah mladoletnikov brez spremstva, žensk in drugih ranljivih skupin; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi podrobno poročilo o uporabi sredstev EU, namenjenih sosedskim državam, med drugim v okviru tematskega programa Komisije za sodelovanje s tretjimi državami na področju migracije in azila;

69.

ponavlja svoje prepričanje, da bo evropska sosedska politika popolnoma učinkovita le pod pogojem, da se ustvari sinergija med njeno dvostransko in večstransko razsežnostjo; zato meni, da je večstransko raven evropske sosedske politike treba nujno okrepiti ter ji nameniti večji del sredstev Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva;

70.

pozdravlja predlog, da se za napredek v dvostranskih odnosih med partnerji bolj strateško uporabi večstranski okvir, in pričakuje konkretne ukrepe za uresničitev tega predloga v praksi; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje načrt s cilji, instrumenti in ukrepi, ki ga bosta visoka predstavnica/podpredsednica in Komisija predstavili pred koncem leta;

71.

je prepričan, da bi se večstranska razsežnost vzhodnega partnerstva morala okrepiti in razvijati, vključno s forumom civilne družbe; poudarja pomembnost konstruktivnega dialoga s Turčijo in Rusijo o regionalnih vprašanjih v skupnem interesu in zlasti o varnostnih vprašanjih;

72.

poudarja, da je vloga regij bistvenega pomena za uspešnost dolgoročnih socialnih in gospodarskih reform in za zagotavljanje trajnostnega razvoja; poudarja, da bi bilo treba evropsko sosedsko politiko obravnavati v širšem kontekstu, da bi spodbudili gospodarski razvoj obmejnih območij; meni, da načela ozemeljskega sodelovanja veljajo tudi za zunanje meje in so osrednje orodje za okrepitev gospodarskega razvoja EU ter izboljšanje skupnih ciljev evropske sosedske politike EU; meni, da mora novi pristop evropske sosedske politike dopuščati makroregionalne strategije EU in da je treba v celoti izkoristiti potencial makroregij EU, ki vključujejo sosednje države EU, da bi bolje usklajevali prednostne naloge in projekte v skupnem interesu EU in držav evropske sosedske politike ter tako dosegali pozitivne rezultate za vse strani in optimalno porabili vložena sredstva;

73.

poudarja, kako pomembna je vloga evroregij pri izpolnjevanju ciljev kohezijske politike, ter poziva Komisijo, naj spodbuja njihov razvoj in pripomore k njemu, zlasti v obmejnih regijah, da bi povečali vlogo evroregij v evropski sosedski politiki;

74.

poudarja velik potencial evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, ki vključujejo regije zunaj meja EU; spodbuja sklepanje posebnih sporazumov s sosednjimi tretjimi državami o uvedbi nacionalne zakonodaje, ki omogoča obstoj struktur evropskih združenj za teritorialno sodelovanje v teh državah, in meddržavnih sporazumov, ki bi lokalnim in regionalnim oblastem tretjih držav omogočali sodelovanje v okviru evropskih združenj za teritorialno sodelovanje;

75.

meni, da mora evropska sosedska politika v prihodnje upoštevati vlogo najbolj oddaljenih regij v zunanji politiki EU; ugotavlja, da pomenijo resnično priložnost za vpliv na zunanjo politiko EU, saj EU na eni strani omogočajo tesnejše odnose z več tretjimi državami, po drugi strani pa se lahko EU tako spopade z zapletenimi vprašanji, kot je na primer nezakonito priseljevanje; poziva Komisijo, naj omogoči več prožnosti v zvezi z inovativnimi možnostmi financiranja izbranih projektov kohezijske politike, da bi se te uveljavile v evropskih regijah in regijah držav, ki niso članice EU, in jim koristile;

76.

poudarja pomembnost širšega geografskega in strateškega pristopa k prihodnosti evropske sosedske politike, pri čemer opozarja, da je EU po resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki novembra 2007 oblikovala posebne politike za otoške atlantske države v sosedstvu najbolj oddaljenih regij EU, ki mejijo na evropsko celino, kjer so se kot pomembna izkazala posebna vprašanja v zvezi z geografsko bližino, kulturno in zgodovinsko povezanostjo in skupno varnostjo; pozdravlja dosežene dobre rezultate in dinamiko posameznih že uresničenih politik, tj. posebnega partnerstva med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, ter poziva EU, naj še okrepi dialog in približevanje politik s temi državami in podpre njihova prizadevanja za uveljavitev političnih, socialnih in gospodarskih reform;

77.

je seznanjen s tem, da ima generalni direktorat Komisije za regionalni razvoj bogate izkušnje z upravljanjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, in je prepričan, da bi bilo v interesu ciljev Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, če bi se pri upravljanju sredstev oprli na nasvete tega generalnega direktorata; zato verjame, da bi bilo treba upravljanje teh finančnih orodij, povezanih s programi čezmejnega sodelovanja, ponovno zaupati GD REGIO, ki je v preteklosti že bil odgovoren za to nalogo.

78.

pozdravlja skupno izjavo z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Varšavi 30. septembra 2011, in izjavo o razmerah v Belorusiji, zlasti v zvezi z načeli demokracije, človekovih pravic in pravne države, zavezanostjo tesnejšemu dvostranskemu gospodarskemu in političnemu povezovanju, vključno s pripravljenostjo za napredek pri pogajanjih o pridružitvenih sporazumih, krepitvijo večstranskega sodelovanja med partnerji in spodbujanjem mobilnosti in zavezo k večjim prizadevanjem za uresničevanje tega partnerstva, ki očitno koristi družbam v državah članicah;

79.

meni, da bo krepitev vzhodnega partnerstva ključna za razvoj obmejnih regij EU; poudarja, da morata biti vzhodno partnerstvo in regionalni razvoj tesno povezana ter morata spodbujati dvo- in večstransko sodelovanje, npr. sporazume o prosti trgovini, in ustrezno financirane skupne projekte, kot so kulturne izmenjave in izmenjave v okviru civilne družbe;

80.

poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja regionalnega sodelovanja na območju Črnega morja in nadgradnje strategije EU za Črno morje; poudarja, da se politike EU za Črno morje dopolnjujejo z vzhodnim partnerstvom; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dobro izkoristita pristopa obeh pobud, ki se razlikujeta, in naj na vseh ravneh pojasnita, kako je mogoče dobro izkoristiti precejšnje dopolnjevanje pobud;

81.

poudarja pomembnost Unije za Sredozemlje, ki je stalni forum za dialog in sodelovanje in instrument za spodbujanje demokracije; poziva prihodnje predsedstvo Unije za Sredozemlje, naj tudi v prihodnje zasleduje na začetku zastavljene ambiciozne cilje in naj prispeva k učinkovitemu izvajanju evropske sosedske politike v sredozemski regiji; meni, da bi Unija za Sredozemlje morala spodbujati zdrav gospodarski, socialni in demokratični razvoj ter ustvariti trdno in skupno osnovo za tesno regionalno sodelovanje med EU in njenimi južnimi sosedami; pozdravlja priložnost, ki se je ponudila z Unijo za Sredozemlje, za krepitev dopolnjevanja med dvostranskimi in regionalnimi politikami, da bi bili bolj učinkoviti pri doseganju ciljev evro-sredozemskega sodelovanja, ki temelji na vzajemnem prepoznavanju skupnih vrednot in oblikovanju območja miru, varnosti in blaginje; zlasti pozdravlja zavezanost novega generalnega sekretarja Unije za Sredozemlje delu in pripravi projektov Unije za Sredozemlje na področju demokracije in civilne družbe; v ta namen že sedaj pozdravlja povečanje sredstev, dodeljenih Skladu za spodbujanje naložb v sosedstvo;

82.

ponovno poudarja, da je pomembno, da evropska sosedska politika na svoji večstranski ravni podpira učinkovito in hitro izvajanje konkretnih projektov Unije za Sredozemlje, ki naj bi zlasti preko sofinanciranja študij izvedljivosti in podpore za širšo uporabo ugodnih posojil pripomogli k skupnemu procesu razvoja in povezovanja;

83.

poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj raziščeta priložnosti za institucionalno povezovanje evropske sosedske politike s sosedskimi politikami ključnih regionalnih akterjev, predvsem Turčije; opozarja, da želi Ankara navdihovati države v južnem sosedstvu pri demokratičnem prehodu in družbenoekonomskih reformah ter jim pomagati na tej poti; ugotavlja, da bi s sodelovanjem turških institucij in nevladnih organizacij v instrumentih evropske sosedske politike dosegli edinstvene medsebojne učinke, zlasti na področjih, kot sta izgradnja institucij in razvoj civilne družbe; meni, da mora praktično sodelovanje dopolnjevati strukturiran dialog med EU in Turčijo, da bi lahko usklajevali svoje sosedske politike; priporoča, da se podobno sodelovanje v okviru evropske sosedske politike načeloma ponudi tudi Rusiji in drugim pomembnim zainteresiranim stranem;

84.

opozarja, da je mirno reševanje regionalnih vojaških konfliktov, vključno s t. i. zamrznjenimi spori, ključni pogoj za utrditev demokracije, spoštovanje človekovih pravic, blaginjo in gospodarsko rast, zato bi moralo biti med najpomembnejšimi interesi EU;

85.

ponovno poudarja, da bi morala EU biti bolj vpletena in imeti aktivnejšo, bolj skladno in konstruktivnejšo vlogo pri reševanju regionalnih sporov, med drugim prek Evropske službe za zunanje delovanje, tako da bi bolj krepila zaupanje, spravo in posredovanje in razmišljala o uporabi novih pragmatičnih in inovativnih pristopov, vključno u uvedbo komunikacijskih strategij za javnost v državah partnericah, spodbujala evropske civilne mirovne enote in lokalno posredovanje, podpirala državljansko kulturo, zlasti usposabljanje, izobraževanje in sodelovanje otrok in mladih ter izmenjavo med ljudmi in dialog med skupnostmi, z vključevanjem organizacij civilne družbe, razvojem čezmejnih projektov ter krepitvijo dobrososedskih odnosov; opozarja na strateški pomen krepitve političnega sodelovanja na področju varnosti in boja proti terorizmu in ekstremizmu;

86.

meni, da je medkulturni in medverski dialog ključen za boljše medsebojno razumevanje, spoštovanje, solidarnost in strpnost v odnosih s sosednjimi državami partnericami in med njimi; zahteva, naj predlagani novi instrumenti evropske sosedske politike zlasti spodbujajo te vrednote;

87.

poudarja, da je treba v obdobju po revolucijah v severni Afriki zagotavljati podporo prehodnemu pravosodnemu sistemu, in poziva vse države partnerice, naj sodelujejo z mednarodnimi pravosodnimi organi, torej z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

88.

vztraja, da je treba ohraniti regionalni pristop, in pozdravlja odločitev, da se imenuje posebni predstavnik EU tako za južni Kavkaz kot za južno Sredozemlje ter ustanovi projektna skupina za južno Sredozemlje; meni, da bi morali razmisliti o podobni projektni skupini za južni Kavkaz; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo proaktivno vlogo EU v pogovorih 5+2 o Transnistriji podpirala ustrezna sredstva, zlasti zaradi prenehanja mandata posebnega predstavnika EU;

89.

poudarja, da regionalnih sporov ni mogoče razumeti brez upoštevanja njihovega kulturnega ozadja; poziva k izvajanju usklajene strategije, kakršno je uvedla organizacija Blue Shield, ki bo kulturi podelila vlogo pri preprečevanju sporov in ponovni vzpostavitvi miru;

90.

pozdravlja terensko delo mednarodnih organizacij na območjih konfliktov in po njih, posebej Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in agencij OZN, ter njihovo zavzemanje za trajnostni razvoj v sosedstvu, zlasti dolgotrajno zavezo agencije UNRWA, da pomaga palestinskim beguncem;

91.

podpira humanitarno delovanje ter prizadevanja Unije za razvoj in mir v partnerskih državah vzhodnega sosedstva, pa tudi pomemben prispevek Unije k Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); vendar obžaluje, da tega ukrepa še ne spremlja povečanje moči Unije kot pomembnega političnega akterja na Bližnjem vzhodu; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj si prizadevata, da prisotnost in delovanje Unije v tej regiji pridobita politično težo, ki bo enaka njeni odločilni vlogi na področju humanitarne in razvojne pomoči;

92.

poudarja, da je Evropski parlament prek svojih delegacij in delegacij v parlamentarnih skupščinah pomemben člen pri krepitvi političnega dialoga in spodbujanju celostnega uveljavljanja svoboščin, demokratičnih reform in vladavine prava v sosedskih državah partnericah, ter poudarja, da bi stiki z njimi lahko pomagali ocenjevati, kako se izpolnjujejo prihodnja merila ter prilagajati dvostransko in večstransko sodelovanje v luči dogodkov in doseženega napredka;

93.

ponovno potrjuje, da so večstranske parlamentarne skupščine, kot sta EURONEST in parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje (PA-UfM), bistveni vektor dvigovanja zaupanja in usklajenosti med EU in državami partnericami, pa tudi med državami partnericami samimi; s tem pa močno pomagajo pri doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj člane skupščine EURONEST kar najbolj povežeta z večstranskimi strukturami in platformami vzhodnega partnerstva; vztraja, da je parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje (PA-UfM) treba prepoznati kot legitimno parlamentarno institucijo Unije za Sredozemlje; poudarja, da bo popolnoma delujoč sekretariat pomagal k večji skladnosti delovanja parlamentarne skupščine EURONEST in parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje in k usklajenosti programov evropske sosedske politike, načrtovanih za južno razsežnost;

94.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi več finančne, tehnične in strokovne podpore upravam nacionalnih parlamentov držav vzhodnega partnerstva v okviru programa za celovito vzpostavljanje institucij, da bi delovale bolj učinkovito, pregledno in odgovorno, kar je ključni pogoj za ustrezno sodelovanje parlamentov v demokratičnih procesih odločanja;

95.

potrjuje, da je pripravljen izreči dobrodošlico predstavnikom beloruskega parlamenta v Euronest, takoj ko bo mednarodna skupnost, vključno z OVSE, menila, da so parlamentarne volitve v Belorusiji demokratične;

96.

pozdravlja predlog, da se oblikuje nov evropski sosedski instrument in da se poveča financiranje evropske sosedske politike, kot je bilo zaprošeno v prejšnjih resolucijah; meni, da bi morala biti porazdelitev sredstev prožna in ustrezna za obe regiji, pri čemer je treba ohraniti ravnotežje v regiji, na podlagi pristopa, ki temelji na uspešnosti in je osredotočen na zaveze in napredek pri reformah v državah partnericah, pa tudi na njihove potrebe in zmogljivosti; ugotavlja, da bi bilo ob večanju prožnosti in poenostavljanju treba spoštovati pravico do demokratičnega nadzora in bi ob tem morali povečati nadzor porabe;

97.

meni, da je treba ohraniti razumno razmerje med vzhodno in južno komponento, zlasti ker vzhodne sosedske države izvajajo programe in reforme, povezane z vzhodnim partnerstvom, ter imajo možnosti za pridružitev EU; vendar meni, da to ravnovesje ne more veljati kot trajno določeno; v celoti podpira načelo razlikovalne in glede na uspešnost prilagodljive finančne pomoči, ki sloni na dejanskih potrebah, absorpcijski sposobnostih in uresničenih ciljih;

98.

meni, da mora biti revizija evropskega sosedskega instrumenta usklajena in izvedena glede na sedanjo oceno večletnega finančnega okvira 2007–2013 in pogajanja o obdobju po letu 2013, da ne bi znova začeli pogajanj o financiranju sosedske politike v letih 2012 in 2013;

99.

zahteva znatno povišanje zgornje meje postavke 4 proračuna EU za evropski instrument sosedstva in partnerstva, glede na to da se je v zadnji letih izkazalo, da je kljub določenemu napredku pri spodbujanju tesnejšega sodelovanja in postopnega gospodarskega povezovanja med Evropsko unijo in državami partnericami treba še veliko narediti, saj se pojavljajo novi izzivi in področja sodelovanja;

100.

poudarja, da mora prerazporeditev sredstev za okrepljeno financiranje evropske sosedske politike temeljiti na jasnih prednostnih nalogah in zato ne sme ogroziti instrumenta za stabilnost, ki je edino orodje Unije za odziv na krize in izgradnjo miru, kot je predlagala Komisija; poudarja, da sedanja kriza javnega dolga ne sme ogroziti financiranja evropske sosedske politike;

101.

obžaluje, da se velik del finančnih sredstev v okviru evropske sosedske politike porabi za svetovanje namesto za projekte in programe, in v zvezi s tem poziva, naj se poraba finančnih sredstev v okviru novega instrumenta hitro ponovno uravnoteži;

102.

poudarja, da je treba v primerih, ko je Unija uporabila humanitarno pomoč, poskrbeti za ustrezen prehod med sanacijo, obnovo in razvojem, da se odpravijo uničujoče posledice revolucij;

103.

meni, da bi mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe (CSF) lahko postal sestavni del evropskega sosedskega instrumenta; predlaga, da bi preučili, kako preusmeriti upravljanje finančnih sredstev evropskega sosedskega instrumenta na mehanizem CSF, če države zaradi prenizke uspešnosti ne zadostijo pogojem za financiranje;

104.

opozarja na osrednjo vlogo evropskega sosedskega instrumenta pri podpori makroregijskih strategij EU, kot sta strategija EU za regijo Baltskega morja in strategija EU za podonavsko regijo, saj zagotavlja sredstva za zunanje razsežnosti teh strategij, predvsem dejavnosti, ki zadevajo sosednje države;

105.

poudarja, da bi porazdelitev sredstev morala temeljiti na omejenem številu jasno določenih prednostnih nalog in merljivih ciljev po dogovoru z državami partnericami in ob upoštevanju njihovih potreb ter na osnovi jasnega pogojevanja in doseženega napredka; poudarja, da bi morali proračunsko podporo uporabiti samo, če je zagotovljeno dobro proračunsko upravljanje, in hkrati poudarja, da bi se za boljše upoštevanje prednostnih nalog moral uporabiti cel spekter razpoložljivih orodij; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati zakonodajo na področju javnih naročil in upravljanja javnih financ v državah evropske sosedske politike;

106.

poudarja, da je potreben skladen pristop pri pomoči sosednjim državam, ki ga posamezne države članice EU in EU zagotavljajo v okviru evropske sosedske politike; podpira vse mehanizme, ki bodo pomagali usklajevati in racionalizirati ukrepe evropskih donatorjev v državah evropske sosedske politike, če s tem ne bodo dodane nepotrebne birokratske ovire;

107.

poudarja, da čeprav lahko pomoč deluje kot vzvod za države evropske sosedske politike, ni zadostno jamstvo za trajnostni in trajni napredek; zato poziva države evropske sosedske politike, naj povečajo in uporabijo svoje domače vire, vzpostavijo pregledne sisteme obdavčenja, v program evropske sosedske politike učinkovito vključijo zasebni sektor, lokalne oblasti in civilno družbo ter se bolj poistovetijo s projekti evropske sosedske politike;

108.

pozdravlja odločitev držav članic skupine G8, da povečajo posojilne instrumente za države južnega partnerstva, ki so začele proces prehoda v demokracijo; meni, da zaveze, sprejete v okviru „Partnerstva iz Deauvilla“27. maja 2011, spodbujajo uporabo finančnih sredstev v korist demokraciji in razvoju v državah partnericah Evropske unije;

109.

glede na arabsko pomlad, pa tudi na zaton demokracije v nekaterih državah vzhodnega partnerstva poziva k posebni samokritični oceni finančnih instrumentov, ki so se v preteklosti uporabljali v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, kar zadeva njihovo delovanje na področju demokracije, človekovih pravic, upravljanja, boja proti korupciji, vzpostavljanja institucij in podpore civilni družbi; meni, da mora EU sprejeti novejši pristop za krepitev sodelovanja z namenom preprečevanja konfliktov;

110.

je trdno prepričan, da je treba pri tej reviziji preučiti tudi finančno pomoč palestinski upravi in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) ter jo kot sestavni del sosedske politike vključiti v dolgoročno načrtovanje programov; meni, da argument, da je zaradi politične nestabilnosti v regiji in posebnosti mirovnega procesa mogoče le začasno načrtovanje in krepitev za vsak primer posebej, ni tehten;

111.

glede na trenutne nujne potrebe zlasti v južnem sosedstvu poziva k hitremu dogovoru med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu za okrepitev instrumenta sosedstva v obdobju 2012 do 2013; poleg tega poziva države članice, naj nemudoma izpolnijo dvostranske zaveze glede južnega Sredozemlja in vzhodnega partnerstva;

112.

vztraja, da mora Svet brez nadaljnjega odlašanja sprejeti zakonodajni predlog za spremembo člena 23 uredbe o evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva, ki ga je Komisija predložila maja 2008, Parlament pa sprejel 8. julija 2008, ki bi omogočil ponovno naložbo sredstev, vrnjenih od preteklih dejavnosti; ponovno poudarja, da se ta ukrep že upošteva kot dejstvo in se odraža v predlogu za financiranje pregleda evropske sosedske politike v proračunu za leta 2011–2013; poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi lahko še zagotovili, da bodo takoj na voljo dodatna sredstva tveganega kapitala EIB za južno in vzhodno razsežnost;

113.

pozdravlja opravljeno delo, ki sta ga izvedli Evropska investicijska banka, zlasti preko Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR), ter poudarja pomen večje sinergije in potrebo po njej z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, ki tudi delujejo v teh državah; podpira spremembo statuta banke EBOR, tako da bodo tudi države partnerice južnega sosedstva upravičene do njene pomoči, ob zagotavljanju, da EIB in EBOR, katerih kapital je v obeh primerih v pretežni meri evropski, vzpostavita ploden odnos, ki ga zaznamuje sodelovanje in ne konkurenca;

114.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, držav evropske sosedske politike in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje.