52011DC0329

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kratkoročnih statističnih kazalcih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1165/1998 z dne 19. maja 1998

Uvod

Člen 14(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1165/1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih določa:

Komisija do 11. avgusta 2008 in nato ponovno vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o statističnih podatkih, zbranih v skladu s to uredbo, zlasti o njihovi ustreznosti in kakovosti ter reviziji kazalcev. V poročilu se posebej obravnavajo tudi stroški statističnega sistema in obremenitev poročanja za poslovanje podjetij zaradi te uredbe v razmerju z njenimi koristmi. Vsebuje poročila o najboljših praksah za zmanjševanje obremenitve poročanja za poslovanje podjetij in navaja načine zmanjšanja obremenitve in stroškov.

To poročilo je nastalo na podlagi poročila, ki je bilo predloženo junija 2008 v skladu z navedenim členom.[1] Prvo poročilo o kakovosti kratkoročnih statističnih kazalcev je bilo objavljeno že januarja 2003.[2]

Evropski kratkoročni statistični kazalci zagotavljajo obširen sklop kratkoročnih poslovnih kazalcev za evropska gospodarstva, ki zajemajo industrijo, gradbeništvo, trgovino na drobno, popravila in nekatere storitvene dejavnosti. Gospodarski razvoj teh sektorjev je izražen z več kazalci za promet, proizvodnjo, število zaposlenih in opravljene ure ter bruto plače. Poleg tega obstajajo tudi kazalci za prodajne cene, nova naročila in gradbene stroške. Evropski kratkoročni statistični kazalci so bili uvedeni leta 1998. Od takrat se njihova kakovost (skladnost, primerljivost, natančnost in pravočasnost) in obseg (kazalci, države, stopnja podrobnosti) stalno izboljšujeta.

V drugem oddelku tega poročila sta opisana uporaba kratkoročnih statističnih kazalcev ter njihov pomen za ključne evropske politike in usmerjanje evropske monetarne politike. V njem je naveden tudi pomemben napredek v zvezi s kratkoročnimi statističnimi kazalci po zadnjem poročilu o kakovosti. V naslednjem oddelku so podrobneje opisani različni vidiki kakovosti kratkoročnih statističnih kazalcev. Nazadnje so predstavljeni stroški in obremenitev zaradi zbiranja in obdelave podatkov za statistične namene, poleg tega pa je navedenih nekaj primerov zmanjšanja teh stroškov in obremenitve.

Prvi osnutek tega poročila je bil predstavljen članom delovne skupine za kratkoročne statistične kazalce januarja 2011 (pisno posvetovanje).

Pomen kratkoročnih statističnih kazalcev

Uvedba kratkoročnih statističnih kazalcev je bila pogoj za vzpostavitev euroobmočja in spremljanje evropske monetarne politike.[3] Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke so med najpomembnejšimi uporabniki kratkoročnih statističnih kazalcev. Drugi pomembni uporabniki so Komisija sama, nacionalne vlade, raziskovalni inštituti, podjetja in poslovne organizacije. Mediji običajno namenijo veliko pozornosti sporočilom za javnost o kratkoročnih statističnih kazalcih. Ne nazadnje kratkoročni statistični kazalci med drugim zagotavljajo pomembne vhodne podatke za druga statistična področja, kot so nacionalni računi.

Kratkoročni statistični kazalci so med najpomembnejšimi statističnimi podatki, ki jih pripravlja Statistični urad Evropske unije (Eurostat). Najpogostejše vrste uporabe kratkoročnih statističnih kazalcev so analize gospodarskih gibanj, napovedovanje in modeliranje. Vendar so ti podatki potrebni tudi za pripravo odločitev politike, za raziskovalne namene, za preverjanje in potrjevanje podatkov iz drugih virov ter za pripravo poslovnih odločitev (npr. v tržnih raziskavah). Podjetja v nekaterih primerih uporabljajo rezultate na podlagi kratkoročnih statističnih kazalcev na precej posebne načine (npr. uporaba kazalcev cen za primerjavo pogodb).

Od 22 glavnih evropskih ekonomskih kazalcev (PEEI)[4], ki so bili razviti za spremljanje gospodarskega razvoja Evropske unije in njenih držav članic ter predvsem za usmerjanje monetarne politike v euroobmočju, jih devet zagotavljajo kratkoročni statistični kazalci, tj. industrijsko proizvodnjo, industrijske prodajne cene na domačem trgu, nova industrijska naročila, industrijske uvozne cene, proizvodnjo v gradbeništvu, promet za trgovino na drobno in popravila, promet za druge storitve, prodajne cene za storitve in gradbena dovoljenja.

Eurostat na področju kratkoročnih statističnih kazalcev letno objavi 60 sporočil za javnost, tj. mesečno sporočilo za pet glavnih kazalcev (industrijska proizvodnja, nova industrijska naročila, industrijske prodajne cene, proizvodnja v gradbeništvu in obseg trgovine na drobno). Poleg tega je letno objavljenih vsaj pet številk publikacije Statistics in focus, ki poleg zagotavljanja količinskih podatkov vsebuje obravnavo izbranih metodoloških vprašanj in analizo trenutnih gospodarskih gibanj. V publikaciji Quarterly Panorama of European business statistics pa so podrobneje predstavljeni kratkoročni rezultati.

Od leta 2009 do leta 2010 so bili kratkoročni statistični kazalci obravnavani v „tekočem pregledu“. Da bi opredelili načine za učinkovitejše in uspešnejše zbiranje, obdelavo in objavo kratkoročnih statističnih kazalcev, so zunanji strokovnjaki analizirali okvir in postopek za pripravo kratkoročnih statističnih kazalcev s stališča uporabnikov, Eurostata in pridruženih partnerjev (nacionalnih statističnih inštitutov).

Večina uporabnikov potrebuje kratkoročne statistične kazalce pogosto in redno, publikacije (zbirko podatkov, sporočila za javnost itd.) pa pregledajo večkrat ali vsaj enkrat mesečno (npr. kadar je objavljeno sporočilo za javnost). Veliko uporabnikov meni, da je natančnost najpomembnejši vidik kakovosti kratkoročnih statističnih kazalcev. Vendar razlike med različnimi vidiki kakovosti niso tako bistvene, pri čemer je treba priznati, da se pravočasnost, primerljivost, dostopnost, jasnost, skladnost in popolnost obravnavajo kot skoraj enako pomembne kot natančnost. To pomeni velik izziv za izdelovalce statističnih kazalcev, saj obstajajo kompromisne rešitve med več vidiki kakovosti, predvsem med natančnostjo in pravočasnostjo ter primerljivostjo in popolnostjo.

Uporabniki so v pregledu izjavili, da so zadovoljni s kakovostjo kratkoročnih statističnih kazalcev in s tem povezanih storitev. 95 % uporabnikov, ki so izrazili svoje mnenje o kakovosti, je menilo, da so kratkoročni statistični kazalci primerni, 60 % pa, da so dobri ali zelo dobri.

Leta 2008 so evropska gospodarstva doživela največji upad gospodarskih dejavnosti po uvedbi evropskih kratkoročnih statističnih kazalcev. Med aprilom 2008, ko je industrijska proizvodnja dosegla vrhunec, in aprilom 2009, ko je bila njena vrednost najnižja, je bilo zajeto skoraj 20-odstotno zmanjšanje. V gradbenem sektorju je bil padec počasnejši, a kljub temu velik: proizvodnja se je med januarjem/februarjem 2008 (vrh pred krizo) in februarjem 2010 (najnižja vrednost) zmanjšala približno za petino. Tudi obseg trgovine na drobno se je bistveno zmanjšal, vendar ne tako močno kot proizvodnja. Ta razvoj je takrat poudaril pomen zanesljivih najnovejših kratkoročnih statističnih kazalcev.

Leta 2009 sta se zgodili dve pomembni metodološki spremembi. Prvič, osnova za določitev kratkoročnih kazalnikov se je iz leta 2000 prenesla v leto 2005. To je zajemalo aritmetično spremembo baznega leta (povprečna vrednost 100 v letu 2005 namesto v letu 2000) in posodobitev uteži, ki se uporabljajo pri kazalcih za prikaz gospodarske strukture v letu 2005. Drugič in vzporedno s spremembo baznega leta je nova klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji NACE Rev. 2 nadomestila starejšo različico NACE Rev. 1.1. Klasifikacija je bila posodobljena z uvedbo nove podrobnosti, s katero so izražene različne oblike proizvodnje in industrij v vzponu. Klasifikacija v storitveno-proizvodnih dejavnostih je postala veliko bolj podrobna. Klasifikacija NACE Rev. 2 zagotavlja natančnejšo sliko celotnega gospodarstva in olajšuje mednarodne primerjave. Prehod na klasifikacijo NACE Rev. 2 je bil izveden brez opaznih vplivov na vidike kakovosti, kot je pravočasnost ali stabilnost podatkov (glej spodaj).

Področje uporabe in kakovost kratkoročnih kazalcev

Področje uporabe in skladnost z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih

Avgusta 2009 so prenehala veljati zadnja odstopanja, v skladu s katerimi so bile države članice izvzete iz predložitve podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1165/98 Eurostatu (v zvezi s cenami ponudnikov storitev).

Uredba Komisije (ES) št. 329/2009 je spremenila in posodobila temeljni zakonodajni akt ter uvedla opravljene ure in bruto plače kot nove kazalce zaposlenosti za trgovino na drobno in popravila ter druge storitve. V skladu s to spremembo se bodo podatki o opravljenih urah in bruto plačah zbirali za vse veje gospodarstva, ki jih zajemajo kratkoročni statistični kazalci. Podatki se bodo izračunali za četrtletna referenčna obdobja, na voljo pa bodo od leta 2013.

Eurostat vsakih šest mesecev spremlja skladnost držav članic z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih v smislu zanesljivosti, pravočasnosti, skladnosti in primerljivosti, pri čemer je opaziti visoko stopnjo skladnosti in stalen napredek. 1. oktobra 2010 je bila povprečna ocena v EU-27 8,9 (od 10), 1. aprila 2005 je znašala 8,5, 1. januarja 2004 pa 6,6. Večina držav članic je skoraj povsem v skladu z navedeno uredbo.

Natančnost, zanesljivost, skladnost in primerljivost

Z Uredbo (ES) št. 1165/98 in z njo povezanimi akti je bil uveden sklop skupnih opredelitev, ki jih uporabljajo vse države članice. Eurostat in nacionalni statistični uradi med seboj sodelujejo, da bi zagotovili veliko natančnost, zanesljivost in skladnost kratkoročnih kazalcev. Metodološki okvir, vzpostavljen z Uredbo, se stalno izboljšuje z medsebojnimi posvetovanji in posebnimi tematsko osredotočenimi projektnimi skupinami.

Opozoriti je treba, da ni potrebno, da so metodologije v državah članicah enake. V skladu z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih in načelom subsidiarnosti se lahko države članice svobodno odločajo o najučinkovitejših in najuspešnejših načinih zbiranja in obdelave podatkov, da se upoštevajo nacionalne razlike, npr. velikost, gospodarska struktura in razpoložljivost upravnih podatkov.

Eurostat sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, predvsem z OECD, da bi se povečala primerljivost podatkov in metod tudi zunaj Evropske unije.

Pravočasnost in točnost

Pri kratkoročnih statističnih kazalcih je ključna čimprejšnja razpoložljivost podatkov. Prva evropska uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih je že leta 1998 vključevala roke za predložitev nacionalnih podatkov Eurostatu (glej preglednico 1, tretji stolpec). S spremembo Uredbe[5] leta 2005 so bili ti roki za večino kazalcev bistveno skrajšani. V preglednici so navedeni tudi sedanji roki za predložitev (npr. sporočilo za javnost) v številu dni po koncu referenčnega obdobja.

Na splošno se lahko obravnava, da je pravočasnost kratkoročnih statističnih kazalcev zelo dobra, kakršne koli zamude pa običajno nastanejo, kadar je zadnji dan roka za predložitev konec tedna ali državni praznik. Kljub temu je za evropske objave kratkoročnih kazalcev še vedno potrebnega več časa kot v Združenih državah ali na Japonskem.

Uporabniki so precej vnaprej obveščeni o datumih objave sporočil za javnost prek koledarja objav na spletni strani Eurostata.[6] Leta 2010 so se upoštevali vsi datumi, ki so bili objavljeni v koledarju objav.

Preglednica 1: pravočasnost, izmerjena v dneh od konca referenčnega obdobja do roka za predložitev, cilj Ekonomsko-finančnega odbora (EFC) in objava

Kazalec | Periodičnost | Roki iz uredbe o kratkoročnih statističnih kazalciha) | Cilji EFC za leto 2011b) | Objava skupnih vrednosti EUc) |

Industrijska proizvodnja | mesečno | 40 | 40 | 42 |

Industrijske prodajne cene na domačem trgu | mesečno | 35 | 35 | 34 |

Nova industrijska naročila | mesečno | 50 | 50 | 55 |

Industrijske uvozne cene | mesečno | 45 | 45 | 34 |

Proizvodnja v gradbeništvu | mesečno | 45 | 45 | 49 |

Promet za trgovino na drobno in popravila | mesečno | 30 | 30 | 35 |

Promet za druge storitve | četrtletno | 60 | 60 | 61 |

Prodajne cene za storitve | četrtletno | 90 | 60 | ni relevantno |

Gradbena dovoljenja | četrtletno | 90 | 90 | 90 |

a) Roki za predložitev podatkov Eurostatu po koncu referenčnega obdobja v skladu z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih. Za manjše države običajno veljajo daljši roki.

b) Cilji, določeni v poročilu Ekonomsko-finančnega odbora (EFC) o stanju na področju informacijskih zahtev EMU za leto 2010.

c) Dnevi od konca referenčnega obdobja do objave (npr. sporočilo za javnost).

Revizije kratkoročnih kazalcev

Prvi rezultati kratkoročnih kazalcev delno temeljijo na predhodnih, ocenjenih in nepopolnih podatkih. Zato se lahko pričakuje, da bodo rezultati ob prvi, drugi in celo nadaljnjih objavah različni. Po prvi objavi podatkov se rezultati raziskave pogosto dopolnijo, ker se dodajo manjkajoča podjetja ali podjetja, ki so prepozno predložila podatke. Drugi razlogi za revizijo podatkov so sezonska prilagoditev, primerjalne analize, novi in/ali boljši viri podatkov ter popravki napak ali metodološke spremembe. Kljub temu je obseg revizij kratkoročnih kazalcev običajno precej omejen, zlasti na ravni agregatov EU in za euroobmočje.

Za oceno kakovosti prvih rezultatov petih kratkoročnih kazalcev, ki se objavijo vsak mesec v posebnem sporočilu za javnost, je analiza sprememb med prvo in drugo objavo mesečnih stopenj rasti zajemala obdobje od junija 2007 do decembra 2010.

Preglednica 2 : obseg revizij za pet glavnih kratkoročnih kazalceva)

Kazalec | Povprečna absolutna revizijab) | Povprečna revizijac) | Relativna povprečna revizijad) |

Industrijska proizvodnja | 0,3 | 0,1 | 0,30 |

Industrijske prodajne cene na domačem trgu | 0,1 | 0,0 | 0,10 |

Nova industrijska naročila | 0,5 | –0,1 | 0,22 |

Proizvodnja v gradbeništvu | 0,5 | 0,0 | 0,41 |

Obseg trgovine na drobno | 0,3 | 0,1 | 0,74 |

a) Sezonsko prilagojene stopnje rasti kazalcev za euroobmočje.

b) Absolutno povprečje razlik med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi.

b) Povprečje razlik med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi.

d) Povprečno razmerje med revizijo in stopnjo rasti ob drugi objavi (izražena absolutno).

V preglednici 2 je prikazan povprečen obseg revizij stopenj rasti med prvo in drugo objavo (en mesec pozneje), kar zadeva evropske agregate za pet kazalcev, ki jih obravnava sporočilo za javnost. V absolutnem smislu (drugi stolpec) povprečne revizije znašajo od 0,1 odstotne točke za industrijske prodajne cene do 0,5 odstotne točke za industrijska nova naročila. Razlogi za razlike med posameznimi kazalci so večinoma metodološki. Medtem ko industrijske prodajne cene pogosto sploh niso revidirane, se lahko revizije kazalca za industrijsko proizvodnjo izvedejo celo več let po prvi objavi.

Vrednost povprečnih revizij (tretji stolpec) je blizu nič. To pomeni, da stopnje rasti v analiziranem obdobju ob prvi objavi niso bile sistematično precenjene ali podcenjene.

Poleg tega je v zadnjem stolpcu preglednice 2 z navedbo odnosa med revizijo stopnje rasti in samo stopnjo rasti ob drugi objavi prikazan obseg revizije v analiziranem obdobju.

Dostopnost, jasnost in razpoložljivost metapodatkov

Vsi rezultati kratkoročnih statističnih kazalcev so prosto dostopni na spletni strani Eurostata. Posebnega oddelka, namenjenega kratkoročnim statističnim kazalcem, ni težko najti pod naslovom „Industry, trade and services“ (Industrija, trgovina in storitve) ali z uporabo iskalnika.[7]

Obsežne, namenske in podrobne razlage metodoloških vprašanj (metapodatki) so prav tako na voljo v navedenih publikacijah (Statistics in focus, Quarterly Panorama of European business statistics) in na spletni strani Eurostata. Zbirka podatkov „viri kratkoročnih statističnih kazalcev“ vsebuje podrobne razprave o statističnih postopkih, pravnih vprašanjih, pravilih o zaupnosti, kakovosti podatkov in opisu nacionalnih metod zbiranja podatkov.[8] Poleg tega so za več ključnih kazalcev na voljo dodatne podrobne metodološke razlage („PEEIs in focus“).[9] Podrobne razlage statističnih konceptov so objavljene v novem spletnem slovarju, podobnem Wikipediji, in v obliki odgovorov na „pogosto zastavljena vprašanja“.

STROšKI ZA STATISTIčNI SISTEM IN OBREMENITEV PODJETIJ

Eurostat je leta 2009 izvedel splošno raziskavo, ki je zajemala 24 osnovnih pravnih aktov EU in je vključevala podjetja kot poročevalce ali kot velik del poročevalcev, pri čemer so se zbrali podatki o statistični obremenitvi podjetij (podatki o proizvodnih stroških za statistične organe niso bili vključeni). 21 držav je zagotovilo dovolj podatkov v zvezi s kratkoročnimi statističnimi kazalci za leta 2006, 2007 in 2008, vendar pa z raziskavo zaradi metodoloških težav ni bilo mogoče pridobiti popolnoma primerljivih podatkov. Zato se lahko objavijo le okvirni trendi. V zvezi s kratkoročnimi statističnimi podatki o poslovanju je bilo ugotovljeno, da je bil razvoj leta 2006 in 2007 sorazmerno stabilen, leta 2007 in 2008 pa je sledilo rahlo zmanjšanje obremenitve zaradi poročanja.

Merjenje posebnih stroškov in obremenitve v zvezi s kratkoročnimi statističnimi kazalci se je začelo po objavi prvega poročila o kakovosti leta 2003, ki je vsebovalo podatke (za izbrane kazalce) o številu podjetij, ki so odgovorila na vprašalnike, ter ocene delovne sile, ki jo potrebujejo podjetja in statistični organi za pripravo kratkoročnih statističnih kazalcev. Delovna skupina je za namene priprave drugega poročila o kakovosti, objavljenega leta 2008, pripravila metodološki okvir za oceno stroškov in obremenitev za kratkoročne statistične kazalce kot celoto in za posamezne kazalce. Merilno orodje je bilo skladno z modelom neto stroškov EU za merjenje upravne obremenitve. Podatki za to poročilo so se zbirali od septembra do oktobra 2010, in sicer za referenčno leto 2009. Pri merjenju se je upoštevala metodologija, ki je bila razvita za predhodno raziskavo, pri čemer bila prilagojena glede na izkušnje, pridobljene v preteklosti, in se je na eni strani osredotočila na čas, ki ga podjetja porabijo za pripravo potrebnih podatkov in odgovarjanje na statistična vprašanja, na drugi strani pa na čas, ki ga statistični organi porabijo za zagotavljanje skladnosti z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih.

Priprava zanesljivih in primerljivih količinskih kazalcev za stroške (ki jih imajo statistični sistemi v zvezi z zbiranjem, obdelavo in objavo podatkov) in obremenitev (podjetij v zvezi z zagotavljanjem podatkov) je povezana s precej zapletenimi praktičnimi in metodološkimi vprašanji. Podatki o času, ki ga porabi povprečno podjetje za izpolnitev vprašalnika ali za pripravo odgovora na neko vprašanje, se lahko navedejo le okvirno. Poleg tega je težko oceniti število podjetij, ki odgovorijo na posamezno statistično vprašanje (eno podjetje je lahko na primer zajeto v več vzorcih pri različnih vprašanjih, kar lahko privede do dvojnega štetja). V skladu z načelom subsidiarnosti so vzorci v državah članicah urejeni na različne načine, zaradi česar jih je težko med seboj primerjati. Končno, kratkoročnih statističnih kazalcev ni mogoče v celoti ločiti od drugih statističnih kazalcev, pri čemer pogosto ni na voljo jasne metode za določanje stroškov in obremenitve v zvezi z različnimi statističnimi kazalci. Večina podatkov, zbranih z raziskavo kratkoročnih statističnih kazalcev, se bo uporabila tudi za druge statistične kazalce, zlasti za nacionalne račune. Na drugi strani se lahko podatki, zbrani v okviru nominalne pristojnosti drugih statističnih oddelkov, uporabijo tudi za kratkoročne statistične kazalce.

Razpoložljivi podatki za Evropsko unijo kot celoto so pokazali, da so se proizvodni stroški zmanjšali za 6 % in da se je obremenitev podjetij od leta 2006 do leta 2009 zmanjšala za 15 % (oboje izmerjeno v urah na leto). Kot je bilo ugotovljeno v zadnjem poročilu o kakovosti, so stroški za statistični sistem (npr. za nacionalne statistične urade) in obremenitev podjetij skoraj nespremenjeni, kljub nekolikšnemu prenosu skupnih stroškov in obremenitve s podjetij na statistične organe.

Okviren izračun obremenitve (ki večinoma temelji na izpolnjenih vprašalnikih za kratkoročne statistične kazalce) povprečnega podjetja je za glavne kazalce naveden v preglednici 3. Pri tem je treba upoštevati, da je zaradi lažje primerjave obremenitve izračunana v minutah na mesec tudi pri četrtletnih kazalcih. Najmanjša obremenitev nič pomeni, da podatki niso bili zbrani z vprašalnikom o kratkoročnih statističnih kazalcih, ampak so bili pridobljeni iz upravnih virov. Zdi se, da je obremenitev v več primerih še vedno precenjena.

Preglednica 3: neponderirani povprečni podatki za posamezne države (EU-27), najvišje in najnižje vrednosti obremenitve (v minutah na mesec) podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, v posamezni državi

Industrijska proizvodnja | Industrijske prodajne cene | Nova industrijska naročila | Proizvodnja v gradbeništvu | Promet za trgovino na drobno in popravila |

Povprečje | 20 | 17 | 6 | 22 | 11 |

Najvišja vrednost | 73 | 70 | 19 | 87 | 22 |

Najnižja vrednost | 0 | 3 | 0 | 1 | 0 |

IZBOLJšANJE ZBIRANJA IN OBDELAVE KRATKOROčNIH STATISTIčNIH KAZALCEV

Na voljo je več dejavnikov, na podlagi katerih bi se lahko pojasnilo, zakaj zmanjšanje stroškov in okvirni podatki, ki so na voljo, ne omogočajo količinskega razlikovanja med različnimi vplivi na skupen podatek. V več primerih so se velikosti vzorcev za raziskave zmanjšali ali pa so se namesto raziskav po pošti ali telefaksu izvedle elektronske in internetne raziskave. Pri tem so se zmanjšali stroški, ki jih imajo statistični organi. Pozitiven vpliv za podjetja je povezan z možnostjo vključitve preverjanja verodostojnosti podatkov v elektronski vprašalnik, zaradi česar je manj napak in manj poizvedb glede klasifikacije.

Zdi se, da je glaven razlog za zmanjšanje obremenitve podjetij večje zanašanje statističnih uradov na upravne podatke, zlasti v zvezi s kazalci zaposlenosti (opravljene ure, zaposlene osebe in bruto plače). Takšne informacije so pogosto že na voljo, npr. v davčnih uradih, uradih za delo, javnih organih za socialno zavarovanje ali organih za gradnjo, pri čemer ni potrebno njihovo ponovno zbiranje za statistične namene. Čeprav se z uporabo obstoječih upravnih virov za statistične namene zmanjšuje obremenitev podjetij, lahko to povzroči večje stroške za statistične urade, ker je morda treba podatke prilagoditi. Pri uporabi upravnih podatkov je potrebno tudi stalno usklajevanje, zlasti v državah z decentralizirano upravo.

Poleg tega je uporaba upravnih podatkov kot vhodnih podatkov za kratkoročne statistične kazalce omejena zlasti pri mesečnih kazalcih, v zvezi s katerimi so zahteve glede pravočasnosti in kratkih rokov zelo visoke. Upravni podatki se pogosto zbirajo manj pogosto, kot bi bilo potrebno za namene kratkoročnih statističnih kazalcev, in/ali so na voljo prepozno. Poleg tega so potrebne prilagoditve, kadar upravni podatki ne ustrezajo neposredno opredelitvenim zahtevam kratkoročnih statističnih kazalcev, pri čemer lahko takšne prilagoditve vplivajo tudi na kakovost podatkov.

Kratkoročne statistične kazalce stalno izboljšujejo statistični uradi na nacionalni ravni, izboljšujejo pa se tudi v sodelovanju med nacionalnimi uradi in Eurostatom v več projektnih skupinah. Kratkoročni statistični kazalci so skupaj z nekaterimi drugimi statističnimi področji zajeti v program za posodobitev evropske statistike podjetij in trgovine (MEETS). V tem programu so vključeni v več ukrepov v zvezi z nadaljnjo uporabo upravnih podatkov, prilagoditvijo virom, ki se še ne uporabljajo, kombinacijo podatkov iz različnih virov, skladiščenjem podatkov, oceno podatkov, ki niso na voljo, in usklajevanjem opredelitev. Ti postopki opredelitve, razvoja in izmenjave obstoječe dobre prakse morajo prispevati k povečanju učinkovitosti zbiranja in obdelave podatkov.

Pri kratkoročnih statističnih kazalcih se že uporabljajo različni instrumenti za omejitev obremenitve podjetij. V zvezi z nekaterimi kazalci so bile uvedene evropske vzorčne sheme. Države, ki sodelujejo pri takšni shemi, morajo zbrati podatke le za panoge ali izdelke, pri katerih so njihovi nacionalni prispevki k agregatom na evropski ravni pomembni.

Pri drugem pomembnem instrumentu za zmanjšanje ali celo preprečitev obremenitve malih podjetij se uporabljajo mejne vrednosti pri zbiranju podatkov. Kadar malih podjetij ni mogoče v celoti izvzeti iz zbiranja podatkov, se uporabijo nižje stopnje vzorčenja, kar pomeni, da so mala podjetja manj verjetno vključena v vzorec. Druga tehnika vzorčenja, ki jo redno uporabljajo statistični uradi, je izmenjava vzorcev, s čimer se vsako leto nadomesti del podjetij. Izpostaviti je treba tudi, da je velikost vzorcev, potrebnih za pripravo evropskih kratkoročnih statističnih kazalcev, pogosto manjša od velikosti vzorcev, ki se uporabljajo v praksi, ker morda morajo nacionalni uradi razčleniti kazalce na regionalni ali lokalni ravni.

Priloga: 43 kratkoročnih kazalcev (PEEI v krepkem tisku), Q – četrtletni kazalec, M – mesečni kazalec

Industrija | Gradbeništvo | Trgovina na drobno in popravila | Druge storitve |

Proizvodnja | industrijska proizvodnja (M) | proizvodnja v gradbeništvu (M/Q) gradnja stavb gradbeni inženirski objekti | – | – |

Promet | industrijski promet (M) industrijski promet na domačem trgu industrijski promet na zunanjem trgu (znotraj euroobmočja in zunaj euroobmočja) | – | promet za trgovino na drobno in popravila (M) | promet za druge storitve (Q) |

Stroški | – | stroški gradnje (Q) stroški materiala stroški dela | – | – |

Nova naročila/ gradbena dovoljenja | prejeta nova naročila (M) nova naročila na domačem trgu nova naročila na zunanjem trgu (znotraj euroobmočja in zunaj euroobmočja) | gradbena dovoljenja (Q) število stanovanj m2 uporabne talne površine | – | – |

Število zaposlenih | število zaposlenih v industriji (Q) | število zaposlenih v gradbeništvu (Q) | število zaposlenih v trgovini na drobno in popravilih (Q) (podatki še niso na voljo) | število zaposlenih v drugih storitvah (Q) (podatki niso še na voljo) |

Opravljene ure | opravljene ure v industriji (Q) | opravljene ure v gradbeništvu (Q) | opravljene ure v trgovini na drobno in popravilih (Q) (podatki še niso na voljo) | opravljene ure v drugih storitvah (Q) (podatki še niso na voljo) |

Bruto plače | bruto plače v industriji | bruto plače v gradbeništvu | bruto plače v trgovini na drobno in popravilih | bruto plače v drugih storitvah |

Prodajne cene | industrijske prodajne cene (M) prodajne cene na domačem trgu prodajne cene na zunanjem trgu (znotraj euroobmočja in zunaj euroobmočja ) | deflator prodaje (M) | prodajne cene za druge storitve (Q) |

Uvozne cene | industrijske uvozne cene (M) (znotraj euroobmočja in zunaj euroobmočja) | – | – | – |

[1] COM(2008) 340 konč., 9.6.2008.

[2] COM(2003) 36 konč., 29.1.2003.

[3] Statistične zahteve Evropske centralne banke na področju splošne gospodarske statistike, Evropska centralna banka, avgust 2000.

[4] Izvirni seznam 19 PEEI je bil oblikovan leta 2002 (Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o statistiki za euroobmočje, 27.11.2002, COM(2002) 661 konč.). Leta 2008 so bili dodani trije kazalci za nepremičninski trg, vključno z gradbenimi dovoljenji (Ekonomsko-finančni odbor, Poročilo o stanju na področju informacijskih zahtev EMU, Bruselj, 4. novembra 2008).

[5] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1158/2005 z dne 6. julija 2005 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih (UL L 191, 22.7.2005, str. 1).

[6] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/release_calendars/news_releases. Upoštevati je treba, da koledar zajema veliko glavnih evropskih kazalcev, pri čemer niso vsi s področja kratkoročnih statističnih kazalcev.

[7] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/short_term_business_statistics/introduction.

[8] http://circa.europa.eu/Public/irc/dsis/ebt/library?l=/methodology/sts_sources&vm=detailed&sb=Title.

[9] http://circa.europa.eu/Public/irc/dsis/ebt/library?l=/methodology&vm=detailed&sb=Title.