This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011DC0303
JOINT COMMUNICATION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS A new response to a changing Neighbourhood JOINT COMMUNICATION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS A new response to a changing Neighbourhood
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nov odziv na spremembe v sosedstvu
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nov odziv na spremembe v sosedstvu
/* KOM/2011/0303 konč. */
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nov odziv na spremembe v sosedstvu /* KOM/2011/0303 konč. */
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nov odziv na spremembe v sosedstvu Vzhodno
in južno od Evropske unije (EU) leži šestnajst držav[1], katerih želje in prihodnost so neposredno pomembne za nas. Z
nedavnimi dogodki je to postalo še jasnejše, pri čemer so bili
izpostavljeni izzivi, s katerimi se spopadamo skupaj. Zaradi padca dolgoletnih
represivnih režimov v Egiptu in Tuniziji, nadaljevanja vojaških spopadov v
Libiji, nedavnega nasilnega zatrtja protestov v Siriji, neprestanega zatiranja
v Belorusiji ter nenehnih in dolgotrajnih sporov v regiji, tudi na Bližnjem
vzhodu, moramo na odnose med EU in njenimi sosedami pogledati z drugega zornega
kota. Poleg tega je treba podpreti obetavni napredek, ki so ga dosegle druge
sosede, na primer Republika Moldavija z reformnimi prizadevanji, Ukrajina s
pogajanji o pridružitvenem sporazumu ali Maroko in Jordanija z napovedjo
ustavnih reform. Lizbonska pogodba je EU omogočila okrepljeno izvajanje
njene zunanje politike: sodelovanje s sosednjimi državami je zdaj mogoče
razširiti, tako da celovito in učinkoviteje pokriva vse vidike. To je bila
ključna spodbuda za to, da se je poleti 2010 ob posvetovanju s
partnerskimi državami in drugimi zainteresiranimi stranmi začel izvajati
pregled evropske sosedske politike (ESP). Zaradi nedavnih dogodkov v celotnem
južnem Sredozemlju so postali argumenti v prid temu pregledu še močnejši.
EU mora biti kos zgodovinskim izzivom v svojem sosedstvu. Od začetka ESP leta 2004 so bile s
to politiko spodbujene številne pomembne pobude, predvsem v zvezi s trgovino in
gospodarstvom, ki so EU in njenim sosedam omogočile vzpostavitev tesnejših
odnosov na praktično vseh področjih politike, od energetike do
izobraževanja in od prometa do raziskav. Na teh področjih zdaj potekajo
izmenjave in sodelovanje med EU in njenimi sosedami. Pomoč EU je
večja in bolje usmerjena. Vendar so na vseh straneh teh odnosov
mogoče izboljšave. Nedavni dogodki in ugotovitve, ki izhajajo iz pregleda,
so pokazali, da ima podpora EU političnim reformam v sosednjih državah
omejene rezultate. Potrebni so na primer večja prožnost in bolj
prilagojeni odzivi v zvezi s hitro razvijajočimi se partnericami in
potrebami po reformah, in to ne glede na to, ali države doživljajo hitre
spremembe režima ali so v dolgotrajnem procesu izvajanja reform in utrjevanja
demokracije. Usklajevanje med EU, njenimi državami članicami in glavnimi
mednarodnimi partnerji je bistveno ter ga je mogoče izboljšati. Za okrepitev partnerstva med EU ter sosednjimi
državami in družbami je potreben nov pristop: treba je oblikovati in utrditi
zdrave demokracije, si prizadevati za trajnostno gospodarsko rast in urejati
čezmejne povezave. ESP bi morala biti politika Unije s skupnimi
političnimi cilji, ki bi jih države članice podpirale z usklajevanjem
svojih dvostranskih prizadevanj. Enako ima Evropski parlament osrednjo vlogo
pri omogočanju doseganja nekaterih glavnih ciljev politike. ESP pa bi
morala biti tudi orodje za spodbujanje širše mednarodne skupnosti k podpiranju
demokratičnih sprememb ter gospodarskega in družbenega razvoja v regiji. To partnerstvo z našimi sosedami koristi vsem
stranem. EU je za večino sosed glavna trgovinska partnerica. Trajnostni
gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest v partnerskih državah sta
koristna tudi za EU. Enako je upravljano gibanje ljudi pozitivno za vse
sosedstvo, saj se z njim olajšuje mobilnost študentov, delavcev in turistov,
hkrati pa se odvračajo nezakonite migracije in trgovina z ljudmi. Dejavno sodelovanje
med EU in njenimi sosedami na področjih, kot so izobraževanje, krepitev in
posodabljanje sistemov socialne zaščite ter spodbujanje pravic žensk, bo
močno pripomoglo k našima skupnima ciljema vključujoče rasti in
ustvarjanja delovnih mest. Novi pristop mora temeljiti na vzajemni
odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih
pravic, demokracije in pravne države. Vključeval bo precej višjo raven
razlikovanja in bo vsaki partnerski državi omogočal vzpostavljanje povezav
z EU glede na njene želje, potrebe in zmogljivosti. Za tiste južne in vzhodne
sosednje države, ki lahko sodelujejo in si tega želijo, ta vizija
vključuje tesnejše gospodarsko povezovanje in močnejše politično
sodelovanje pri reformah upravljanja, varnosti in reševanju sporov,
vključno s skupnimi pobudami na mednarodnih forumih o vprašanjih skupnega
interesa. Kar zadeva južno Sredozemlje, sta Komisija in visoka predstavnica že
pripravili predlog o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo[2] s takimi
partnericami. Cilji novega pristopa, kot je opisan zgoraj,
so: (1)
zagotoviti obsežnejšo podporo partnericam, ki si
prizadevajo za vzpostavitev globoke demokracije, tj. demokracije, ki je trajna,
ker jo spremljajo svoboda govora, pravice do ustanavljanja konkurenčnih
političnih strank, do nepristranskega sodstva z neodvisnimi sodniki, do
varnosti, ki jo zagotavljata odgovorna policija in vojska, do dostopa do
usposobljene in nepodkupljive javne uprave ter druge državljanske in
človekove pravice, ki so za številne Evropejce samoumevne, kot je svoboda
misli, vesti in vere; (2)
podpreti vključujoči gospodarski razvoj,
ki bo sosednjim državam EU omogočil trajnostno trgovino, vlaganje in rast,
zmanjšanje družbenih in regionalnih neenakosti, ustvarjenje delovnih mest za
njihove delavce ter višji življenjski standard za njihove državljane; (3)
okrepiti regionalni razsežnosti evropske sosedske
politike, ki se nanašata na vzhodno partnerstvo oziroma južno Sredozemlje, da
bomo lahko pripravili usklajene regionalne pobude na področjih, kot so
trgovina, energetika, promet ali migracije in mobilnost, s katerimi bomo
dopolnili in okrepili naše dvostransko sodelovanje; (4)
zagotoviti mehanizme in instrumente, primerne za
doseganje teh ciljev. Partnerstvo bo razvito z vsako sosedo na
podlagi njenih potreb, zmogljivosti in ciljev glede reform. Nekatere partnerice
bodo pri prizadevanju za povezovanje morda hotele napraviti korak naprej, kar
bo pomenilo večjo usklajenost s politikami in pravili EU ter postopno
privedlo do gospodarske vključitve na notranji trg EU. EU ne želi vsiljevati modela ali hitrega recepta za
politične reforme, bo pa vztrajala pri tem, da mora reformni proces vsake
partnerske države izražati jasno zavezanost univerzalnim vrednotam, ki so
osnova našega prenovljenega pristopa. Pobudo mora prevzeti partnerica, podpora
EU pa bo ustrezno prilagojena. Povečana podpora EU sosednjim državam je
pogojna. Odvisna bo od napredka pri vzpostavljanju in utrjevanju demokracije
ter spoštovanju pravne države. Bolj kot bo država napredovala pri notranjih
reformah in hitreje kot ji bo to uspevalo, večjo podporo bo prejela od EU.
Ta okrepljena podpora bo imela različne oblike, vključno s
povečanimi finančnimi sredstvi za družbeni in gospodarski razvoj,
obsežnejšimi programi za celovito vzpostavljanje institucij, večjim
dostopom do trga, okrepljenim financiranjem Evropske investicijske banke (EIB)
v podporo naložbam in večjim omogočanjem mobilnosti. Te prednostne
zaveze bodo prilagojene potrebam vsake države in regionalnim razmeram. Iz teh
zavez bo razvidno, da imajo tehtne reforme precejšnje začetne stroške. Pri
odločanju o dodelitvi finančnih sredstev državam za leto 2014 in
obdobje po njem bodo upoštevani rezultati partneric v zvezi z reformami v
obdobju 2010–2012 (na podlagi letnih poročil o napredku). Za države,
ki reform niso izvedle, bo EU znova proučila financiranje ali ga celo
zmanjšala. EU bo nadaljevala svojo politiko omejevanja
odnosov z vladami, ki kršijo človekove pravice in demokratične
standarde, tudi z usmerjenimi sankcijami in drugimi ukrepi politike. Kadar bo
sprejela take ukrepe, bo ne le nadaljevala zagotavljanje podpore civilni
družbi, ampak ga bo še okrepila. EU bo pri uporabi tega bolj razlikovalnega
pristopa ohranila poti dialoga z vladami, civilno družbo in drugimi
zainteresiranimi stranmi. Hkrati in v skladu z načelom vzajemne
odgovornosti bo zagotovila, da bodo njena sredstva uporabljena v podporo
glavnim ciljem ESP. Sredstva, ki jih EU in njeni mednarodni
partnerji zagotovijo v podporo demokratičnim prehodom v sosedstvu, je
treba uporabiti za takojšnje in nujne potrebe ter srednje‑ in
dolgoročne zahteve. 1. Za podporo napredku pri vzpostavljanju
globoke demokracije EU bo: · prilagodila stopnje podpore partnericam glede na njihov napredek pri političnih reformah in vzpostavljanju globoke demokracije. 1.1 Zagotavljanje podpore
„globoki demokraciji“ Delujoča demokracija, spoštovanje
človekovih pravic in pravna država so temelji partnerstva EU s sosednjimi
državami. Modela ali hitrega recepta za politične reforme ni. Čeprav
se reforme po državah razlikujejo, pa ima vzpostavljanje globoke in
trajnostne demokracije več skupnih elementov, ki od vlad zahtevajo
trdno in trajno zavezanost. To so: – svobodne in poštene volitve; – svoboda združevanja, izražanja in zbiranja ter svoboda tiska in
medijev; – pravna država pod nadzorom neodvisnega sodstva in pravica do poštenega
sojenja; – boj proti korupciji; – reforma varnostnih organov in organov pregona (vključno s
policijo) ter uvedba demokratičnega nadzora nad oboroženimi in varnostnimi
silami. Reforma, ki temelji na teh elementih, bo ne le
okrepila demokracijo, ampak tudi pripomogla k ustvarjanju pogojev za trajnostno
in vključujočo gospodarsko rast, ki spodbuja trgovino in naložbe. To
so glavna merila uspešnosti, na podlagi katerih bo EU ocenjevala napredek in
prilagodila podporo. 1.2 Partnerstvo z družbami EU bo: · vzpostavila partnerstva v vseh sosednjih državah in poskrbela, da bo njena podpora dostopnejša organizacijam civilne družbe prek posebnega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe; · podprla uvedbo evropske dotacije za demokracijo v pomoč političnim strankam, neregistriranim nevladnim organizacijam in sindikatom ter drugim socialnim partnerjem; · spodbujala svobodo medijev s podpiranjem neoviranega dostopa organizacij civilne družbe do interneta in uporabe elektronskih komunikacijskih tehnologij; · okrepila dialog o človekovih pravicah. Uspešna civilna družba omogoča
državljanom, da izražajo svoje pomisleke, prispevajo k oblikovanju politik in
od vlade zahtevajo, naj prevzame odgovornost. Pomaga lahko tudi zagotoviti, da
gospodarska rast postane bolj vključujoča. Za uresničevanje
vsega tega je ključno zagotoviti svobodo izražanja, združevanja in
zbiranja. Še en izziv je omogočiti ustanovitev demokratičnih
političnih strank, ki predstavljajo različna mnenja in pristope v
družbi, tako da se lahko potegujejo za oblast in podporo ljudi. Ta izziv
vzpostavitve civilne družbe in pluralizma je mogoče čutiti po vsem
sosedstvu, posebno težaven pa je za države, ki doživljajo hitre politične
spremembe ali v katerih represivni politični režimi še naprej dušijo
pluralizem in raznovrstnost. Da bi se to stanje izboljšalo in da bi se
podprli politični akterji, ki si v svojih državah prizadevajo za
demokratične spremembe (zlasti politične stranke, neregistrirane
nevladne organizacije ali sindikati in drugi socialni partnerji), visoka
predstavnica in Komisija podpirata uvedbo evropske dotacije za demokracijo[3]. Njen
namen bo povečati vpliv in usklajenost prizadevanj EU, njenih držav
članic in več velikih evropskih političnih ustanov, ki že
delujejo na tem področju. Civilna družba ima osrednjo vlogo pri
zavzemanju za pravice žensk, večjo socialno pravičnost in spoštovanje
manjšin ter varstvo okolja in učinkovito rabo virov. EU bo to večjo
politično vlogo nedržavnih akterjev podprla s partnerstvom z družbami, s
čimer bo organizacijam civilne družbe pomagala razvijati njihovo
zmogljivost zagovorništva, zmožnost spremljanja reform ter njihovo vlogo pri
izvajanju in ocenjevanju programov EU. Delegacije EU v državah si bodo prizadevale
za to, da bi med vladami in civilnimi družbami partnerskih držav vzpostavile
strukturiran dialog o ključnih področjih našega sodelovanja.
Finančna sredstva EU za take ukrepe bi bilo mogoče zagotavljati z
uvedbo posebnega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe v
sosedstvu. Svoboda medijev in prost dostop do
informacij sta ključna elementa delujočih
demokracij. Socialna omrežja in nove tehnologije imajo pomembno vlogo pri
spodbujanju demokratičnih sprememb. Podpora EU je že na voljo prek
evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR).
Razviti bi bilo mogoče dodatna orodja, s katerimi bi lahko EU v ustreznih
primerih organizacijam civilne družbe ali posameznim državljanom pomagala
pridobiti neoviran dostop do interneta in drugih oblik elektronskih
komunikacijskih tehnologij ter do neodvisnega tiska, radia in televizije. Zavezanost človekovim pravicam in
temeljnim svoboščinam z večstranskimi pogodbami in dvostranskimi
sporazumi je bistvena. Vendar take zaveze niso vedno uresničene z dejanji.
Naše partnerstvo bi moralo biti podprto z ratifikacijo vseh zadevnih
mednarodnih in regionalnih instrumentov ter popolno skladnostjo z njihovimi
določbami. To vključuje trdno zavezanost spodbujanju enakosti spolov
v skladu s pomembno vlogo, ki so jo znova imele ženske v nedavnih dogodkih v
južnih državah, boju proti vsem oblikam diskriminacije, spoštovanju verske
svobode ter varstvu pravic beguncev in upravičencev do mednarodne
zaščite. Okrepljen dialog o človekovih pravicah bo
omogočil spremljanje zavez na tem področju, vključno z obravnavo
primerov kršitev teh pravic. K spodbujanju skladnosti bi lahko
pripomogla tudi širitev sodelovanja s Svetom Evrope. Parlamenti lahko
vzpostavijo povezave med našimi družbami. Parlamentarna skupščina Euronest
(skupna parlamentarna skupščina Evropskega parlamenta in enakovrednih
organov iz držav vzhodnega partnerstva), Evro-sredozemska parlamentarna
skupščina ter skupni parlamentarni odbori Evropskega parlamenta in
parlamentov partnerskih držav so bistven forum za dialog in večje
medsebojno razumevanje nosilcev odločanja. Poslanci lahko tudi veliko
prispevajo h krepitvi reformnih prizadevanj in spremljanju zavez v akcijskem
načrtu ESP vsake države, tudi v zvezi s pomembnimi političnimi
vprašanji in vprašanji o človekovih pravicah. 1.3 Krepitev našega
političnega in varnostnega sodelovanja EU bo: · okrepila svoje vključevanje v reševanje dolgotrajnih sporov; · zagotovila združeno uporabo skupne zunanje in varnostne politike ter drugih instrumentov EU; · na mednarodnih forumih spodbujala skupno ukrepanje s partnericami evropske sosedske politike glede ključnih varnostnih vprašanj. EU je z Lizbonsko pogodbo dobila edinstveno
priložnost, da postane učinkovitejši akter, to pa je najpotrebnejše prav v
našem sosedstvu. Vendar morajo biti za uspešno spopadanje s tem izzivom
politike EU in držav članic precej bolj usklajene kot v preteklosti, da bi
se preneslo skupno sporočilo in zagotovila skladnost, zaradi katerih bo
naše ukrepanje učinkovito. Instrumenti in politike EU bodo učinkoviti
samo, če bodo ustrezno podprti s politikami držav članic. Če
želimo zagotoviti, da bo naše sosedstvo varnejše, in zaščititi svoje
interese, dosedanji pristop ne zadostuje več. Trdovratnost dolgotrajnih sporov, ki
pretresajo številne partnerske države, je velik varnostni izziv za celotno
regijo. Nenehna nestabilnost neposredno vpliva na geopolitične,
gospodarske in varnostne interese EU. Izraelsko-palestinski spor in drugi spori
na Bližnjem vzhodu, južnem Kavkazu, v Republiki Moldaviji in zahodni Sahari še
naprej ogrožajo številne ljudi, spodbujajo radikalizacijo, izčrpavajo
obsežna lokalna in mednarodna sredstva ter močno ovirajo reforme. EU si
že zdaj dejavno prizadeva za rešitev več navedenih sporov. Je del kvarteta
za Bližnji vzhod. Sopredseduje pogovorom v Ženevi, osredotočenim na mir in
varnost v Gruziji. Kot opazovalka sodeluje v pogovorih „5 + 2“ o
sporu v Pridnestrju v Republiki Moldaviji. Pripravljena bi bila okrepiti
sodelovanje v strukturah, v katerih še ni zastopana, kot je skupina iz Minska
pod okriljem organizacije OVSE, ki se ukvarja s sporom v Gorskem Karabahu. EU
namerava povečati podporo za krepitev zaupanja na separatističnih
ozemljih in navezovanje stikov z njimi, za mednarodna prizadevanja in
strukture, povezane s spori, in, ko bo ta stopnja dosežena, za njihovo
reševanje. Prav tako bo še naprej nasprotovala spreminjanju meja z uporabo
vojaške sile. Za podpiranje ciljev v zvezi s krepitvijo zaupanja in reševanjem
sporov bi bilo mogoče uporabiti tudi mnoge instrumente, ki jih uporabljamo
povsod v sosedstvu za spodbujanje gospodarskega povezovanja in sektorskega
sodelovanja. Poleg tega je EU skupaj z ustreznimi mednarodnimi organizacijami
in ključnimi partnericami pripravljena oblikovati scenarije za obnovo po
končanju sporov, s katerimi bi bilo mogoče dodatno spodbuditi njihovo
reševanje s prikazovanjem oprijemljivih koristi mirnih rešitev. Kjer je EU že zdaj operativno prisotna na
terenu, na primer v okviru nadzorne misije EU v Gruziji, misije EU za
pomoč na meji med Republiko Moldavijo in Ukrajino ali policijske misije EU
in misije pomoči EU za mejni prehod Rafa na Zasedenem palestinskem
ozemlju, bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, da bi se izkoristile sinergije med to
operativno prisotnostjo in prizadevanji za spodbuditev reform. Kadar bo to primerno, bo EU partnerskim državam
zlasti ponudila podporo pri njihovih prizadevanjih za reformiranje pravosodnega
in varnostnega sektorja, in sicer z misijami za krepitev pravne države ali
drugimi instrumenti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki bi se tem
državam zdeli koristni. Zunaj okvirov reševanja sporov bo EU v celoti
izkoristila določbe Lizbonske pogodbe za obravnavo drugih varnostnih
pomislekov in posebnih skupnih interesov, na primer na področjih varnosti
preskrbe z energijo in viri, podnebnih sprememb, neširjenja orožja, boja proti
mednarodnemu terorizmu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu ter boja
proti drogam. Na mednarodnih forumih (na primer na konferencah Združenih
narodov ali mednarodnih konferencah) bo sodelovala s partnerskimi državami ESP
za skupno ukrepanje glede vprašanj SZVP in drugih globalnih vprašanj. 2. Za podporo trajnostnemu gospodarskemu in
družbenemu razvoju EU bo: · v partnerskih državah podprla sprejemanje politik, ki vodijo v močnejšo, trajnostno in bolj vključujočo rast, razvoj mikro, malih in srednje velikih podjetij ter ustvarjanje delovnih mest; · okrepila industrijsko sodelovanje in podprla izboljšave poslovnih okolij; · pomagala organizirati dogodke za spodbujanje naložb; · spodbujala neposredne naložbe MSP iz EU in mikrokredite; · z opiranjem na pilotne programe za regionalni razvoj poskušala odpraviti ekonomske razlike med regijami; · začela izvajati pilotne programe v podporo razvoju kmetijstva in podeželja; · okrepila dialog o makroekonomski politiki s partnericami, ki izvajajo najnaprednejše gospodarske reforme; · izboljšala učinkovitost makrofinančne pomoči s poenostavitvijo svojega postopka odločanja; · okrepila dialog o politiki zaposlovanja in socialni politiki. 2.1 Trajnostna gospodarska rast
in ustvarjanje delovnih mest Gospodarski in družbeni izzivi v našem
sosedstvu so neizmerni. V več državah v regiji prevladuje revščina,
pričakovana življenjska doba je pogosto kratka, stopnja brezposelnosti
mladih je visoka, udeležba žensk v političnem in gospodarskem življenju pa
nizka. V celotnem sosedstvu je mogoče opaziti izčrpavanje naravnega
kapitala ter resne posledice višanja cen hrane in energije. Večina
partnerskih držav ima šibka in slabo razvejana gospodarstva, ki ostajajo
občutljiva za zunanje gospodarske pretrese. Zato so kratkoročni cilji
ustvariti delovna mesta, pospešiti rast, izboljšati socialno zaščito in ponovno
oživiti sektorje, ki so jih prizadele nedavne krize (na primer turizem).
Uspešno spopadanje s temi izzivi je ključno za zagotovitev trajnosti
političnih reform in lahko poleg tega prispeva k doseganju razvojnih
ciljev tisočletja. Šibka rast, naraščajoča brezposelnost ter vse
večja vrzel med bogatimi in revnimi bi lahko povzročile nestabilnost. EU bo z ESP v partnerskih državah še naprej
spodbujala sprejemanje politik, ki vodijo v močnejšo in bolj
vključujočo rast. Sem spada tudi podpora prizadevanjem za izboljšanje
poslovnega okolja, kot sta poenostavljanje postopkov ter skrb za mala in
srednje velika podjetja, ter za spodbujanje zaposljivosti. Prizadevanja
partnerskih držav za večje spoštovanje pravne države in boj proti
korupciji bodo prav tako pozitivno vplivala na poslovno okolje, saj bodo
omogočila več neposrednih tujih naložb in prenos tehnologij, to pa bo
spodbudilo inovacije in ustvarjanje delovnih mest. EU bo namenila posebno
pozornost izzivu, s katerim se spopadajo države, v katerih so pred kratkim
nastopile politične spremembe – pomagati organizirati pobude, kot so konference
vlagateljev, namenjene razjasnitvi nacionalnih prednostnih nalog glede
naložb in krepitvi zaupanja vlagateljev. Močno sporočilo vlagateljem
in trgovcem bi bil tudi izboljšan sistem za zaščito naložb.
Komisija bo proučila možnosti za zagotavljanje pravne varnosti vlagateljem
v sosednjih državah. Komisija bo za zagotovitev dodatne podpore za
MSP z EIB in drugimi zainteresiranimi stranmi odprla razpravo o mogoči
vlogi Evropskega investicijskega sklada[4] v partnerskih državah ter proučila
ukrepe, vključno z jamstvi za spodbujanje neposrednih naložb MSP iz
EU in mikrokreditov. Komisija
lahko tudi prispeva k odpravi visoke stopnje brezposelnosti in revščine s pilotnimi
programi v podporo razvoju kmetijstva in podeželja ter pilotnimi programi
za regionalni razvoj, pri čemer se lahko opre na obsežne izkušnje EU na
teh področjih[5]. S programi za regionalni razvoj je
mogoče prispevati k odpravi ekonomskih neravnovesij in razlik med
regijami, ki slabijo zmogljivost celotnih gospodarstev posameznih držav.
Sedanji pilotni programi bodo članicam vzhodnega partnerstva pomagali
opredeliti ustrezne strukture in dejavnosti za spopadanje s temi izzivi na
njihovih ozemljih in po potrebi na čezmejni ravni s sosednjimi državami v
regiji. Podoben pristop bo proučen za južno sosedstvo. Nadaljeval se bo politični dialog o
makroekonomskem upravljanju in proračunski vzdržnosti. Ta makroekonomski
dialog bo okrepljen s tistimi partnericami, ki bodo pri gospodarskem
povezovanju z EU storile največ, temeljil pa bo na pregledu
makroekonomskih politik in ključnih strukturnih reform. Spremljal ga bo
okrepljen dialog o politiki zaposlovanja in socialni politiki. Za pomoč partnerskim državam pri odpravi
kratkoročnih težav s plačilnimi bilancami je mogoče uporabiti instrument
makrofinančne pomoči. Kratkoročno je to najpomembnejše za
tiste države, ki se spopadajo z neposrednimi gospodarskimi in družbenimi
posledicami nedavnih političnih sprememb. Komisija bo predlagala okvirno
uredbo za povečanje učinkovitosti postopka odločanja o
dodeljevanju makrofinančne pomoči, zagotovitev preglednejše pravne
podlage za ta instrument in natančnejšo opredelitev nekaterih njegovih
meril. 2.2 Krepitev trgovinskih vezi EU bo: · vodila pogajanja o razvitih in celovitih prostotrgovinskih območjih s pripravljenimi in sposobnimi partnericami; · nadalje razvijala trgovinske koncesije, zlasti v tistih sektorjih, v katerih je največja verjetnost, da neposredno spodbudijo gospodarstva partneric. Večina naših
sosed je odvisna od EU kot svojega glavnega izvoznega trga in uvoznega vira.
Trgovina z blagom in storitvami je močan instrument za spodbujanje gospodarske
rasti, povečanje konkurenčnosti in podpiranje gospodarskega
okrevanja. Zato je pomembno, da z vsako od njih vzpostavimo za obe strani
koristne in ambiciozne trgovinske dogovore, ki ustrezajo njihovim potrebam in
gospodarskim zmogljivostim. Glavni in najučinkovitejši instrument za
poglobitev trgovinskih vezi so razvita in celovita prostotrgovinska
območja. Ta zagotavljajo postopno odpravo trgovinskih ovir, njihov
cilj pa je zbližati pravne predpise na področjih, ki vplivajo na trgovino,
zlasti sanitarne in fitosanitarne predpise, predpise o dobrem počutju
živali, carinskih postopkih in postopkih na meji, konkurenci in javnih
naročilih. So dinamično zasnovana, da lahko sledijo novostim pri
predpisih na notranjem trgu EU. V najnaprednejših partnericah lahko razvita in
celovita prostotrgovinska območja vodijo k postopnemu gospodarskemu
povezovanju z notranjim trgom EU. Ker razvita in celovita prostotrgovinska
območja zahtevajo postopno približevanje predpisov in praks EU, je
potrebna visoka stopnja zavezanosti zapletenim in obsežnim reformam. Za to je
potrebna močna institucionalna zmogljivost. Reforme so lahko
politično težavne ter zahtevajo sodelovanje poslovne skupnosti in drugih
zainteresiranih strani. Da se lahko pogajanja začnejo, morajo biti partnerske
države članice Svetovne trgovinske organizacije in upoštevati ključna
priporočila, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje nastalih zavez. Prav
tako morajo ustrezno napredovati pri prevzemanju skupnih vrednot in načel. Trgovina temelji predvsem na dvostranskem
pristopu med EU in posamezno partnerico. To najnaprednejšim državam
omogoča hitrejše napredovanje in je v skladu z načelom razlikovanja.
Načelo je tudi v skladu z dolgoročno vizijo nastanka gospodarske
skupnosti med EU in njenimi partnericami ESP[6]. Regionalno gospodarsko povezovanje je
pomembno za okrepitev trgovine med partnericami in razvoj širših gospodarskih
mrež. Dolgoročno bi taka skupnost temeljila na skupnem regulativnem okviru
in izboljšanem dostopu do trga za blago in storitve med partnericami ESP in EU.
Pri takem pristopu bi bilo mogoče, da se partnericam, ki imajo popolnoma
delujoče neodvisno sodstvo in učinkovito javno upravo ter so dosegle
znaten napredek pri izkoreninjanju korupcije, dovoli dostop do nereguliranega
dela notranjega trga za blago. To bi bilo mogoče šele, ko bi
sodelujoče države dosegle zadostno raven upravne in pravne zanesljivosti. Kratkoročno bi bilo mogoče za
partnerice, ki niso sposobne ali pripravljene začeti pogajanj o razvitih
in celovitih prostotrgovinskih območjih, sprejeti druge ukrepe za
spodbuditev in olajšanje trgovine. EU si bo ob upoštevanju okoliščin in
ravni zastavljenih ciljev posamezne partnerske države prizadevala za
podaljšanje trgovinskih koncesij v okviru veljavnih sporazumov ali
tekočih pogajanj, zlasti v tistih sektorjih, ki lahko najbolje neposredno
spodbudijo gospodarstva partneric, vključno z asimetrijo pri hitrosti
liberalizacije, da bodo upoštevane okoliščine posamezne partnerske države.
Večji dostop do trga za blago je mogoče doseči s sporazumi o
ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ki bodo
omogočili prosti pretok industrijskih izdelkov v določenih sektorjih
z vzajemnim priznavanjem potrdil o skladnosti. Sporazumi o ugotavljanju
skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov naj bi se sklenili za vse
sektorje, v katerih je zakonodaja usklajena na ravni EU. Partnerica, ki je
dosegla to stopnjo, bi dejansko postala del območja proste trgovine za
industrijske izdelke med EU, EGS in Turčijo. Tesno sodelovanje z evropskimi
organi in organizacijami na področjih standardizacije, ugotavljanja
skladnosti in meroslovja lahko olajša izvajanje sporazumov o ugotavljanju
skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov. Za pospešitev priprave teh
sporazumov je Komisija pripravljena okrepiti tehnično podporo, ki jo
zagotavlja partnericam. Verjetno bosta s Tunizijo in Egiptom taka sporazuma
podpisana že leta 2011. Nadaljnji napredek bi bilo mogoče
doseči tudi pri spodbujanju trgovinskih tokov med partnerskimi državami in
z EU. Za južne partnerice bo pomembno hitro izvajanje nove konvencije o
vseevropsko‑sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu. Komisija bo
proučila možnost razširitve te konvencije na druge partnerice ESP in
pripravila ustrezne predloge. EU bo še naprej podpirala reforme, da bi
partnericam z zagotavljanjem strokovnega znanja v javnem sektorju, med drugim v
okviru programov za celovito vzpostavljanje institucij ali drugih mehanizmov,
kot sta tesno medinstitucionalno sodelovanje in TAIEX[7], pomagala
pri izgradnji njihovih zmogljivosti. To bo partnericam pomagalo izpolniti
standarde glede varnosti hrane, zdravstvenega varstva živali in rastlin ter
dobrega počutja živali, s tem pa se bodo povečale njihove možnosti za
izvoz. Podobno bo EU za pomoč pri posodobitvi kmetijskih sektorjev
predlagala programe za razvoj podeželja ter tako med drugim pomagala izboljšati
kakovost kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. 2.3 Krepitev sektorskega
sodelovanja EU bo: · okrepila sektorsko sodelovanje s posebnim poudarkom na znanju in inovacijah, podnebnih spremembah in okolju ter energetiki, prometu in tehnologiji; · olajšala sodelovanje partnerskih držav pri delu izbranih agencij in programov EU. Okrepljeno sodelovanje je mogoče v vseh
sektorjih, ki so pomembni za notranji trg, tj. od socialne politike in javnega
zdravja do varstva potrošnikov, statistike, prava družb, raziskav in
tehnološkega razvoja, pomorske politike, turizma, vesolja in veliko drugih.
Sodelovanje in izmenjava se bosta znatno okrepila v skladu s pristopom
„več za več“ na naslednjih področjih: ·
EU bo sosednjim partnericam predlagala, naj si
prizadevajo za razvoj skupnega prostora za znanje in inovacije. To bi
povezalo več sedanjih področij sodelovanja: politični dialog,
nacionalno in regionalno izgradnjo zmogljivosti, sodelovanje na področju
raziskav in inovacij ter povečanje možnosti za mobilnost študentov,
raziskovalcev in akademskega osebja. Hkrati bo sodelovanje na področju visokošolskega
izobraževanja razširjeno s povečano podporo mobilnosti študentov in
akademskega osebja znotraj partnerstev med univerzami (Erasmus Mundus) in
strukturiranim sodelovanjem za posodobitev univerz (Tempus); ·
za izvajanje sporazuma iz Cancuna in
napredovanje k celoviti svetovni podnebni ureditvi bo EU združila prizadevanja
s sosednjimi državami na področju podnebnih sprememb, tako da bo
okrepila sodelovanje pri razvoju nizkoogljičnih rešitev in večanju
odpornosti proti podnebnim učinkom (prilagajanje). EU in partnerske države bi si morale prizadevati tudi
za višjo raven varstva okolja[8], katere
cilji bi bili uveljavitev višjih standardov za kakovost zraka in vode,
izboljšanje okoljskega upravljanja, večja učinkovitost virov, boljše
varstvo biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter podpora potrebnim naložbam v
infrastrukturo; ·
sodelovanje na področju energetike bo
okrepljeno z intenzivnejšim dialogom o energetski politiki, ki bo
osredotočen na nadaljnje povezovanje trgov, izboljševanje varnosti
preskrbe z energijo na podlagi zbliževanja regulativnih okvirov, med drugim za
varnostne in okoljske standarde, vzpostavljanje novih partnerstev na
področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter
na jedrsko varnost. Srednjeročno bi lahko to privedlo do razširitve
Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo na sosednje države, ki k njej še
niso pristopile, ali pa bi se lahko na podlagi pridobljenih izkušenj
vzpostavila dopolnilna „energetska skupnost med EU in južnim Sredozemljem“; ·
Komisija bo predlagala nov okvir za sodelovanje na
področju prometa, ki bo namenjen tesnejšemu povezovanju trgov v
prometnem sektorju, zlasti razširitvi vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) na
partnerske države, odpravi upravnih ozkih grl s poudarkom na vprašanjih
varnosti in zaščite (vključno z vprašanji, kot sta upravljanje
zračnega in železniškega prometa ter pomorski promet) ter krepitvi
sodelovanja z različnimi agencijami EU za promet; ·
Komisija podpira tudi bolj strateško usmerjena
pristop in sodelovanje pri pomorskih zadevah, da bi se okrepilo
sodelovanje v vseh pomorskih sektorjih in omogočil trajnostni gospodarski
razvoj; ·
nedavni dogodki v državah južnega Sredozemlja so
pokazali pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij kot orodij
za politične in socialne spremembe. Sodelovanje s partnerskimi državami bo
zato okrepljeno, da bi se podprl razvoj digitalnega gospodarstva, v katerem se
nacionalni in svetovni izzivi rešujejo z informacijskimi in komunikacijskimi
tehnologijami. Nazadnje, EU bo še bolj olajšala sodelovanje
partnerskih držav pri delu agencij EU in v programih EU, ki so
jim na voljo[9].
Ta ponudba za partnerske države velja že nekaj let in je na nekaterih
področjih, kot sta spremljanje drog ali varnost v letalstvu, privedla do
določene stopnje sodelovanja. Prednostna naloga Komisije je pripraviti
seznam programov, v katerih lahko sodelujejo partnerice, pri tem pa se
osredotočiti na tiste programe, s katerimi se zagotavljajo priložnosti
mladim in spodbujajo medosebni stiki. Komisija bo partnerske države podpirala
tudi pri izpolnjevanju zakonskih predpogojev za sodelovanje v agencijah EU in
jim zagotovila pomoč pri kritju nekaterih stroškov, povezanih s
sodelovanjem. 2.4 Migracije in mobilnost EU bo: · nadaljevala proces poenostavljanja vizumskih postopkov za izbrane partnerice ESP in liberalizacije vizumskega režima za najnaprednejše partnerice; · razvijala sedanja partnerstva za mobilnost in vzpostavljala nova; · podpirala države članice pri tem, da bodo v celoti izkoristile priložnosti, ki jih ponuja vizumski zakonik EU. Mobilnost in medosebni stiki so temeljnega
pomena za spodbujanje medsebojnega razumevanja in gospodarskega razvoja. Nujni
so za trgovino, zlasti za trgovino s storitvami, in izmenjavo zamisli, širjenje
inovacij, obravnavo vprašanj zaposlovanja in socialnih vprašanj ter za
vzpostavljanje trdnih odnosov med podjetji, univerzami in organizacijami
civilne družbe. Mobilnost delovne sile je področje, na
katerem se lahko EU in njene sosede dopolnjujejo. Delovna sila v EU se stara in
na določenih področjih je bo začelo primanjkovati. Sosednje
države imajo dobro izobražene, mlade in nadarjene delavce, ki lahko te vrzeli
zapolnijo. Kar zadeva privabljanje te nadarjene delovne sile, se EU zaveda
tveganja bega možganov, zaradi česar bi lahko bili potrebni dodatni
podporni ukrepi za ublažitev posledic tega pojava. Partnerske države so tudi pomembne države
izvora in tranzita za nezakonite migrante. Sodelovanje v boju proti nezakonitim
migracijam je bistveno za odpravo posledičnega trpljenja ljudi in
zmanjšane varnosti. Táko sodelovanje bo eden od pogojev, na katerih bodo
temeljila partnerstva za mobilnost. Namen ESP je razviti za vse strani koristen
pristop, ki povezuje gospodarski razvoj v partnerskih državah in v EU, dobro
upravljane zakonite migracije, izgradnjo zmogljivosti na področju
upravljanja meja, azil in učinkovito sodelovanje pri kazenskem pregonu. Ta pristop je v skladu s tremi stebri globalnega
pristopa EU in pred kratkim sprejetega Sporočila o migracijah[10]: boljšim
upravljanjem zakonitih migracij, doseganjem kar največjih pozitivnih
učinkov migracij za razvoj ter obsežnejšo izgradnjo zmogljivosti na
področju upravljanja meja in migracij. Sestavna dela pristopa sta tudi
spodbujanje in spoštovanje pravic migrantov. S partnerstvi za mobilnost se
zagotavljajo celoviti okviri za dobro upravljanje gibanja ljudi med EU in
tretjo državo. Ta partnerstva združujejo vse ukrepe, s katerimi se zagotavlja,
da imajo od mobilnosti korist vse strani. Z njimi se omogoča boljši dostop
do zakonitih migracijskih poti ter krepijo zmogljivosti za upravljanje meja in
boj proti nezakonitim migracijam. Vključujejo lahko pobude za pomoč
partnerskim državam pri vzpostavljanju ali izboljševanju upravljanja migracij
delovne sile, vključno z zaposlovanjem, poklicnim in jezikovnim
usposabljanjem, razvojem in priznavanjem znanj in spretnosti ter vračanjem
in ponovnim vključevanjem migrantov[11]. Za krepitev mobilnosti državljanov med
partnerskimi državami in EU, zlasti študentov, raziskovalcev in poslovnežev,
Komisija poziva države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki
jih ponuja vizumski zakonik EU. Proučila bo, kako bi jih podprla
pri tem procesu in spremljala izvajanje. V tem okviru je treba poudariti
možnosti, da se države v zvezi z navedenimi kategorijami prosilcev za vizum
odpovejo vizumskim taksam in da jim izdajajo vizume za večkratni vstop. Kar zadeva sosednje države, sta bili do zdaj
partnerstvi za mobilnost vzpostavljeni z Republiko Moldavijo in Gruzijo.
Komisija meni, da bi bile različne države v našem sosedstvu primerne
kandidatke za taka partnerstva. Prizadevala si bo za sklenitev pogajanj z Armenijo
in se pripravila na začetek pogajanj na primer z Marokom, Tunizijo in
Egiptom[12]. EU bo še naprej pomagala Ukrajini in Republiki
Moldaviji pri njunih prizadevanjih za izvedbo akcijskih načrtov za
liberalizacijo vizumskih režimov. Poleg sporazumov za poenostavitev vizumskih
postopkov in ponovni sprejem, ki že veljajo ali se pripravljajo v zvezi z
državami vzhodnega partnerstva, bi si morala EU prizadevati tudi za sklenitev
sporazumov za poenostavitev vizumskih postopkov – hkrati s sporazumi o ponovnem
sprejemu – z južnimi partnerskimi državami. Vsi taki sporazumi bodo zahtevali
sodelovanje z EU na področjih migracij, mobilnosti in varnosti. Sprejeti
bo treba posebne ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij,
učinkovito upravljanje meja partnerskih držav, zagotavljanje varnosti
dokumentov in boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z
ljudmi in tihotapljenjem migrantov. Dolgoročno bi bilo treba za vsak
primer posebej razmisliti o postopni liberalizaciji vizumskega režima, kadar so
vzpostavljeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost. Kar zadeva azil, bo EU prispevala k
povečevanju mednarodne zaščite v regiji z nadaljnjim izvajanjem
programa regionalne zaščite za Belorusijo, Republiko Moldavijo in
Ukrajino. Če bodo okoliščine to dopuščale, bo začela
izvajati tudi program regionalne zaščite za Egipt, Libijo in Tunizijo.
Podporo bodo prejele tudi druge pobude posameznih partneric ESP na tem
področju. Ponovna naselitev beguncev v EU mora biti sestavni del
prizadevanj EU za podporo sosednjim državam, ki se spopadajo z večjimi
tokovi beguncev. 3. Za vzpostavitev učinkovitih
regionalnih partnerstev v okviru evropske sosedske politike Čeprav EU v
celoti priznava različnost sosednjih držav, vsaki od njih ponuja
partnerstvo prek enotne politike na podlagi vzajemne odgovornosti. Z vzhodno in
južno razsežnostjo ESP želi dopolniti to enotno politiko s spodbujanjem
regionalnega sodelovanja ter razvojem regionalnih sinergij in rešitev za
posebne geografske, gospodarske in družbene izzive vsake regije. Ti razsežnosti
temeljita na različnih zgodovinskih zapuščinah preteklih politik EU
do zadevnih regij. Na jugu je bilo petnajstletno evro-sredozemsko sodelovanje
na vseh področjih odnosa pred kratkim dopolnjeno z Unijo za Sredozemlje.
Vzhodno partnerstvo je v zadnjih dveh letih zelo okrepilo odnose med EU in
vzhodnimi sosednjimi državami. 3.1 Krepitev vzhodnega
partnerstva EU bo: · ukrepala za sklenitev in izvajanje pridružitvenih sporazumov, vključno z razvitimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji; · nadaljevala demokratizacijo; · nadaljevala proces poenostavljanja vizumskih postopkov in liberalizacije vizumskega režima; · okrepila sektorsko sodelovanje, zlasti na področju razvoja podeželja; · seznanjala državljane s koristmi vzhodnega partnerstva; · okrepila delo s civilno družbo in socialnimi partnerji. Z vzpostavitvijo vzhodnega partnerstva so se
odnosi med EU ter partnerskimi državami v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu
okrepili. To partnerstvo je pripomoglo k začetku in utrjevanju težavnega
procesa uvajanja sprememb. Regija je v zadnjem desetletju dosegla splošni
napredek pri demokratizaciji, vključno s spremembami režimov. Še naprej se
spopada z velikimi gospodarskimi izzivi – revščino, precejšnjimi razlikami
med posameznimi državami ter občutljivostjo za zunanje dejavnike in
vplive. Zavzetost, s katero so se partnerice lotile
ključnih elementov vzhodnega partnerstva, se razlikuje (na primer
spoštovanje univerzalnih vrednot človekovih pravic, demokracije in pravne
države, nenehna prizadevanja za reforme ter močnejše osredotočanje na
rešitev dolgotrajnih sporov). Medtem ko so nekatere očitno zavezane
uresničitvi vseh svojih zmožnosti, druge napredujejo zgolj postopno. EU bo
zagotovila, da bodo imele partnerice, ki so najnaprednejše in najbolj zavezane
demokratičnim reformam – podlagi za vzhodno partnerstvo –, od njega tudi
največjo korist. Hkrati je treba instrumente vzhodnega partnerstva bolje
prilagoditi okoliščinam posameznih držav na podlagi izkušenj, pridobljenih
v tej prvi fazi izvajanja – zlasti z opredelitvijo orodij za premostitev
dolgega obdobja, potrebnega za sklenitev pogajanj o daljnosežnih in zapletenih
pridružitvenih sporazumih. S pridružitvenimi sporazumi, katerih
večina vključuje razvita in celovita prostotrgovinska območja,
se vsaki državi vzhodnega partnerstva daje možnost, da si sama zastavi raven
ciljev, ki jo želi doseči pri prizadevanju za povezovanje in reforme. S
trajno zavezanostjo in podporo EU lahko partnerske države te sporazume
uporabljajo za zbliževanje predpisov in institucij. Navedeni sporazumi
vključujejo usklajevanje z zakoni, predpisi in standardi EU, ki postopno
vodi v gospodarsko vključevanje na notranji trg. Pogajanja o pridružitvenih sporazumih so se
začela s petimi partnerskimi državami in zagotavljajo trdno politično
podlago za krepitev odnosov. Pogajanja o razvitem in celovitem
prostotrgovinskem območju v okviru pridružitvenega sporazuma so se
začela z Ukrajino, z drugimi partnericami pa se bodo, ko bodo izpolnjeni
ustrezni pogoji. Kljub sorazmerni majhnosti razvitih in celovitih prostotrgovinskih
območij ter posledično omejeni trgovinski izmenjavi med EU in
državami vzhodnega partnerstva so ta območja za EU pomembna prednostna
naloga kot učinkovito orodje za krepitev političnih in gospodarskih
povezav med EU in njenimi vzhodnimi sosedami. Da bi se partnerskim državam
pomagale razviti upravne zmogljivosti, ki so potrebne za temeljite reforme, so
v okviru vzhodnega partnerstva predvideni tudi programi za celovito
vzpostavljanje institucij. Te dopolnjujejo še pilotni programi za regionalni
razvoj, ki so najnovejši instrument EU za pomoč partnericam pri odpravi
ekonomskih, socialnih in regionalnih neravnovesij. Z njihovo pomočjo bodo
lahko partnerice vzpostavile ustrezne strukture in dejavnosti za spopadanje z
regionalnimi izzivi. Nekatere države vzhodnega partnerstva
pripisujejo velik pomen svoji evropski identiteti, razvoj tesnejših odnosov z
EU pa ima v teh državah močno podporo javnosti. V osrčju
procesa političnega in gospodarskega povezovanja, ki ga ponuja vzhodno
partnerstvo, so tudi vrednote, na katerih je zgrajena Evropska unija – to so
svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ter pravna država. Prav te vrednote so določene v
členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, na njih pa temeljita tudi
člena 8 in 49. Medosebni stiki so pomemben del partnerstva.
EU bo še naprej pomagala Ukrajini in Republiki Moldaviji pri njunih
prizadevanjih za izvedbo akcijskih načrtov za liberalizacijo vizumskih
režimov. Ta načrta bi lahko postala modela za druge države vzhodnega
partnerstva. Medtem bi morale te države v celoti izkoristiti priložnosti, ki
jih ponuja poenostavljanje vizumskih postopkov. Za vzhodne partnerice je bilo pripravljenih
pet vodilnih pobud[13]
na področjih upravljanja meja, razvoja MSP, energetskega sodelovanja,
civilne zaščite in okoljskega upravljanja. Ti programi bodo zdaj
prilagojeni, da bi se z njimi bolje podprli cilji dvostranskih partnerstev.
Delo v okviru vodilne pobude za celovito upravljanje meja je na primer vse bolj
usmerjeno v podpiranje partneric pri izpolnjevanju pogojev za poenostavitev
vizumskih postopkov in liberalizacijo vizumskega režima. Povečanje
opaznosti dvo‑ in večstranskih dejavnosti vzhodnega partnerstva je
pomembno za to, da se njihove koristi pojasnijo širši javnosti. Da bi EU pripomogla
k izboljšanju regionalne solidarnosti, bi morala razviti svojo podporo
podregionalnemu sodelovanju, ki je osredotočeno na konkretne teme in
vključuje manj partneric. Za krepitev dvostranskih odnosov med našimi
partnericami, tudi na področju reševanja sporov, je treba bolj strateško
uporabljati večstranski okvir. V
skladu s ciljem osredotočanja na povezave med družbami, zastavljenim v
prenovljeni ESP, bo EU spodbujala tesnejše sodelovanje z zainteresiranimi
stranmi, vključno s: parlamenti v okviru skupščine Euronest, ki jo je
ustanovil Evropski parlament, regionalnimi akterji v sodelovanju z Odborom
regij, gospodarstveniki prek podjetniškega foruma vzhodnega partnerstva ter
civilno družbo in socialnimi partnerji prek foruma civilne družbe, vzpostavljenega
v okviru vzhodnega partnerstva, in njegovih nacionalnih platform. Sodelovanje v okviru vzhodnega partnerstva se
bo nadaljevalo s političnim dialogom na področjih, kot so: ·
izobraževanje, mladi in kultura: širjenje
sodelovanja v programih, kot so Erasmus Mundus, Tempus, Mladi v akciji in
eTwinning; odpiranje prihodnjih novih programov EU, kot je vseživljenjsko
učenje, državam vzhodnega partnerstva; nadaljevanje posebnih ukrepov
programa Kultura 2009–2010 in kulturnega programa vzhodnega partnerstva; ·
promet: povezovanje infrastrukturnih omrežij EU in
vzhodnih partneric; ·
energetika, okolje, podnebne spremembe: okrepljen dialog
po vzpostavitvi vzhodnoevropskega partnerstva za energetsko učinkovitost
in okolje (E5P) ter pristopu Ukrajine in Republike Moldavije k Pogodbi o
ustanovitvi Energetske skupnosti, da bi se okrepilo sodelovanje na
področju varnosti preskrbe z energijo; ·
izmenjava znanj, raziskave in informacijska družba:
popolno povezovanje raziskovalnih in izobraževalnih skupnosti v regiji v okviru
elektronskih infrastruktur (na primer vseevropskega podatkovnega omrežja GÉANT
za mreženje ter Evropske nadomrežne infrastrukture za mreže in porazdeljeno
računalništvo); ·
vprašanja v zvezi s carino in kazenskim pregonom na
podlagi strateških okvirov za carinsko sodelovanje z Ukrajino, Republiko
Moldavijo in Belorusijo ter sodelovanje na področju boja proti
tihotapljenju; ·
ukrepi za razvoj podeželja (v skladu z evropskim
sosedskim programom za razvoj kmetijstva in podeželja); ·
politika zaposlovanja in socialna politika; ·
pravosodje, svoboda in varnost na podlagi
akcijskega načrta za vzhodno partnerstvo na področju pravosodja in
notranjih zadev, ki bo predstavljen pozneje letos v okviru stockholmskega
programa[14],
vključno s partnerstvi za mobilnost; ·
skupna varnostna in obrambna politika (SVOP). Države članice EU, tretje države in
mednarodne finančne institucije so pokazale interes za nadaljnje
uresničevanje ciljev vzhodnega partnerstva in podpiranje projektov
strateškega pomena. Dodatna sredstva zagotavljajo Sklad za spodbujanje naložb v
sosedstvo (NIF), dvostranski partnerji ter mednarodne finančne
institucije, zlasti Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za
obnovo in razvoj (EBOR) ter Svetovna banka. Táko sodelovanje bi moralo potekati
dinamično, z opiranjem na mehanizem MSP, mehanizem EIB za vzhodne partnerice
in skrbniški sklad EIB za tehnično pomoč vzhodnemu partnerstvu (EU in
države članice so pozvane, naj prispevajo vanj). Skupina za informacije in usklajevanje v zvezi
z vzhodnim partnerstvom združuje mednarodne finančne institucije in tretje
države, ki jih zanima donatorsko usklajevanje in, splošneje, razvoj vzhodnega
partnerstva, vključno s Kanado, Japonsko, Norveško, Rusijo, Švico,
Turčijo in ZDA. To neuradno sodelovanje bo okrepljeno v skladu z interesi
partneric vzhodnega partnerstva. Drugi vrh vzhodnega partnerstva bo organiziran septembra 2011 v Varšavi. Evropska komisija in
visoka predstavnica bosta nato na podlagi njegovih rezultatov predložili
načrt za prihodnje izvajanje vzhodnega partnerstva. 3.2 Vzpostavljanje
partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo v južnem Sredozemlju EU bo: · izvedla programe za celovito vzpostavljanje institucij, podobne tistim, ki se izvajajo z vzhodnimi partnericami; · začela dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti s Tunizijo, Marokom in Egiptom (kot prvi korak k partnerstvu za mobilnost); · okrepila evro-sredozemsko industrijsko sodelovanje; · začela izvajati pilotne programe v podporo razvoju kmetijstva in podeželja; · Unijo za Sredozemlje usmerila na konkretne projekte z jasnimi koristmi za prebivalstvo sredozemske regije; · nadgradila podregionalno sodelovanje; · okrepila dialog o politiki zaposlovanja in socialni politiki. Z ESP je treba zagotoviti ambiciozen odziv na
daljnosežne spremembe, ki trenutno potekajo v južnem Sredozemlju. V skupnem
sporočilu z naslovom Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z
državami v južnem Sredozemlju[15],
objavljenem 8. marca, so na kratko opisani osnovni elementi ponudbe EU za
novo partnerstvo s partnericami, ki so se lotile vzpostavljanja demokracije in
obsežnih reform. V tem sporočilu so povzeta tri glavna področja, na
katerih namerava EU še nadgraditi svoje odnose s sredozemskimi partnericami:
demokratični prehod in krepitev institucij, močnejše partnerstvo z ljudstvom
ter trajnosten in vključujoč gospodarski razvoj. Partnerstvo bo
zaradi svojih različnih politik in instrumentov celovito in obsežno,
vendar se bo jasneje razlikovalo glede na posebne potrebe in raven zastavljenih
ciljev posamezne partnerice. EU že krepi odnose s številnimi partnericami,
zlasti z dodeljevanjem „naprednega statusa“[16]. Od
partneric, ki želijo z EU vzpostaviti partnerstvo za demokracijo in skupno
blaginjo, se pričakuje napredek pri ključnih elementih iz
razdelka 1.1. Dolgoročna vizija za najnaprednejše sredozemske
partnerice vključuje tesno politično povezovanje z EU in gospodarsko
vključevanje na notranji trg. Kratkoročno bodo imele partnerice, ki
bodo napredovale pri reformah, na izbiro več možnosti. V podporo
demokratičnim spremembam bodo pripravljeni programi za celovito
vzpostavljanje institucij, podobni tistim, ki se izvajajo z vzhodnimi
sosednjimi državami: zagotovili bodo bistveno znanje in izkušnje ter
finančno podporo za izgradnjo zmogljivosti ključnih upravnih organov
(carinskih, izvršilnih, sodnih), prednostno pa bodo usmerjeni v tiste
institucije, ki so najbolj potrebne za podporo demokratizaciji. Komisija bo za
vzpostavitev močnejšega partnerstva z ljudstvom začela dialog
o migracijah, mobilnosti in varnosti, na primer s Tunizijo, Marokom in Egiptom
(kot prvi korak k partnerstvu za mobilnost). Ti predlogi so podrobneje opisani
v Sporočilu o dialogu z južnosredozemskimi državami o migracijah,
mobilnosti in varnosti[17].
Razširjeni bodo tudi sodelovanje med šolami (eTwinning), mobilnost študentov in
akademskega osebja v okviru partnerstev med univerzami (Erasmus Mundus),
strukturirano sodelovanje za posodobitev univerz (Tempus) ter mobilnost mladih
(Mladi v akciji), da se zagotovi boljša podpora mladim. Nove pobude se lahko
spodbujajo tudi na kulturnem področju. Kratkoročno bo EU za vzpostavitev trajnostnega
in vključujočega gospodarskega razvoja povečala prizadevanja
za okrepitev trgovinskih določb veljavnih pridružitvenih sporazumov s
sklenitvijo tekočih pogajanj o kmetijstvu ter storitvah in pravici do
ustanavljanja. Izbrane južne sosednje države bodo dobile tudi možnost,
da začnejo priprave na prihodnja pogajanja o razvitih in celovitih
prostotrgovinskih območjih. Komisija bo za dopolnitev strukturnih
prilagoditev, povezanih z odpiranjem trga, in spodbujanje vključujoče
rasti financirala pilotne programe za razvoj kmetijstva in podeželja ter – na
podlagi izkušenj, pridobljenih v vzhodnem partnerstvu – pilotne programe za
regionalni razvoj. Industrijsko sodelovanje na evro-sredozemski
ravni bo spodbujala z nadaljnjim izvajanjem Evro-sredozemske listine za
podjetja, njeno prilagoditvijo potrebam malih in srednje velikih podjetij v
skladu z Aktom EU za mala podjetja, izmenjavo dobrih praks ter odpiranjem
dejavnosti in omrežij v prednostnih sektorjih (tekstilna industrija, turizem,
surovine). Okrepila bo dialog o politiki zaposlovanja in socialni politiki ter
spodbujala učinkovit socialni dialog, tudi v okviru evro-sredozemskega
foruma o socialnem dialogu. Regulativno sodelovanje na regionalni ravni bi
lahko olajšalo trgovinske izmenjave in izboljšalo naložbeno okolje. K
trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu razvoju bo pripomogel
tudi razvoj učinkovitega, varnega, varovanega in trajnostnega
multimodalnega vsesredozemskega prometnega omrežja. Komisija že sodeluje z EIB
in Mednarodno pomorsko organizacijo, da bi določila pilotne ukrepe za
izboljšanje sodelovanja med pomorskimi sektorji v Sredozemlju. Unija za Sredozemlje, ki dopolnjuje dvostranske odnose med EU in partnericami, bi morala
povečati svoje možnosti za vzpostavitev učinkovitega in v rezultate
usmerjenega regionalnega sodelovanja. Zagotavlja
tudi vključujočo naravo regionalnega sodelovanja v Sredozemlju z
vključevanjem akterjev, kot so Turčija in države zahodnega Balkana. Visoka predstavnica in Komisija sta v skladu z
Lizbonsko pogodbo pripravljeni prevzeti večjo vlogo v Uniji za
Sredozemlje. Ponovna oživitev Unije za
Sredozemlje zahteva prehod na bolj pragmatičen pristop, ki bo temeljil na
projektih. Njen sekretariat mora delovati kot
orodje za spodbujanje, ki bo države, EIB, mednarodne finančne institucije
in zasebni sektor združevalo pri konkretnih gospodarskih projektih strateškega
pomena, ki bodo po vsej regiji ustvarjali delovna mesta ter spodbujali
inovacije in rast. Udeležba partnerskih držav v teh projektih bi lahko delovala
po načelu spremenljive geometrije glede na njihove potrebe in interese.
Sofinanciranje posebnih infrastrukturnih projektov iz proračuna EU bi bilo
lahko zagotovljeno iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo. V sedanjih
gospodarskih in političnih razmerah so vodilni projekti, opredeljeni na
vrhu v Parizu, še vedno v celoti pomembni, zlasti načrt za sončno
energijo v Sredozemlju, sanacija okolja v Sredozemlju, pa tudi razvoj pomorskih
in kopenskih avtocest ter sredozemska pobuda za razvoj podjetništva. V podporo
trajnostnemu razvoju bi bilo treba dati prednost izvajanju veljavnih
regionalnih sporazumov, kot je Konvencija za varstvo morskega okolja in
obalnega območja Sredozemlja. Nazadnje, podregionalno sodelovanje, ki
vključuje manj sosednjih držav in se posveča posebnim vprašanjem,
lahko prinaša koristi in krepi solidarnost. Podregionalno
sodelovanje v Magrebu bi bilo mogoče še nadgraditi, na primer s podporo
večjemu fizičnemu povezovanju. EU bo
v bližnji prihodnosti pripravila posebne predloge, vključno z možnostmi za
podporo morebitnemu odpiranju meja v regiji. 4. Poenostavljena in skladna politika ter
programski okvir 4.1 Jasnejše prednostne naloge z
okrepljenim političnim usmerjanjem EU bo: · akcijske načrte ESP in pomoč EU usmerila v manj prednostnih nalog, podprtih z natančnejšimi merili uspešnosti. Dvostranski odnosi med EU in vsako od njenih
sosednjih držav so se v zadnjih letih okrepili. Tesen in intenziven dialog se
je razvil ne samo o splošnih političnih vprašanjih, ampak o vseh posebnih
področjih našega sodelovanja. Ti zelo tesni odnosi in višja raven zavez
zahtevajo veliko močnejši politični dialog in sodelovanje. Lizbonska
pogodba določa načine, kako lahko Evropska unija uresniči jasne
in skladne politike in programe s povezovanjem zunanje politike in politike
pomoči EU, ki sta bili prej v rokah različnih institucij. Partnerske države
in države članice soglašajo, da bi bolj vsebinski pridružitveni sveti
omogočali bolj poglobljeno razpravo na politični ravni. Vendar se
politični dialog ne sme skrčiti na letno razpravo v pridružitvenem
svetu: če to zahtevajo razmere, je treba predvideti pogostejše in bolj
priložnostne načine. Za vzpostavitev gotovosti in zaupanja, ki sta
potrebna za uspešno spopadanje s skupnimi izzivi, je ključen stalnejši in
zaupnejši politični dialog. Poleg tega namerava Komisija z ustreznimi
ministrstvi v partnerskih državah okrepiti dialog o sektorskih politikah (kot
so energetika, izobraževanje, mladi, migracije in promet). Čeprav akcijski načrti ESP
ostajajo okvir za naše splošno sodelovanje, bo EU partnericam predlagala, naj
se osredotočijo na omejeno število kratko‑ in srednjeročnih
prednostnih nalog, ki vključujejo natančnejša merila uspešnosti in
jasnejše zaporedje ukrepov. EU bo prednostne naloge za svojo finančno
pomoč ustrezno prilagodila. Ta seznam prednostnih nalog bo določal
politični ritem, EU in vsem njenim sosednjim državam pa pomagal pri
doseganju ključnih ciljev v medsebojno dogovorjenem časovnem okviru.
To bo tudi omogočilo boljše povezovanje ciljev politike in
načrtovanja pomoči. Na tej podlagi bo mogoče programske
dokumente poenostaviti in se osredotočiti na opredelitev prednostnih nalog
akcijskih načrtov, ki zahtevajo posebno pomoč EU. Nadaljnja poenostavitev zagotavljanja
finančne pomoči bo prav tako eden od ciljev oblikovanja nove uredbe o
evropskem sosedskem instrumentu v okviru prihodnjega večletnega
finančnega okvira, da se bo potreba po prožnejšem in bolj usmerjenem
dodeljevanju finančne pomoči uresničila v praksi. Hkrati s tem bo EU še naprej vsako leto
poročala o napredku v skladu z akcijskimi načrti. V poročilih bo
večji poudarek na demokraciji, sčasoma pa se bo izoblikovala
močnejša povezava med rezultati, izmerjenimi v teh poročilih,
pomočjo in ravnmi finančne podpore. 4.2 Financiranje EU bo: · preusmerila predvidena in načrtovana finančna sredstva evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) ter druge ustrezne instrumente zunanje politike v skladu s tem novim pristopom; · do leta 2013 zagotovila dodatna sredstva v višini več kot 1 milijarde EUR za nujne potrebe sosedstva; · zagotovila proračunske okrepitve iz različnih virov; · hitro predložila sočasne predloge proračuna proračunskemu organu (prenosi za leto 2011, pisni predlog spremembe za leto 2012, reprogramiranje za leto 2013). Za izvajanje tega novega pristopa sosedske
politike, ki temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti
univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije in pravne države,
bodo do leta 2013 potrebna dodatna sredstva v višini do
1 242 milijonov EUR. Ta sredstva dopolnjujejo
5 700 milijonov EUR, zagotovljenih z evropskim instrumentom
sosedstva in partnerstva za obdobje 2011–2013. V primeru novih potreb bodo
finančna sredstva, namenjena ukrepom za regijo v okviru tematskih
instrumentov, in mehanizmi kriznega ukrepanja v proračunu EU pomenili nova
sredstva. Zagotovljena bo finančna podpora za nadaljnjo krepitev partnerstva
z ljudmi po vsej regiji, podporo trajnostni in vključujoči rasti,
pokritje dodatnih potreb, ki so posledica demokratičnih sprememb v
partnerskih državah, hitrejše doseganje razvojnih ciljev tisočletja in
financiranje novih pobud na podlagi tega pregleda, zlasti na področjih
partnerstva z družbami ter razvoja kmetijstva in podeželja (glej
razdelka 3.1 in 3.2 zgoraj). To vključuje znesek do
250 milijonov EUR, ki izhaja iz vrnjenih sredstev v okviru starejših
posojilnih poslov in poslov tveganega kapitala ter bo dan na razpolago Skladu
za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP) za spodbujanje rasti in
zaposlovanja s financiranjem novih dejavnosti ter podporo dolgoročnim
finančnim potrebam malih in srednje velikih podjetij. V ta namen bi moral
Svet odobriti predlog Komisije za spremembo člena 23 uredbe o ENPI. Ta dodatna sredstva bodo zagotovljena s
prerazporeditvijo iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira za
obdobje 2007–2013 in uporabo nerazporejene razlike do zgornje meje
odhodkov za leto 2012 ter – glede na potrebe – z instrumentom
prilagodljivosti. Komisija bo v kratkem predložila pisni predlog spremembe
proračuna za leto 2012 . Komisija še proučuje, kako bi splošne
razmere v državi na področju demokracije, odgovornosti, pravne države in
dobrega finančnega poslovodenja kar najbolje vključila v svoje
odločitve o ureditvi proračunske podpore, svoj pristop pa bo na
kratko opisala v sporočilu o proračunski podpori, ki ga pripravlja.
To naj bi tudi zagotovilo potrebno prilagodljivost, da bi se ravni in vrste podpore
prilagodile rezultatom reform vsake partnerice. 4.3 Vključevanje EIB in EBOR EU bo: · zagotovila dodatne možnosti za posojila EIB in EBOR, vključno z razširitvijo mandata EBOR na izbrane južne partnerice. Za podporo velikim
infrastrukturnim projektom, na podlagi katerih se bo lahko EU povezala s
sosedstvom, pospešila razvoj in rešila ključne izzive na področjih energetike,
okolja in prometa, je treba Evropski investicijski banki in drugim regionalnim
razvojnim bankam, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, zagotoviti
zadostna finančna sredstva. Komisija podpira okrepitev zunanjega mandata
EIB za vzhodne in južne sosednje države ter razširitev mandata EBOR na izbrane
države južnega Sredozemlja. EIB in EBOR lahko skupaj uresničita cilje politike
EU in hkrati povečata svoje primerjalne prednosti. Dejavnosti EBOR
v državah južnega Sredozemlja bi morale podpirati cilje politike EU, ne bi pa
smele povzročiti prenosa sredstev iz dejavnosti v vzhodnem sosedstvu EU. Z odobritvijo
spremenjenega zunanjega mandata EIB bi se zagotovila večja posojila EIB z
jamstvom EU v vsem sosedstvu EU. Zlasti če bo Svet odobril dodatna
sredstva za posojila v višini 1 milijarde EUR, ki jih je predlagal
Evropski parlament, bo lahko EIB v obdobju 2011–2013 sredozemskim državam zagotovila
skoraj 6 milijard EUR. Zbrala se bodo potrebna finančna sredstva
do 90 milijonov EUR za zagotovitev proračunskih jamstev, ki bodo
potrebna zaradi zvišanja posojil EIB sredozemski regiji. 4.4 Načrtovanje za
leto 2013 in obdobje po njem EU bo: · spodbujala prožnejše in preprostejše dodeljevanje pomoči v okviru instrumenta, ki bo po letu 2013 nasledil sedanji ENPI; · pospešila prizadevanja za usklajevanje med EU, njenimi državami članicami ter drugimi ključnimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji. Svet se je julija 2010 v ugotovitvah o
ESP strinjal, „da morajo odpiranje trga, gospodarsko povezovanje, zbliževanje
predpisov in krepitev dvostranskih odnosov v vseh sosednjih državah spremljati
ustrezna finančna in tehnična podpora ter krepitev zmogljivosti,“ in
navedel, da „se bo vprašanju finančne podpore znova posvetil v okviru
razprav o prihodnjem večletnem finančnem okviru“. Komisija bo
prenovljeno vizijo ESP in srednjeročne cilje proučila v predlogih za
večletni finančni okvir EU za obdobje po letu 2013[18].
Ključni vir financiranja, novi evropski sosedski instrument, bo
partnerskim državam zagotovil večino finančne podpore, predvsem s
programi dvostranskega, regionalnega in čezmejnega sodelovanja. V
financiranju bo treba upoštevati zastavljene cilje iz pregledane ESP. Ta bi
morala vedno bolj temeljiti na politikah in omogočati večje
razlikovanje, večjo prožnost, strožje pogoje in spodbude za najuspešnejše
države, da bi se upoštevali zastavljeni cilji posameznega partnerstva (npr. pogajanja
o razvitih in celovitih prostotrgovinskih območjih). Pomoč EU bi se
lahko prav tako vedno bolj izvajala s prenosom na partnerske države, če
bodo upoštevana finančna pravila Unije in zaščiteni finančni
interesi EU. Da bi se kar najbolj povečala zunanja
podpora za načrtovane reforme v okviru ESP, bo EU okrepila prizadevanja za
usklajevanje z državami članicami EU, drugimi dvostranskimi donatorji,
EIB, EBOR in mednarodnimi finančnimi institucijami. To sodelovanje ima
lahko obliko skupnega načrtovanja, pobud za skupno sodelovanje ter
programov in projektov sofinanciranja. Za boljše usklajevanje pomoči EU
bodo Evropska služba za zunanje delovanje in službe Komisije proučile
možnost uvedbe pilotnih dejavnosti skupnega načrtovanja z zainteresiranimi
državami članicami v državah južnega sosedstva, ki so v procesu
demokratičnega prehoda. Sklepne ugotovitve Sosedstvo EU
ponuja velike možnosti za vzajemno koristno povezovanje in sodelovanje, na
primer številčno in dobro izobraženo delovno silo, precej velike trge, ki
jih je še treba razviti, ter rešitve v zvezi z varnostjo preskrbe z energijo,
ki so ugodne za vse strani. Sodelovanje s sosednjimi državami je edini
način za spopadanje z izzivi in grožnjami, ki se ne zmenijo za meje, na
primer terorizem, nezakonite migracije ter onesnaževanje skupnih morij in rek.
Tako bo mogoče odpraviti vire nestabilnosti in sporov v regiji. Več sosednjih
držav na vzhodu in jugu se je v zadnjem desetletju že podalo na zahtevno pot
prehoda. Pri utrjevanju teh procesov potrebujejo pomoč. Druge so se v
proces vključile šele pred kratkim. Tudi te nujno potrebujejo pomoč
in se lahko učijo iz izkušenj drugih partneric. V interesu EU je, da
podpre te procese sprememb, tako da s sosednjimi državami sodeluje pri uveljavljanju
bistvenih vrednot in načel človekovih pravic, demokracije in pravne
države, tržnega gospodarstva ter vključujočega in trajnostnega
razvoja njihovih političnih in gospodarskih struktur. Novi pristop k
ESP, ki je opisan v tem sporočilu, je korak v to smer. Komisija in visoka
predstavnica pozivata Svet in Evropski parlament, naj podpreta njuna splošna
prizadevanja in konkretne predloge, na katere sta opozorili. Naslednji cilj je
nadaljevati posvetovanja s sosednjimi državami, da bi se novi pristop kar
najbolje prenesel v vsako posamezno partnerstvo. Izzivov je veliko, za njihovo popolno
uresničitev pa bo morda potreben čas. Skupaj si prizadevamo za
demokratično, uspešno in stabilno regijo, v kateri bo lahko več kot
800 milijonov ljudi živelo, delalo in oblikovalo prihodnost svoje države v
prepričanju, da bodo spoštovani njihova svoboda, dostojanstvo in pravice. OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1 Naslov predloga/pobude Skupno
sporočilo Komisije in visoke predstavnice za skupno zunanjo in varnostno
politiko: „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ 1.2 Zadevna področja v
okviru ABM/ABB[19]
Zunanji
odnosi 1.3 Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa[20]
X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju
obstoječega ukrepa ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na ukrep z novo usmeritvijo 1.4 Cilji 1.4.1 Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Evropa
v svetu: uveljavljanje politične vloge EU na svetovnem prizorišču 1.4.2 Specifični cilji in
zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB 19 08
Evropska sosedska politika in odnosi z Rusijo Specifični cilji, povezani z dejavnostjo v okviru ABM 1.
Ustvarjanje razmer za tesno sodelovanje med EU in njenimi sosedami ter za
regionalno in večstransko povezovanje. 2.
Podpora sosednjim državam EU pri gospodarskih in sektorskih reformah ter
spodbujanje nadaljnjega povezovanja z EU in med sosednjimi državami. 3.
Spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države ter pomoč
pri reševanju sporov v sosedstvu EU. 1.4.3 Pričakovani izid in
učinki Navedite, kako naj bi
predlog/pobuda učinkovala na upravičence / ciljne skupine. S
strateškim pregledom evropske sosedske politike (ESP), ki je bil opravljen
lani, so bila opredeljena področja, na katerih je mogoče politiko
bistveno okrepiti. Zaradi revolucij in nemirov v južnem Sredozemlju ter velike
želje prebivalcev teh držav po političnih in gospodarskih spremembah je
pomoč EU še toliko nujnejša kot v preteklosti, pokazalo pa se je tudi, na
katerih področjih so in bi morale biti EU in partnerske države
učinkovitejše. Prav tako EU ostaja zavezana trajni podpori demokratizaciji
in reformnim procesom v celotnem sosedstvu, na vzhodu in jugu. V
sporočilu z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ so navedeni
predlogi na podlagi strateškega pregleda ESP, v okviru tega pa so pojasnjeni
pristopi k reševanju vprašanja vzhodne Evrope in južnega Kavkaza z nadaljnjim
izvajanjem vzhodnega partnerstva ter vprašanja južnega Sredozemlja v okviru
novega „partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo“. EU želi s ponudbo
„partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo“ predvsem podpreti
demokratične spremembe, ki so se začele v Egiptu in Tuniziji ter bi
se lahko razširile na druge države v južnem Sredozemlju. Nove
dejavnosti, ki izhajajo iz pregleda, je mogoče razdeliti na tri glavne
elemente: Element 1. Demokratične spremembe in vzpostavljanje
institucij (ustreza specifičnemu cilju 3
v okviru ABM – glej zgoraj) Podpora demokratičnim spremembam in vzpostavljanju institucij na
podlagi programa za celovito vzpostavljanje institucij za
demokratične spremembe in drugih ustreznih ukrepov, namenjenih
institucijam, ki so ključne za demokratične družbe, in pomoči
pri demokratični reformi varnostnega sektorja. Pričakovani rezultati Večje
spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; boljše
demokratično upravljanje; bolj
neodvisno in učinkovitejše sodstvo; manj
korupcije; boljši
demokratični nadzor nad varnostnim sektorjem; večja
mobilnost, povezana z upravljanjem meja in migracij; zakonodaja,
ki je skladnejša s pravnim redom EU. Element 2. Krepitev partnerstva z ljudmi (ustreza specifičnemu cilju 1 v okviru ABM – glej zgoraj) Krepitev partnerstva z ljudmi s širitvijo stikov med študenti,
raziskovalci in mladimi. Večja
mobilnost študentov in akademskega osebja znotraj partnerstev med univerzami
(Erasmus Mundus) in strukturirano sodelovanje za posodobitev univerz (Tempus); sodelovanje
med šolami zaradi uvedbe programa eTwinning EU; več
stikov med mladimi; boljša
obveščenost državljanov ESP (vključno s prebivalci
separatističnih regij) o dosežkih, priložnostih in izzivih ESP. Element 3. Trajnostna in vključujoča rast in gospodarski
razvoj (ustreza specifičnemu cilju 2 v
okviru ABM – glej zgoraj) Spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti s podporo malim
in srednje velikim podjetjem ter odpravo gospodarskih in družbenih razlik v
partnerski državi s „pilotnimi programi“, zasnovanimi na politikah EU na
področju kohezije in razvoja podeželja. Zmanjšanje
notranjih gospodarskih razlik; večja
zaposlenost; razvoj
malih in srednje velikih podjetij; več
poklicnega izobraževanja in usposabljanja; izboljšanje
možnosti za preživljanje kmečkega prebivalstva; večja
varnost hrane; večje
vključevanje na notranji trg EU s sodelovanjem v programih EU. 1.4.4 Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude. Spoštovanje
človekovih pravic in demokratičnih standardov, kot je razvidno iz
poročil nevladnih organizacij, Združenih narodov in regionalnih organov; ustrezno
spremljanje demokratičnih in verodostojnih volitev; stopnja
korupcije; število
šol, vključenih v program eTwinning; število
univerzitetnih študentov in raziskovalcev, ki sodelujejo v projektu Erasmus
Mundus; število
projektov strukturiranega sodelovanja med univerzami; stopnja
blaginje kmečkega prebivalstva; število
ugodno rešenih vlog partneric ESP v programih EU; trajnejša
oskrba s cenovno dostopno hrano v državah ESP; manjše
gospodarske in družbene razlike; nižja
stopnja brezposelnosti. 1.5 Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1 Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Vizija politike in srednjeročni cilji Dolgoročna
vizija, na kateri temelji ESP, je sosedstvo, v katerem vsaka partnerska
država razvija svoje povezave z EU v skladu s svojimi željami, potrebami in
zmogljivostmi. V političnem smislu to vključuje ponudbo za tesnejše
sodelovanje z EU, vključno z več skupnimi pobudami na mednarodnem
prizorišču pri vprašanjih skupnega interesa. V gospodarskem smislu je EU
odprta tudi za tesnejše gospodarsko povezovanje, ki bi pripeljalo do postopnega
gospodarskega vključevanja na notranji trg EU. Prav tako podpira
vključujočo in trajnostno rast v sosednjih državah, ki bi tako lahko
postale konkurenčnejše, ustvarjale dostojna delovna mesta in dosegle
razvojne cilje tisočletja. EU bi morala aktivirati vse svoje politike
glede na vzajemne potrebe in interese ter zaveze vsake države glede reform in
demokratizacije. Cilj je večja vzajemna zavezanost
politični in gospodarski blaginji državljanov – Evrope in sosednjih držav
–, ki je najboljše jamstvo za našo skupno stabilnost in blaginjo. Tej viziji ne
manjka izzivov. Za partnerske države nujne reforme pomenijo precejšnje stroške
in napore, preden bodo začele prinašati koristi. Z vidika EU je pomembno,
da ni ogroženo nemoteno delovanje notranjega trga in da se zagotovi
uresničevanje mobilnosti v varnem okolju. Partnerske
države, ki bodo sprejele odločilne ukrepe za politične in gospodarske
reforme, lahko v prihodnjih štirih ali petih letih pričakujejo sklenitev pridružitvenega
sporazuma v okviru vzhodnega partnerstva (vzhod) ali vključitev v partnerstvo
za demokracijo in skupno blaginjo (jug). To bodo spremljali večja
mobilnost in stiki med ljudmi (npr. vključno z morebitno vzpostavitvijo
partnerstev za mobilnost), gospodarsko povezovanje v okviru morebitnega
industrijskega sodelovanja, razvoj malih in srednje velikih podjetij,
neposredne tuje naložbe in okrepljeni trgovinski odnosi z EU (npr. z
vzpostavitvijo razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij ter
sklenitvijo drugih sporazumov, npr. na področjih kmetijstva, storitev in
ustanavljanja, ali sporazumov o skladnosti in sprejemljivosti industrijskih
proizvodov za prednostne sektorje) in tesnejše sektorsko povezovanje (npr. z
vključevanjem na vseevropski energetski trg ter sodelovanjem v programih
in agencijah EU v skladu z možnostmi vključitve v posamezni program in s
splošnimi smernicami o sodelovanju v agencijah EU). EU
želi s ponudbo „partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo“[21] predvsem
podpreti demokratične spremembe, ki so se začele v Egiptu in Tuniziji
ter bi se lahko razširile na druge države. Te države za odločno
nadaljevanje procesa demokratičnih sprememb potrebujejo podporo za reformo
svojih institucij in ponovno gospodarsko rast. Tudi njihovi prebivalci morajo
spoznati, da je EU pripravljena pomagati v tem zanimivem, a težkem obdobju sprememb. Dodatna finančna sredstva Izvajanje
tega novega pristopa v sosedski politiki, ki temelji na vzajemni odgovornosti
in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih pravic,
demokracije in pravne države, bo zahtevalo dodatna sredstva v višini do
1 242 milijonov EUR do leta 2013. To bo
vključevalo: (a)
z zakonodajnim okvirom ENPI je mogoče ustrezno podpreti večino novih
ukrepov sodelovanja, opredeljenih v pregledu. Komisija zato predlaga, naj se
sredstva za financiranje ENPI (750,5 milijona EUR) dopolnijo iz
različnih virov, in sicer: 355 milijonov EUR s prerazporeditvijo
iz drugih instrumentov in – obrok za leto 2012 – z razliko do zgornje meje
v razdelku 4 predloga proračuna za leto 2012
(241,5 milijona EUR) ter s 154 milijoni EUR iz instrumenta
prilagodljivosti. Predlagano povečanje je mogoče izvesti brez
formalnega spreminjanja uredbe o ENPI v skladu s členom 37
Medinstitucionalnega sporazuma o finančni perspektivi za
obdobje 2007–2013, ker pomeni odziv na „nove objektivne dolgoročne
okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri
čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa“. Ker je bila
trenutna razlika v predlogu proračuna za leto 2012 ustvarjena z
zmanjšanjem nekaterih proračunskih postavk glede na prejšnje finančno
načrtovanje, bi bilo mogoče tudi predlagano ureditev šteti za
„prerazporeditev“. Več podrobnosti bo predloženih v pisnem predlogu
spremembe proračuna; (b) uporabo
finančnih sredstev iz drugih instrumentov, kot sta evropski instrument za
demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (13,4 milijona EUR za
leti 2011 in 2012) ter tematski program o nedržavnih akterjih v okviru
instrumenta za razvojno sodelovanje (3,8 milijona EUR v
letu 2011); (c)
uporabo instrumenta za stabilnost (40 milijonov EUR)[22]; (d)
dodelitev 90 milijonov EUR za zagotovitev potrebnega jamstva za
sprostitev dodatne milijarde EUR posojil EIB v južnem sosedstvu[23]; (e)
uporabo instrumenta makrofinančne pomoči v višini
100 milijonov EUR[24], (f)
dovoljenje EIB, da vrnjena sredstva za stare dejavnosti znova uporabi za
kapitalske naložbe v mala in srednje velika podjetja
(244 milijonov EUR). Za
zadnji ukrep mora Svet spremeniti člen 23 uredbe o ENPI. Hkrati
s tem se veljavni nacionalni okvirni programi preusmerijo na ključne cilje
novega partnerstva, 150 milijonov EUR pa se iz sredstev ENPI dodeli
podpori novega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe v okviru ESP in
drugih ukrepov za spodbujanje trdnejšega partnerstva z družbami. Razlikovanje Čeprav
bodo imele od dejavnosti, namenjenih krepitvi „partnerstva z družbami“
(element 2), korist vse partnerske države, bodo finančna sredstva v
okviru drugih dveh elementov dodeljena partnerskim državam na podlagi pristopa
več za več, ki temelji na vzajemni odgovornosti. Povečana
podpora EU bo odvisna od napredka pri vzpostavljanju in utrjevanju demokracije
ter spoštovanju pravne države. Bolj kot bo država napredovala pri notranjih
reformah in hitreje kot ji bo to uspevalo, večjo podporo bo prejela od EU.
Ta okrepljena podpora bo imela različne oblike, vključno s
povečanimi finančnimi sredstvi za družbeni in gospodarski razvoj,
obsežnejšimi programi za celovito vzpostavljanje institucij, večjim
dostopom do trga, okrepljenim financiranjem EIB v podporo naložbam in
večjim omogočanjem mobilnosti. Te prednostne zaveze bodo prilagojene
potrebam vsake države in regionalnim razmeram. Iz zavez bo razvidno, da imajo
tehtne reforme precejšnje začetne stroške. Za države, ki reform niso
izvedle, bo EU znova proučila financiranje ali ga celo zmanjšala. 1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja EU Predlog
je treba razumeti v splošnem okviru prenovljene evropske sosedske politike, ki
partnerskim državam ponuja tesnejše politično sodelovanje in poglobljeno
gospodarsko povezovanje v skladu s členom 8 Lizbonske pogodbe.
Temelji na izmenjavi izkušenj, pridobljenih z evropskim povezovanjem, s
sosednjimi državami in na njihovem postopnem vključevanju v politike EU.
Ker ponudba EU temelji predvsem na vključevanju na notranji trg EU, je
Unija primernejša za zagotavljanje take pomoči kot posamezne države
članice. 1.5.3 Spoznanja iz podobnih
preteklih izkušenj O
pretekli pomoči sosednjim državam je bilo izvedenih pet ocen po državah in
dve regionalni oceni (MEDA II in TACIS). Glavni zajeti sektorji so:
gospodarski razvoj (vključno s trgovino), socialni sektor (vključno z
zdravstvom in izobraževanjem), zasebni sektor, kmetijstvo (vključno z
varnostjo hrane) in energetika (vključno z jedrsko energijo). Ocene
so pokazale, da je združitev dvostranskega in regionalnega sodelovanja z
državami, ki sta se prej urejali z ločenima uredbama (TACIS in MEDA), pod
eno okrilje (ENPI) imela pozitivne sinergijske učinke, zlasti pri
mehanizmih dodeljevanja pomoči za podporo reformam. Glede na pozitivne
izkušnje v okviru uredbe MEDA[25]
se je proračunska podpora reformam po uvedbi ENPI znatno povečala in
že prinaša oprijemljive rezultate, spodbuja reforme in pomaga krepiti
politični dialog s partnerskimi državami[26]. Vendar je
treba pristop še izpopolniti, da bo večji poudarek na temeljnih vrednotah
in demokratičnem upravljanju. Prizadevati si je treba tudi za večjo
vključenost civilne družbe v oblikovanje in spremljanje dejavnosti ter
povečanje njihove prepoznavnosti. Po
drugi strani se je z uvedbo nove „zbirke orodij“, ki temelji na izkušnjah s
širitvijo (TAIEX, Twinning in pred kratkim programi za celovito vzpostavljanje
institucij vzhodnega partnerstva), povečala sposobnost ENPI, da
uresniči projekte vzpostavljanja institucij in spodbuja zbliževanje
predpisov s pravnim redom EU. Z elementom
čezmejnega sodelovanja je ENPI dobil boljši mehanizem za obravnavo
sodelovanja med regijami zunaj skupnih meja. 1.5.4 Združljivost z drugimi
zadevnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja Čeprav
je ENPI glavni instrument za usmerjanje finančnega sodelovanja EU s
sosednjimi državami, pa imajo lahko države ESP koristi tudi od drugih
finančnih instrumentov pri obravnavi posebnih vprašanj politike (svetovni
izzivi, človekove pravice, jedrska varnost) ali kriznih situacij
(makrofinančna pomoč, instrument za stabilnost, instrumenti humanitarne
pomoči). EU
je nekatere od teh instrumentov pred kratkim uporabila, da se je odzvala na
nastajajoče potrebe v južnem sosedstvu, še naprej pa jih bo uporabljala v
podporo procesom prehoda v sosedski regiji. V Tuniziji
je bil v okviru instrumenta za stabilnost sprejet sveženj v višini
2 milijonov EUR za podporo 1) politični reformi in izvedbi
volitev ter 2) neodvisni civilni družbi in medijem. Nadaljnja podpora civilni
družbi v višini 2 milijonov EUR se načrtuje tudi v okviru
evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) na
področjih, kot so opazovanje volitev s strani nacionalne civilne družbe,
usposabljanje za politične stranke, podpora svobodi izražanja ter
spodbujanje demokratičnih vrednot in zmogljivosti za nadzor nad spoštovanjem
človekovih pravic. V okviru tematskega programa instrumenta razvojnega
sodelovanja „nedržavni akterji in lokalni organi“ je bilo Tuniziji namenjenih
1,2 milijona EUR. Nazadnje, iz EIDHR se bo financirala misija EU za
opazovanje volitev (do 4 milijone EUR). V Egiptu
bo 2,9 milijona EUR v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in
človekove pravice (EIDHR) namenjenih podpori ukrepom za odpravo
mučenja, izboljšanje razmer v preiskovalnih priporih ter spodbujanje
svobode medijev in svobode prepričanja. V okviru tematskega programa
„nedržavni akterji in lokalni organi“ (instrument razvojnega sodelovanja) bo
2,6 milijona EUR dodeljenih spodbujanju večje vloge mladih,
pravic žensk ter podpori za socialne in gospodarske pravice. Instrument
humanitarne pomoči (70 milijonov EUR) se je uporabil za odpravo
posledic notranjega spora v Libiji ter pomoč beguncem in
razseljenim osebam, 5 milijonov EUR pa je bilo iz rezerve za nujno
pomoč prek mehanizma civilne zaščite namenjenih financiranju
vračanja državljanov tretjih držav. 1.6 Trajanje ukrepa in
finančnega vpliva x Časovno omejen
predlog/pobuda: –
x trajanje predloga/pobude od leta 2011 do
leta 2013 –
x finančni učinek od leta 2011 do
leta 2013 ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda: –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve od
leta YYYY do leta YYYY, –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7 Načrtovani načini
upravljanja[27] x Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija x Posredno centralizirano upravljanje –
prenos izvrševanja na: –
x izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[28], –
¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, ki jim je zaupana izvedba posebnih ukrepov v skladu z naslovom
V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v
smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje z
državami članicami x Decentralizirano upravljanje s
tretjimi državami x Skupno upravljanje z mednarodnimi
organizacijami (navedite) Opombe Cilji se bodo
uresničevali s kombinacijo ukrepov, izvedenih v okviru različnih
načinov upravljanja, še zlasti: ukrepe
vzpostavljanja institucij bo večinoma izvajala Komisija z neposrednim
upravljanjem; študentske in
mladinske izmenjave ter sodelovanje med univerzami in šolami bo večinoma
izvajala Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in
kulturo; pilotni
programi, zasnovani na politikah EU na področju kohezije in razvoja
podeželja, se bodo izvajali z neposrednim centralnim upravljanjem ali
decentraliziranim upravljanjem. Skupno
upravljanje z mednarodnimi organizacijami je mogoče uporabiti za posebne
ukrepe (tj. podporo skladnosti s konvencijami Sveta Evrope). Zaradi
učinkovitosti pomoči in delitve dela z državami članicami se
lahko predvidi tudi preneseno sodelovanje. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1 Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Komisija
bo spremljala napredek svojega zunanjega sodelovanja na vseh ravneh: sredstva (zlasti finančni tokovi:
obveznosti, pogodbe in plačila); dejavnosti/realizacija (izvajanje projektov in
programov, notranje spremljanje, ki ga na kraju samem izvajajo delegacije
Komisije); napredek/rezultati (spremljanje zunanjih
rezultatov („Results-Oriented Monitoring“) – ROM[29]) in učinek. Dolgoročna
zunanja pomoč za partnerske države in njihove regije se načrtuje v
okviru priprave strateških dokumentov (do 7 let) in okvirnih programov
(3–4 leta). Ti programski dokumenti se lahko kadar koli pregledajo, da se
prilagodijo prednostne naloge načrtovanja. Okvirni programi
vključujejo posebne cilje in pričakovane rezultate za vsako področje
sodelovanja. 2.2 Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1 Ugotovljena tveganja 1)
Pomanjkanje politične in upravne stabilnosti v partnerskih državah lahko
povzroči težave pri oblikovanju programov, zamude pri razdelitvi sredstev
in manjšo učinkovitost; 2)
pomanjkanje upravnih sredstev lahko vodi do pomanjkanja človeških virov za
upravljanje pomoči; 3)
nedosledno upoštevanje standardov kakovosti lahko vodi do slabo oblikovanega
programa in projektov; 4)
pomanjkljivo kroženje informacij lahko ovira reševanje zahtevnih vprašanj v
zvezi z upravljanjem pomoči. 2.2.2 Načrtovani načini
nadzora Povečanje
pripravljenosti: opredelitev najbolj ogroženih držav, oblikovanje načrta
za obvladovanje tveganj za posamezne države članice, spremljanje dogajanja
v teh državah z različnimi sredstvi. Zadostna
upravna sredstva: podrobno načrtovanje upravnih sredstev iz obeh razdelkov
4 in 5 večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013.
Prilagoditev dodeljevanja kadrovskih virov med službami na sedežu in
delegacijami, ki temelji na napovedovanju potreb in oceni delovne obremenitve
glede na izmerljiva merila, kadar je to mogoče (npr. število pogodb, ki
jih je treba pripraviti). Izvajanje
in upoštevanje standardov in zahtev pred skupino za zagotavljanje kakovosti in
po njej; delegacije in druge ustrezne službe v GD za razvoj in sodelovanje
EuropeAid morajo že na začetku zagotoviti potrebno znanje in izkušnje s
podporo na daljavo ali na kraju samem. Izboljšanje
sistema – kakovost podatkov in poročanje: pravočasno obveščanje
o tekočih pogajanjih in zagotavljanje, da so vsa problematična
vprašanja v zvezi z upravljanjem pomoči že ustrezno opredeljena in
sporočena sodelujočim v pogajanjih. 2.3 Ukrepi preprečevanja
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Zaščita
finančnih interesov Evropske unije ter boj proti goljufijam in
nepravilnostim sta bistvena dela uredbe o ENPI. Za upravno spremljanje pogodb
in plačil bodo odgovorne delegacije EU v državah upravičenkah. Vsako
dejavnost, ki se bo financirala na podlagi uredbe o ENPI, bodo delegacije
nadzorovale v vseh fazah projektnega cikla[30]. Posebna pozornost bo namenjena naravi
odhodkov (upravičenost odhodkov), spoštovanju proračunov (dejanski
odhodki) ter preverjanju podpornih informacij in ustrezne dokumentacije
(dokazila o odhodkih). 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1 Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov · Obstoječe proračunske vrstice odhodkov Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. ([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 19.01.04.02 || Odhodki za upravno poslovodenje ENPI || nedif. || NE || NE || NE || NE 19.08.01 || Evropska sosedska politika – finančno sodelovanje || dif. || NE || NE || NE || NE || || || || || || 3.2 Ocenjeni
učinek na odhodke v mio. EUR
(na tri decimalna mesta natančno) Ocenjeni učinek na odhodke Razdelek večletnega finančnega okvira || Razdelek 4 – Zunanji odnosi || || || 2011 || 2012 || 2013 || Skupaj || || || || || || Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || || 19.08.01 – Evropska sosedska politika – finančno sodelovanje || obveznosti || (1) || 85,000 || 383,750 || 261,750 || 730,500 || plačila || (2) || 0,000 || 115,125 || 104,700 || 219,825 || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov (15) || || || || || || || || || || || 19.01.04.02 – Upravna sredstva ENPI || || (3) || 0,000 || 11,750 || 8,250 || 20,000 || || || || || || Odobritve za GD za razvoj in sodelovanje – EuropeAid skupaj || obveznosti || 1+3 || 85,000 || 395,500 || 270,000 || 750,500 || plačila || 2+3 || 0,000 || 126,875 || 112,950 || 239,825 || || || || || || Odobritve za poslovanje skupaj || obveznosti || (4) || 85,000 || 383,750 || 261,750 || 730,500 || plačila || (5) || 0,000 || 115,125 || 104,700 || 219,825 || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov || || 0 000 || 0,000 || 11,750 || 8,250 || || || || || || Odobritve skupaj || obveznosti || || 85,000 || 395,500 || 270,000 || 750,500 || plačila || || 0,000 || 126,875 || 112,950 || 239,825 (15). Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. 3.2.1 Ocenjeni učinek na
odobritve za poslovanje –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. –
X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za
poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij || || || Leto 2011 || Leto 2012 || Leto 2103 || SKUPAJ ò || REALIZACIJA vrsta realizacije || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || skupno število realizacij || stroški realizacije || realizacij || realizacij || realizacij || skupaj ELEMENT 1 – DEMOKRATIČNE SPREMEMBE IN VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ || || || || || || || || Programi za celovito vzpostavljanje institucij * || program || 40 || 3 || 20 || 3 || 63 || 3 || 42 || 3 || 125 Partnerstva za mobilnost * || program || 8 || 3 || 5 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 25 Seštevek za element 1 || || 25 || || 73 || || 52 || || 150 ELEMENT 2 – PARTNERSTVO Z LJUDMI || || || || || || || || Erasmus Mundus – mobilnost študentov || Študijsko leto || 0,035 || 857 || 30 || 1 286 || 45 || 1 000 || 35 || 3 143 || 110 TEMPUS – sodelovanje med univerzami || projekti || 0,9 || 6 || 5 || 14 || 12.5 || 14 || 12.5 || 33 || 30 Mladi – projekti || projekti || 0,02 || 500 || 10 || 875 || 17,5 || 875 || 17,5 || 2250 || 45 Druge realizacije || || se ne uporablja || || 5 || || 11,25 || || 9,75 || || 26 Seštevek za element 2 || || 50 || || 86,25 || || 74,75 || || 211 ELEMENT 3 – TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST IN GOSPODARSKI RAZVOJ || || || || || || || || Pilotni kohezijski programi || program || 40 || 3 || 0 || 3 || 85 || 3 || 40 || 3 || 125 Pilotni programi za razvoj kmetijstva in podeželja || program || 30 || 6 || 10 || 6 || 110 || 6 || 65 || 6 || 185 Sodelovanje v programih EU** || se ne uporablja || se ne uporablja || 5,95 || || 5,95 || || 5,95 || || 5,95 || Seštevek za element 3 || || 10 || || 224,5 || || 135 || || 369,5 STROŠKI SKUPAJ || || 85 || || 383,75 || || 261,75 || || 730,5 *Uresničevanje v obliki večletnega programa vzpostavljanja institucij, ki zajema triletno obdobje. Povprečni stroški se nanašajo na tri leta. ** Sredstva, namenjena kot prispevek k sodelovanju partnerskih držav v programih EU. Posamezni prispevek je odvisen od programa in države, zato ga ni mogoče oceniti. Večina potreb po zadevnih človeških virih v delegacijah v zadevnih državah upravičenkah se nanaša prav na to fazo. OPOZORILO: Treba je poudariti, da je razčlenitev dejavnosti in njihovih dodelitev po elementih v tej fazi lahko samo okvirna, zgoraj navedene realizacije pa temeljijo na prvotnih ocenah in so navedene v ponazoritev. 3.2.2 Ocenjeni učinek na odobritve
upravne narave 3.2.2.1 Povzetek –
X Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev
upravne narave. –
¨ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto N[34] || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Odobritve zunaj RAZDELKA 5[35] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || || || || || || || || 3.2.2.2 Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov. –
X Predlog/pobuda zahteva porabo človeških
virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || || Leto 2011 || Leto 2012 || Leto 2013 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || || XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || || || || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa – EPDČ)[36] || || XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD v delegacijah) || || || || 19 01 04 02 [37] || - na sedežu[38] || 0 || || || || - v delegaciji || || 131 || 92 || XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || 10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || SKUPAJ || || 131 || 92 Potrebe po človeških virih se krijejo
z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v
GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD
dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske
omejitve. Opis nalog: Dodatno osebje je potrebno za upravljanje
dodatnih sredstev in izvajanje novih pobud, ki so del pregleda ESP. Glede na
naravo novih dejavnosti, ki jih je treba izvesti v okviru pregleda ESP, kot je
partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo (vzpostavljanje institucij, stiki
med ljudmi, ki jih je treba uresničiti v okviru razmeroma majhnih
projektov, podpora civilni družbi …), je potrebna zaposlitev številnih
članov osebja za upravljanje programov in nadzor nad njimi. Človeški
viri bodo potrebni predvsem v delegacijah zadevnih držav upravičenk in
Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo
(za vodenje programov na področju izobraževanja, mladih in kulture). Kolikor bodo dodatna sredstva za poslovanje
zagotovljena s prerazporeditvijo iz sredstev za druge instrumente, bodo zadevni
odhodki za upravno podporo prav tako ustrezno prerazporejeni. Upravne
odobritve, ki se bodo prenesle iz sredstev drugih instrumentov, znašajo 6,78 milijona EUR
v letu 2012 in 8,25 milijona EUR v letu 2013. Ti zneski
pomenijo prerazporeditev približno 76 ekvivalentov polnega delovnega časa
(EPDČ) v letu 2012 in 92 EPDČ v letu 2013 iz drugih
instrumentov. Stroški na enoto za zunanje osebje v
delegacijah znašajo 88 937 EUR, kar je povprečje ocenjenih
stroškov za pogodbenega uslužbenca (134 120 EUR) in ocenjenih
stroškov lokalnega uslužbenca (43 754 EUR) v predlogu proračuna
za leto 2012 za proračunsko vrstico 19 01 04 02. Uradniki in začasni uslužbenci || Zunanje osebje || 131 EPDČ/leto v letu 2012 in 92 EPDČ/leto v letu 2013 v skupni vrednosti 20 milijonov EUR (11,75 milijona EUR v letu 2012 in 8,25 milijona EUR v letu 2013) 3.2.3 Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
¨ Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. –
X Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega
razdelka večletnega finančnega okvira. Dodatna
finančna sredstva za dejavnosti, opredeljene v tej oceni, bodo
večinoma zagotovljena z reprogramiranjem sredstev za instrumente zunanjih
odnosov, ki so vključeni v razdelek 4 večletnega finančnega
okvira v korist ENPI (odobritve za poslovanje in upravna sredstva). Za
leto 2011 se bo večji del dodatnih 85 milijonov EUR
financiral iz prenosa sredstev instrumenta razvojnega sodelovanja
(51 milijonov EUR) iz zmanjšanja prispevka EU za EBOR
(34 milijonov EUR). Za
leto 2012 bo dodatnih 395,5 milijona EUR zagotovljenih iz: 1)
razlike do zgornje meje v razdelku 4 (241,5 milijona EUR), ki
vključuje odobritve, prvotno načrtovane za instrument razvojnega
sodelovanja (89 milijonov EUR), instrument predpristopne pomoči
(60 milijonov EUR) in instrument za stabilnost
(60 milijonov EUR) ter 2) instrumenta prilagodljivosti
(154 milijonov EUR). Za
leto 2013 naj bi bilo dodatnih 270 milijonov EUR zagotovljenih s
prenosom sredstev iz instrumenta razvojnega sodelovanja
(100 milijonov EUR), instrumenta predpristopne pomoči
(60 milijonov EUR), instrumenta za stabilnost
(70 milijonov EUR); in s prerazporeditvijo iz drugih instrumentov,
zlasti proračuna skupne zunanje in varnostne politike
(40 milijonov EUR)[39].
–
X Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta
prilagodljivosti[40]. Kot
je navedeno zgoraj, bo zagotovitev dodatnih sredstev za financiranje
dejavnosti, opisanih v tej oceni, v letu 2012 zahtevala uporabo
instrumenta prilagodljivosti v višini 154 milijonov EUR. Komisija
bo hitro predložila ustrezne predloge proračuna proračunskemu organu
(prenosi za leto 2011, pisni predlog spremembe za leto 2012,
reprogramiranje za leto 2013). 3.2.4 Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje
tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3 Ocenjeni vpliv na prihodke –
X Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na
prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ na lastna sredstva, –
¨ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[41] Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne prihodke, na
katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice
odhodkov. […] Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. […] [1] Evropsko sosedstvo vključuje Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan,
Belorusijo, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko,
Republiko Moldavijo, Sirijo, Tunizijo, Ukrajino in Zasedeno palestinsko
ozemlje. [2] COM(2011)
200 z dne 8. marca 2011. [3] Čeprav
bodo cilji ter načini financiranja in upravljanja te dotacije
drugačni kot pri drugih orodjih demokratizacije, se bodo uporabljali za
krepitev sinergij in usklajenosti. [4] Evropski
investicijski sklad ima konkretne izkušnje z zagotavljanjem tveganega kapitala
malim in srednje velikim podjetjem (MSP) v EU ter državam, ki se pripravljajo
na pristop, poleg tega pa se ponaša s široko mrežo poslovnih stikov. Zato je
idealen za spodbujanje naložb MSP iz EU v partnerskih državah. [5] Področje uporabe evropskega sosedskega programa za razvoj
kmetijstva in podeželja, vključenega v sporočilo „Partnerstvo za
demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ (COM(2011) 200),
bo razširjeno, tako da bo zajemalo tudi vzhodne sosednje države. [6] Glej COM(2006) 726 z dne 4. decembra 2006, Krepitev evropske
sosedske politike. [7] TAIEX je instrument za izmenjavo informacij in tehnično
pomoč, ki ga upravljajo službe Komisije. Z njim se partnerskim državam zagotavlja podpora pri približevanju,
uporabi in izvajanju zakonodaje EU. Z instrumentom TAIEX, ki je odvisen
predvsem od povpraševanja, se zagotavlja ustrezno prilagojeno strokovno znanje
za hitro reševanje težav; http://ec.europa.eu/enlargement/taiex/what-is-taiex/index_en.htm. [8] Komisija je v sporočilu o pobudi iz strategije
Evropa 2020 z naslovom „Evropa, gospodarna z viri“, COM(2011) 21,
poudarila potrebo po tesnejšem sodelovanju z najpomembnejšimi partnericami,
vključno s sosednjimi državami. [9] COM(2006)
724 z dne 4. decembra 2006. [10] COM(2011)
248 konč. z dne 4. maja 2011. [11] Komisija
bo gradnjo zmogljivosti financirala v okviru evropskega instrumenta sosedstva
in partnerstva (ENPI). [12] V skladu s
Sporočilom o dialogu z južnosredozemskimi državami o migracijah, mobilnosti
in varnosti, COM(2011) 292/3. [13] To so:
celovito upravljanje meja; mala in srednje velika podjetja; regionalni trgi z
električno energijo, energetska učinkovitost in obnovljivi viri
energije; preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči
človek, ter pripravljenost in odzivi nanje; okoljsko upravljanje. [14] Akcijski načrt izvajanja
stockholmskega programa, COM(2010) 171:
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0171:FIN:SL:PDF. [15] COM(2011) 200. [16] Napredni status, ki temelji na učinkovitem izvajanju akcijskega
načrta ESP, je bil leta 2008 odobren Maroku, leta 2010 pa Jordaniji.
Razširiti bi ga bilo mogoče še na druge južne države ESP, ki bodo
napredovale pri reformah. Odvisno od države lahko vključuje krepitev
političnega in varnostnega sodelovanja, trgovinske koncesije in večje
vključevanje na notranji trg EU ter dodatno finančno podporo za
reforme. Temelji na novem in celovitejšem akcijskem načrtu. [17] COM(2011)
292/3. [18] Predlogi
Komisije bodo predloženi še letos. [19] ABM:
upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [20] Pilotni in
pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [21] COM(2011)
200 z dne 8. marca 2011. [22] Natančni
znesek, ki se bo zbral v okviru instrumenta za stabilnost, bo odvisen od
opredelitve primernih projektov. Če bo vrednost teh projektov nižja od 40
milijonov EUR, bo preostanek prenesen na ENPI. [23] Če
bosta Svet in Parlament soglašala tudi s povišanjem zgornje meje za vzhodno
sosedstvo v vmesnem pregledu zunanjega mandata EIB, bo potrebni znesek namenjen
zagotovitvi sredstev Jamstvenega sklada. Treba je opozoriti, da bodo v skladu z
uredbo o Jamstvenem skladu (Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009)
potrebna sredstva zagotovljena za več let od leta 2013 naprej. [24] Natančni
znesek, ki se bo zbral v okviru instrumenta, bo odvisen od finančnih
potreb držav, upravičenih do makrofinančne pomoči, ki bodo
opredeljene v okviru programov gospodarske stabilizacije in reform, izvedenih s
podporo Mednarodnega denarnega sklada. Če bo vrednost programov
makrofinančne pomoči nižja od 100 milijonov EUR, bi se
preostanek lahko prenesel na ENPI. [25] Glej
glavne ugotovitve dokumenta „Ocena uredbe MEDA II in njenega izvajanja“ (junij
2009). [26] Kot je
ponazorjeno v sklepnih ugotovitvah ocene dejavnosti proračunske podpore v
Tuniziji (november 2010). [27] Pojasnitve
načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na
spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [28] Organi iz člena 185 finančne uredbe. [29] Sistem nadzora zunanjih rezultatov (ROM) omogoča hitro oceno
uspešnosti projekta ali programa in njegovih širših posledic ter Komisiji
pomeni neodvisno svetovanje pri posameznih projektih. Ta enotni in usklajeni pristop omogoča Komisiji, da zbere
primerljive podatke za vse regije, ki jim namenja zunanjo pomoč. [30] Države upravičenke pooblaščajo Komisijo (OLAF), da izvaja
kontrolne in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v
Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996. [31] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva. [32] Efta: Evropsko združenje za
prosto trgovino. [33] Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z
zahodnega Balkana. [34] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [35] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [36] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak; ZS = začasni uslužbenec; MSD = mlajši
strokovnjak v delegaciji. [37] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [38] Predvsem za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [39] Prerazporeditev se izvede na predlog visoke predstavnice in v skladu s
posebnimi pravili, ki veljajo za proračun skupne zunanje in varnostne
politike. [40] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [41] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za
sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku
25 % stroškov pobiranja.