52010PC0755

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 15.12.2010

COM(2010) 755 konč.

2010/0361 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Evropske konvencije o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Evropski parlament in Svet sta 20. novembra 1998 sprejela Direktivo 98/84/ES o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop[1].

2. Ta direktiva je določila skupni pravni okvir na ravni celotne Evropske unije za boj proti nedovoljenim napravam, ki omogočajo nedovoljen dostop do plačljivih televizijskih storitev, in učinkovito varstvo navedenih storitev. To varstvo obsega tudi običajno razširjanje televizijskih in radijskih programov ter spletni prenos.

3. Glavni cilj te direktive je bil zagotoviti pravno varstvo za vse storitve, pri katerih je plačilo odvisno od pogojnega dostopa, to je dostopa do zaščitene storitve, ki je pogojen s predhodnim posamičnim dovoljenjem[2]. To varstvo dejansko pomeni, da se za nedovoljeno razglasi vsaka gospodarska dejavnost, povezana z napravami, ki omogočajo ali olajšujejo dostop do storitev brez dovoljenja in plačila dobavitelja, in da se uvedejo sankcije.

4. Te storitve tako dobavitelji dajo na razpolago zakonito z napravo za pogojni dostop, to je vsako opremo ali programsko opremo, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve[3]. Nasprotno pa nedovoljena naprava pomeni vsako opremo ali programsko opremo, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve brez dovoljenja izvajalca storitev[4].

5. Direktiva na tej podlagi določa nedovoljene dejavnosti v povezavi z nedovoljenimi napravami. Gre za njihovo izdelavo, uvoz, distribucijo, prodajo, najem ali posest in za njihovo vzpostavitev, zamenjavo, vzdrževanje ali namestitev. Nazadnje je tudi uporaba tržnih komunikacij za reklamiranje piratskih naprav razglašena za nedovoljeno dejavnost. Treba je upoštevati, da se za nedovoljene razglasijo samo zgoraj navedene dejavnosti, ki se izvajajo komercialno.

6. Sankcije, ki se naložijo za nedovoljeno dejavnost, so prepuščene samo presoji držav članic, ki morajo spoštovati splošna načela prava Skupnosti. Te morajo tako biti „učinkovite, odvračilne in sorazmerne“[5] glede na storjene kršitve.

7. Poleg tega morajo države članice vsem izvajalcem storitev, ki vključujejo pogojni dostop ali na njem temeljijo, zagotoviti, da imajo ustrezna pravna sredstva za odpravo protipravnih posegov v svojo dejavnost (na primer z začasno odredbo) in da dobijo odškodnino za morebitno škodo, nastalo zaradi nedovoljene dejavnosti.

8. Svet Evrope je leta 1999 začel pripravljati Evropsko konvencijo o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop.

9. Celovito in učinkovito varstvo storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop, je postalo še posebej potrebno. Številne evropske države, ki niso članice Evropske unije, so namreč lahko varna mesta za razvoj in razširjanje piratskih naprav za storitve, ki temeljijo na pogojnem dostopu, če njihov pravni sistem ne določa sankcij za to zelo specifično piratsko dejavnost. Zaželeni sta bili torej razširitev določb Direktive 98/84/ES ter določitev skupnega in učinkovitega okvira na evropski ravni za varstvo teh storitev.

10. Svet je zato s Sklepom z dne 22. junija 1999[6] pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske skupnosti sodeluje pri pogajanjih o Konvenciji.

11. Namen pogajalskih direktiv, namenjenih Komisiji, je bil, da bi Evropska konvencija prevzela opredelitve in ukrepe iz Direktive 98/84/ES, in da bi bila združljivost med tema pravnima instrumentoma čim večja.

12. Pogajanja so bila uspešna in Konvencija, sprejeta 24. januarja 2001, je v celoti združljiva z Direktivo 98/84/ES.

13. Konvencija namreč v bistvenem povzema določbe Direktive 98/84/ES. Tako so sistemi, ki vključujejo pogojni dostop ali temeljijo na pogojnem dostopu, zaščiteni pred istimi nedovoljenimi dejavnostmi, kakor so tiste iz Direktive 98/84/ES.

14. Med dokumentoma so nekatere manjše besedilne razlike. Tako je v skladu s Konvencijo protipravna tudi proizvodnja nedovoljenih naprav in ne le njihova izdelava. Tudi predvidene sankcije za dejavnosti, opredeljene kot nedovoljene, so v Konvenciji jasneje opredeljene, saj besedilo določa, da so te lahko kazenske, upravne ali druge. Vendar morajo biti kazni, podobno kot v Direktivi 98/84/ES, učinkovite, odvračilne in sorazmerne. Sklepna ugotovitev je, da te besedilne razlike v Konvenciji Sveta Evrope ne spremenijo vsebine in obsega Direktive Skupnosti.

15. Ta konvencija je na voljo za sodelovanje Evropske unije. V členu 11(4) Konvencije je določeno, da pogodbenice, ki so članice Evropske skupnosti, v svojih medsebojnih odnosih uporabljajo predpise Skupnosti in torej uporabljajo predpise, ki izhajajo iz te konvencije, samo, če ni nobenega drugega predpisa Skupnosti, ki ureja določeno zadevno vprašanje. Ta klavzula o neposeganju, ki se uporablja za države članice Evropske unije, zagotavlja primarnost pravil EU.

16. Komisija je v okviru drugega poročila o presoji Direktive 98/84/ES, sprejetem 30. septembra 2008[7], navedla, da bi se morala s tem, ko Konvencijo podpiše Evropska unija, spodbuditi širša ratifikacija držav članic Sveta Evrope in bi se tako zagotovila razširitev pravnega varstva storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu, prek meja EU.

17. Evropska konvencija o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop, je bila podpisana v imenu Evropske unije (…) s pridržkom morebitne kasnejše sklenitve.

18. Komisija zato Svetu predlaga, naj sklene to konvencijo, ki bo omogočila razširitev področja uporabe pravnega okvira, uvedenega z Direktivo 98/84/ES, in s tem zagotovila učinkovit boj proti posegom v zaščitene dejavnosti.

2010/0361 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Evropske konvencije o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4) Pogodbe v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

19. [...] Svet je pooblastil Komisijo, da se v imenu Evropske skupnosti v Svetu Evrope pogaja o konvenciji o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop;

20. Evropska konvencija o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop, je bila sprejeta 24. januarja 2001 in je začela veljati 1. julija 2003;

21. Konvencija vzpostavlja normativni okvir, ki je skoraj enak določbam iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/84/ES z dne 20. novembra 1998 o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop[9];

22. Podpis Konvencije bi bil močan signal za podporo tej konvenciji in bi prispeval k razširitvi določb Direktive 98/84/ES preko meja EU ter vzpostavitvi enotne pravne ureditve storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu, po vsej evropski celini;

23. V skladu s Sklepom Sveta (…) je bila Evropska konvencija o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop podpisana v imenu EU (…) s pridržkom morebitne kasnejše sklenitve;

24. To konvencijo je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropska konvencija o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop, se odobri.

Besedilo Konvencije je v Prilogi I k temu sklepu.

Člen 2

1. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske unije deponira(-jo) listino o odobritvi iz člena 12 Konvencije in s tem izrazi(-jo) privolitev EU, da se zaveže.

2. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebe, pooblaščene za enostransko izjavo iz Priloge 2 k temu sklepu, ki se poda ob deponiranju listine o odobritvi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA 1

Evropska konvencija o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop

Preambula

Države članice Sveta Evrope, druge države in Evropska skupnost, podpisnice te konvencije,

ker je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

ob upoštevanju Priporočila Odbora ministrov št. R (91) 14 o pravnem varstvu kodiranih televizijskih storitev;

ker je piratstvo dekodirnikov za kodirane televizijske storitve v Evropi še vedno težava;

ob upoštevanju, da so se nove vrste storitev in naprav, ki vključujejo pogojni dostop, ter nove oblike nezakonitega dostopa do njih začele pojavljati po sprejetju zgoraj navedenega priporočila;

ob upoštevanju velikega neskladja v evropskih državah glede zakonodaje, ki ureja varstvo storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop;

ob upoštevanju, da nedovoljen dostop ogroža ekonomsko upravičenost ustanov, ki opravljajo storitve s področja radiodifuzije in storitve informacijske družbe, in zato lahko negativno vpliva na raznolikost programov in storitev, ki so na voljo javnosti;

v prepričanju, da je treba imeti skupno politiko za varstvo storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop;

v prepričanju, da so kazenske, upravne ali druge sankcije lahko učinkovite pri preprečevanju nedovoljenih dejavnosti zoper storitve, ki temeljijo na pogojnem dostopu;

ob upoštevanju, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti nedovoljenim dejavnostim, ki se izvajajo v komercialne namene;

ob upoštevanju veljavnih mednarodnopravnih instrumentov, ki vsebujejo določbe o varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop,

so se dogovorile o naslednjem:

Oddelek I – Splošne določbe

Člen 1 – Predmet in namen

Ta konvencija zadeva storitve informacijske družbe in storitve s področja radiodifuzije, ki se opravijo za plačilo in temeljijo na pogojnem dostopu ali ga vključujejo. Namen Konvencije je na ozemlju pogodbenic prepovedati nekatere dejavnosti, ki omogočajo nedovoljen dostop do zaščitenih storitev, in približati zakonodajo pogodbenic na tem področju.

Člen 2 – Opredelitve

V tej konvenciji:

a) „zaščitena storitev“ pomeni katero koli naslednjo storitev pod pogojem, da se opravlja za plačilo in temelji na pogojnem dostopu:

- storitve televizijskih programov, kakor so opredeljene v členu 2 spremenjene Evropske konvencije o čezmejni televiziji;

- storitve radijskega razširjanja programskih vsebin, ki pomenijo vsak prenos radijskih programov po žicah ali po zraku, vključno prek satelitov, ki so namenjeni sprejemu javnosti;

- storitve informacijske družbe, ki se z elektronskimi sredstvi in na zahtevo posameznega prejemnika storitev opravljajo na daljavo;

ali zagotavljanje pogojnega dostopa do zgornjih storitev, ki se šteje kot samostojna storitev;

b) „pogojni dostop“ pomeni vsak tehnični ukrep in/ali ureditev, s katerima je po predhodnem posamičnem dovoljenju pogojen dostop v razumljivi obliki do storitev iz odstavka a) tega člena;

c) „naprava za pogojni dostop“ pomeni vsako opremo ali programsko opremo, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve iz odstavka a) tega člena;

d) „nedovoljena naprava“ pomeni vsako opremo ali programsko opremo, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve iz odstavka a) tega člena, brez dovoljenja izvajalca storitev.

Člen 3 – Upravičenci

Ta konvencija velja za vse fizične ali pravne osebe, ki ponujajo zaščiteno storitev, kakor je opredeljena v zgornjem členu 2(a), ne glede na njihovo državljanstvo in vprašanje, ali spadajo ali ne v pristojnost katere od pogodbenic.

Oddelek II – Nedovoljene dejavnosti

Člen 4 – Kršitve

Za nedovoljene na ozemlju pogodbenic štejejo naslednje dejavnosti:

a) izdelava ali proizvodnja nedovoljenih naprav v komercialne namene;

b) uvoz nedovoljenih naprav v komercialne namene;

c) distribucija nedovoljenih naprav v komercialne namene;

d) prodaja ali najem nedovoljenih naprav v komercialne namene;

e) posest nedovoljenih naprav v komercialne namene;

f) namestitev, vzdrževanje ali zamenjava nedovoljenih naprav v komercialne namene;

g) pospeševanje prodaje, trženje ali oglaševanje nedovoljenih naprav.

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razglasi, da bo prepovedala tudi dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena.

Oddelek III – Sankcije in pravna sredstva

Člen 5 – Sankcije za nedovoljene dejavnosti

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za prepoved nedovoljenih dejavnosti iz člena 4, za katere so predvidene kazenske, upravne ali druge sankcije. Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, odvračilni in sorazmerni glede na možni učinek nedovoljene dejavnosti.

Člen 6 – Ukrepi za zaplembo

Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bi lahko bili potrebni, da se zagotovijo zaseg in zaplemba bodisi nedovoljenih naprav bodisi promocijskega, marketinškega ali reklamnega gradiva, uporabljenega za storitev kaznivega dejanja, ter zaplemba vsega zaslužka in finančnega dobička, pridobljenega z nedovoljeno dejavnostjo.

Člen 7 – Civilni postopki

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo izvajalci zaščitenih storitev, katerih interesi so bili prizadeti z nedovoljeno dejavnostjo iz člena 4, dostop do ustreznih pravnih sredstev, ki zlasti vključujejo vložitev odškodninske tožbe, pridobitev začasne odredbe ali drugega zaščitnega ukrepa ter po potrebi tudi zahtevo po odvzemu nedovoljenih naprav iz trgovinskega prometa.

Oddelek IV – Izvajanje in spremembe

Člen 8 – Mednarodno sodelovanje

Pogodbenice se zavežejo, da si bodo vzajemno pomagale pri izvajanju te konvencije. Pogodbenice si v skladu z določbami ustreznih mednarodnih instrumentov o mednarodnem sodelovanju na kazenskem ali upravnem področju in v svoji nacionalni zakonodaji med seboj zagotovijo čim širše ukrepe za sodelovanje pri poizvedbah in pravnih postopkih v zvezi s kazenskimi ali upravnimi kršitvami, določenimi v skladu s to konvencijo.

Člen 9 – Večstranska posvetovanja

1. Pogodbenice v dveh letih po začetku veljavnosti te konvencije, nato pa vsaki dve leti in zmeraj, kadar ena pogodbenica to zahteva, izvedejo večstranska posvetovanja v Svetu Evrope, da preučijo uporabo te konvencije ter potrebo po njeni reviziji ali razširitve katere od njenih določb, zlasti v zvezi z opredelitvami iz člena 2. Ta posvetovanja se bodo izvajala na sestankih, ki jih skliče generalni sekretar Sveta Evrope.

2. Vsako pogodbenico lahko na večstranskih posvetovanjih zastopa eden ali več predstavnikov. Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja. Vsaka država pogodbenica te konvencije ima en glas. Evropska skupnost o vprašanjih, ki spadajo v njeno pristojnost, uresničuje svojo pravico do glasovanja in izraža število glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Evropska skupnost ne glasuje, če glasovanje zadeva vprašanje zunaj njene pristojnosti.

3. Vsako državo iz člena 12(1) ali Evropsko skupnost, ki ni pogodbenica te konvencije, lahko na posvetovalnih sestankih zastopa opazovalec.

4. Pogodbenice po vsakem posvetovanju Odboru ministrov Sveta Evrope predložijo poročilo o posvetovanju in delovanju te konvencije in vanj vključijo predloge za spremembo Konvencije, če menijo, da je to potrebno.

5. Ob upoštevanju določb te konvencije pogodbenice sestavijo svoj poslovnik za posvetovalne sestanke.

Člen 10 – Spremembe

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2. O vsakem predlogu spremembe se uradno obvesti generalni sekretar Sveta Evrope, ta pa ga predloži državam članicam Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije, Evropski skupnosti in vsaki državi nečlanici, ki je pristopila k tej konvenciji ali je bila k pristopu povabljena v skladu z določbami iz člena 13.

3. Vsaka sprememba, predlagana v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, se v šestih mesecih od datuma, ko jo je generalni sekretar predložil, preuči na sestanku za večstransko posvetovanje, na katerem se ta sprememba lahko sprejme z dvotretjinsko večino držav, ki so ratificirale Konvencijo.

4. Besedilo, sprejeto na sestanku za večstransko posvetovanje, mora odobriti Odbor ministrov. Besedilo spremembe se po odobritvi predloži v sprejetje pogodbenicam.

5. Vsaka sprememba začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

6. Odbor ministrov lahko na podlagi priporočila, oblikovanega na sestanku za večstransko posvetovanje, z večino iz člena 20(d) Statuta Sveta Evrope in na podlagi soglasja predstavnikov pogodbenic, pooblaščenih za zasedanje v Odboru, odloči, da začne posamezna sprememba veljati po poteku dveh let od datuma njene predložitve v sprejetje, razen če je ena od pogodbenic generalnega sekretarja Sveta Evrope uradno obvestila, da nasprotuje začetku veljavnosti navedene spremembe. V primeru predložitve uradnega obvestila o nasprotovanju začne sprememba veljati prvi dan v mesecu, ki sledi datumu, ko pogodbenica Konvencije, ki je predložila uradno obvestilo o nasprotovanju, deponira listino o sprejetju pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

7. Če Odbor ministrov spremembo odobri, vendar še ni začela veljati v skladu z določbami zgornjega odstavka 5 ali 6, država ali Evropska skupnost ne more izraziti soglasja, da jo Konvencija zavezuje, ne da bi obenem sprejela to spremembo.

Člen 11 – Razmerje do drugih konvencij ali sporazumov

1. Ta konvencija ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih mednarodnih konvencij o posebnih vprašanjih.

2. Pogodbenice Konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o vprašanjih, ki jih ureja ta konvencija, da bi okrepile ali dopolnile njene določbe ali olajšale izvajanje načel, ki jih uvaja.

3. Če so pogodbenice (dve ali več) že sklenile sporazum ali pogodbo za urejanje vprašanja, zajetega v tej konvenciji, ali če so glede urejanja tega vprašanja sklenile kak drug dogovor, lahko navedeni sporazum, pogodbo ali dogovor uporabijo namesto te konvencije, če se s tem olajša mednarodno sodelovanje.

4. Pogodbenice, članice Evropske skupnosti, v svojih medsebojnih odnosih uporabljajo predpise Skupnosti in torej uporabljajo predpise, ki izhajajo iz te konvencije, samo, če ni nobenega drugega predpisa Skupnosti, ki ureja določeno zadevno vprašanje.

Oddelek V – Končne določbe

Člen 12 – Podpis in začetek veljavnosti

1. Ta konvencija je na voljo za podpis držav članic Sveta Evrope in drugih držav pogodbenic Evropske kulturne konvencije ter Evropske skupnosti. Te države in Evropska skupnost lahko izrazijo soglasje, da se zavezujejo s:

25. podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali ou

26. podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledijo ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3. Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko tri države izrazijo soglasje, da jih Konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

4. Za vsako državo podpisnico ali Evropsko skupnost, ki naknadno izrazi svojo privolitev, da jo Konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi poteku treh mesecev od datuma izraženega soglasja, da jo Konvencija zavezuje v skladu z določbami odstavka 1.

Člen 13 – Pristop držav nečlanic h Konvenciji

1. Odbor ministrov Sveta Evrope lahko po začetku veljavnosti te konvencije po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije povabi vsako državo, ki ni navedena v členu 12(1), da pristopi k tej konvenciji s sklepom, sprejetim z večino iz člena 20(d) Statuta Sveta Evrope in s soglasjem predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico do zasedanja v Odboru.

2. Za vsako državo pristopnico začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko je bila deponirana listina o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

Člen 14 – Območje uporabe

1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlja, za katera velja ta konvencija.

2. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko kadar koli kasneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to izjavo.

3. Z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju se lahko umakne vsaka izjava v skladu s prejšnjima odstavkoma za katero koli ozemlje, navedeno v takšni izjavi. Umik začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to uradno obvestilo.

Člen 15 – Pridržki

Konvencija ne dovoljuje pridržkov.

Člen 16 – Reševanje sporov

Pogodbenice si v primeru spora o razlagi ali uporabi te konvencije prizadevajo za sporazumno rešitev spora s pogajanjem ali na kateri koli drug miroljuben način, ki ga same izberejo, vključno s predložitvijo spora arbitražnemu sodišču, ki sprejme odločbe, zavezujoče za stranke v sporu.

Člen 17 – Odstop od Konvencije

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odstopi od te konvencije z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Odstop začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo o odstopu.

Člen 18 – Uradna obvestila

Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, Evropsko skupnost in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji, uradno obvesti o:

a) vsakem podpisu v skladu s členom 12;

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s členoma 12 in 13;

c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členoma 12 in 13;

d) vsaki izjavi v skladu s členom 4;

e) vsakem predlogu spremembe v skladu s členom 10;

f) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Strasbourgu 24. januarja 2001 v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije, Evropski skupnosti in vsaki državi, ki je bila povabljena, da pristopi k tej konvenciji.

PRILOGA 2

Izjava EU

[za predložitev generalnemu sekretarju Sveta Evrope ob deponiranju listine o odobritvi Konvencije]

Na podlagi Konvencije je Odbor ministrov Sveta Evrope pristojen za odločanje o sprejemanju sprememb h Konvenciji in o pridružitvi držav nečlanic Konvencije. Evropska unija ugotavlja, da je sicer podpisnica Konvencije, vendar ne bo imela pristojnosti odločanja, saj nima glasovalne pravice v Odboru ministrov v nasprotju z državami članicami Sveta Evrope, vključno s tistimi, ki niso podpisnice Konvencije. To EU ne omogoča polnega izvajanja pravic, ki izhajajo iz Konvencije, po drugi strani pa mora izpolnjevati obveznosti, ki ji jih nalaga Konvencija.

EU je zaradi tega zaskrbljena, kot je že povedala ob različnih priložnostih. Ne more sprejeti neenake obravnave podpisnic Konvencije, ki je posledica navedenega. Zato se Konvencija ne more obravnavati kot precedenčni primer, ki bi upravičeval podoben položaj Evropske unije v prihodnosti.

EU meni, da so potrebne razprave s pristojnimi organi Sveta Evrope za preučitev možnosti prilagoditve teh postopkov v obstoječih konvencijah Sveta Evrope, ki so na voljo za podpis EU, in/ali v prihodnjih konvencijah.

[1] UL L 320, 28.11.1998, str. 54.

[2] Člen 2(b) Direktive 98/84/ES.

[3] Člen 2(c) Direktive 98/84/ES.

[4] Člen 2(e) Direktive 98/84/ES.

[5] Člen 5 Direktive 98/84/ES.

[6] Ni objavljen v UL. Ref.: 9556/99.

[7] COM(2008) 593 konč. ni objavljeno v UL.

[8] UL C , str.

[9] UL L 320, 28 november 1998, str. 54.