52010PC0433

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 16.8.2010

COM(2010) 433 konč.

2010/0232 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES in 2006/48/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu

SEC(2010) 981 SEC(2010) 979

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Pred približno 20 leti so se začele razvijati finančne skupine s poslovnimi modeli, ki združujejo nudenje storitev in produktov v različnih sektorjih finančnih trgov. Te so postale znane pod imenom finančni konglomerati. Konglomerati lahko vključujejo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in včasih družbe za upravljanje. Več let so različne skupine strokovnjakov na mednarodni in evropski ravni razpravljale o ustreznem načinu nadziranja teh konglomeratov. Rezultat tega so „Načela za nadzor finančnih konglomeratov“[1] skupnega foruma[2] iz leta 1999. Na podlagi tega je Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002[3] („FICOD“) uvedla dopolnilni nadzor na ravni skupine. Cilj tega dopolnilnega nadzora je bil nadzor potencialnih tveganj, ki izhajajo iz dvojne uporabe (tj. večkratna uporaba kapitala) in t. i. tveganj skupine, tj. tveganj medsebojnih negativnih vplivov, zapletenosti upravljanja, koncentracije in navzkrižja interesov, ki bi se lahko pojavila, ko je združenih več licenc za različne finančne storitve.

Bančne in zavarovalniške direktive so namenjene izračunu zadostnih kapitalskih rezerv za zaščitno strank in imetnikov polic, FICOD pa ureja dopolnilni nadzor tveganj skupine. To pomeni, da morajo biti finančni subjekti v vzajemnem odnosu, ki vpliva na njihov profil tveganja, vključene na področje nadzora. Na ta način FICOD dopolnjuje sektorske direktive, bančno direktivo 2006/48/ES[4] („CRD“) in različne zavarovalne direktive, ki se lahko uporabljajo na posamezni ravni, tj. na licenciran subjekt, in na konsolidirani ravni, kjer so združene vse licencirane pravne osebe, ki spadajo pod isto direktivo.

Predvideno je bilo, da se bo direktiva FICOD pregledala nekaj let po začetku njenega izvajanja. Pregled Baselskega sporazuma iz leta 1988 leta 2004, njegov prenos na evropsko raven s CRD leta 2006 in uvedba celovitega sklopa novih pravil za zavarovalnice v direktivi Solventnost II[5] odražajo zadnji razvoj dogodkov, če so pravne osebe v skupini dejavne v istem sektorju, bančništvu ali zavarovalništvu. Dokler se direktiva Solventnost II ne začne uporabljati, direktiva FICOD dopolnjuje zavarovalniške direktive, ki se trenutno uporabljajo, zlasti direktivo o zavarovalniških skupinah[6] („IGD“).

Komisija namerava nadaljevati v dveh korakih. V tem predlogu so obravnavana najnujnejša tehnična vprašanja, ki so se pojavila med pregledom in jih je analiziral Skupni odbor za finančne konglomerate[7] („JCFC“), vključno s tehničnimi vprašanji, ki so bila ugotovljena pri prejšnjih pregledih. Izdane so bile prošnje za nasvet in objavljeno je bilo vabilo na posvetovanje, da bi se ocenil učinek teh morebitnih sprememb[8]. Pozneje v letu 2010 bo v povezavi z razvoji v G20 pri dopolnilnem razvoju potekala bolj temeljna razprava, ki bo verjetno osredotočena na področje nadzora in vprašanja v zvezi s kapitalom.

REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Pregled direktive FICOD se je dejansko začel leta 2008 in je temelj tega zakonodajnega predloga. Nekatera tehnična vprašanja so bila vključena v predlog Komisije za zbirno direktivo[9] oktobra 2009, ki je bil priložen uredbam o ustanovitvi novih evropskih nadzornih organov.

Med finančno krizo so se t. i. tveganja skupine uresničila v celotnem finančne sektorju in s tem poudarila pomembnost dopolnilnega nadzora medsebojnih povezav v finančnih skupinah in med finančnimi institucijami. V ZDA in Avstraliji[10] so bile na podlagi načel skupnega foruma sprejete podobne pobude, kot je sedanja revizija.

Namen tega zakonodajnega predloga je spremeniti direktive IGD, FICOD in CRD, da se odpravijo nenamerne posledice sektorskih direktiv in tehnični izpusti v njih ter zagotovi dejansko doseganje ciljev FICOD.

Rezultati posvetovanj

Prošnje za nasvet, namenjene skupnemu odboru za finančne konglomerate „JCFC“

JCFC je predstavil ugotovitve v odgovoru na tretjo prošnjo za nasvet, ki jo je Komisija naslovila na finančne ministre, zastopane v Evropskem odboru za finančne konglomerate (EFCC), januarja 2009. Glavna ugotovljena vprašanja so povezana z nadzorom na najvišji ravni, identifikacijo, ki temelji na tveganju, jasnim vključevanjem na področje uporabe direktive in na področje identifikacije konglomeratov ter jasnim nadzornim obravnavanjem udeležb.

Sestanki delovne skupine Komisije in javne obravnave JCFC

Sestanki delovne skupine Komisije z državami članicami so bili 18. junija, 23. novembra 2009 in 21. januarja 2010. JCFC je 8. julija 2009 organiziral javno obravnavo. Te razprave z zainteresiranimi stranmi so potrdile pomembnost ugotovljenih vprašanj in razkrile, da lahko učinkovit nadzor konglomeratov zahteva razpravo o še več vprašanjih, npr. o razlikah v ustreznem kapitalu po sektorjih ter potencialnih napakah zaradi uporabe različnih metod za izračun kapitala. Poleg tega so pobude Komisije v zvezi z upravitelji alternativnih investicijskih skladov izpostavile vprašanja glede vključevanja ne samo družb za upravljanje, ampak tudi drugih povezanih podjetij na področju dopolnilnega nadzora tveganj skupine velikih kompleksnih finančnih institucij.

Ciljno posvetovanje o pregledu direktive FICOD

Odzivi na ciljno posvetovanje, ki se je začelo novembra 2009, so vključevali stališča 18 konglomeratov, enega organa, dveh združenj, enega sindikata in enega raziskovalnega centra[11], kar je v skladu z omejenim številom glavnih ciljnih skupin in tehnično naravo vprašanj. Pobuda je bila deležna širše podpore in udeleženci so priznali večje probleme, ki so našteti spodaj, ter predloge služb Komisije za njihovo reševanje:

- primernost sektorskih določb bančnih in zavarovalniških direktiv za najvišjo raven mešanih finančnih holdingov (MFHC);

- jasnost o vključevanju družb za upravljanje v področje dopolnilnega nadzora;

- omogočanje identifikacije konglomeratov, ki bolj temelji na tveganju;

- jasnost o obravnavi udeležencev v dopolnilnem nadzoru.

V zvezi s medsektorsko uskladitvijo opredelitve kapitala, ki je predmet obravnave od nasveta glede kapitala JCFC iz aprila 2008, so bila izražena različna stališča. Države članice, ki so sodelovale v EFCC, so izjavile, da želijo odlog teh predlogov, dokler se ne zaključijo sektorske razprave o bančnih in zavarovalniških vprašanjih. Udeleženci so tudi opozorili na težave pri nadaljnjem razlikovanju med trgovanjem za lastni račun in trgovanjem, ki ni za lastni račun, pri družbah za upravljanje finančnih konglomeratov. V posvetovanju je bilo potrjeno, da obravnava udeležb v dopolnilnem nadzoru ni problem, ki ga je treba v celoti rešiti na tej stopnji.

Glede zadev, ki bi lahko bile predmet pregleda v prihodnosti, so udeleženci na splošno zavrnili idejo medsektorske obravnave politik prejemkov[12], podprli pa so pobude na področjih kapitala, tj. skladnost določb o ustreznosti, in upoštevanje nereguliranih subjektov, ki vplivajo na profile tveganja finančnih skupin.

Rezultati ocene učinka

V oceni učinka je bilo razvitih, ocenjenih in primerjanih 17 možnosti politik z namenom reševanja vprašanj, opredeljenih v analizi. V tem razdelku so opisani pričakovani učinki najprimernejših ukrepov politike na vsakem področju.

Dopolnilni nadzor na ravni holdinga in usklajevanje nadzora

Za usklajevanje nadzornih pooblastil na najvišji ravni konglomerata, za preprečevanje izgube pooblastil pri spremembi strukture skupine ter podvajanja nadzora na ravni konglomerata in za olajšanje usklajevanja najpomembnejših nadzornikov so bile pozitivno ocenjene naslednje spremembe:

- vključitev holdingov na najvišji ravni bančne ali zavarovalniške skupine, ki so klasificirani kot MFHC, da se določbe in pooblastila, ki veljajo za bivši finančni holding (FHC) ali zavarovalni holding (IHC), ohranijo, ko se spremeni klasifikacija skupine ali holdinga zaradi prevzema v drugem sektorju;

- omejitev opredelitve „ustreznega pristojnega organa“, da vključuje samo nadzornike končnih matičnih subjektov v posameznih sektorjih in druge pristojne organe, ki jih nadzorniki končnih matičnih subjektov smatrajo za ustrezne.

Identifikacija finančnih konglomeratov

- Vključitev družb za upravljanje na področje dopolnilnega nadzora, dopolnjeno s smernicami glede kazalnikov za to vključitev, v vseh okoliščinah se je zdela koristna.

- V zvezi z dvoumnostmi pri parametrih in pomanjkanjem identifikacije konglomeratov na podlagi tveganja so bile smernice o uporabi obstoječe „možnosti opustitve“ za večje skupine v členu 3(3) direktive FICOD pozitivno ocenjene. To bi bilo treba združiti z možnostjo opustitve dopolnilnega nadzora za skupine, v katerih so sredstva najmanjšega sektorja pod absolutnim pragom 6 milijard EUR.

Udeležbe

Težavo vsakodnevne obravnave udeležbe v okviru dopolnilnega nadzora, ki jo povečuje dejstvo, da lahko pravo družb manjšinskemu lastniku preprečujejo dostop do informacij, do katerih drugi delničarji nimajo dostopa, bi morale obravnavati smernice o obravnavi udeležbe v različnih situacijah zmanjšujejo.

Učinek najprimernejših možnosti politike

S pozitivno ocenjenimi spremembami politike naj bi postal okvir dopolnilnega nadzora trdnejši, kar bi pomenilo učinkovitejše spodbude in postopke za upravljanje tveganja. To bi moralo koristiti mednarodni konkurenčnosti finančnih skupin EU. Te možnosti bi morale pozitivno prispevati k zmanjšanju tveganja za finančno stabilnost in možnih stroškov za družbo. V zvezi s posameznimi zainteresiranimi stranmi in sistemskimi zadevami so bili pričakovani učinki ocenjeni tako:

- Nekatere manjše finančne skupine EU z enostavno strukturo in ne več kot nekaj licencami v obeh sektorjih se lahko izključijo iz dopolnilnega nadzora in bi tako zmanjšale stroške upoštevanja predpisov. To je lahko na voljo približno desetim manjšim finančnih skupinam, katerih skupna sredstva znašajo približno 69 milijard EUR. Po drugi strani bi se lahko za večje skupine, ki imajo več kot sto licenc in so aktivne v obeh sektorjih, stroški upoštevanja predpisov povečali, saj bi lahko bile te skupine, ki predstavljajo do 9 bilijonov EUR sredstev v finančnem sektorju, vključene na področje dopolnilnega nadzora. Stroški upoštevanja predpisov bi se povečali tudi za tiste finančne skupine, katerih strukture vključujejo dejavnost upravljanja in ki bodo zaradi predlagane spremembe postopka identifikacije konglomeratov identificirane kot finančni konglomerati. Stroški upoštevanja predpisov za finančne skupine, ki so na področje dopolnilnega nadzora vključene na novo, ne bi smeli biti veliki glede na njihovo celotno velikost.

- Stroške upoštevanja predpisov naj bi v vsakem primeru izravnale koristi, ki izhajajo iz učinkovitejših praks upravljanja tveganja. Še en pozitivni učinek se lahko pričakuje zaradi večje prepoznavnosti in zaupanja na trgih, kar bi morala biti posledica pridobitve statusa konglomerata. Te koristi bi morale povečati mednarodno konkurenčnost velikih skupin v EU.

- Zaradi pozitivno ocenjenih sprememb postopka identifikacije konglomeratov bo področje dopolnilnega nadzora bolj primerno, učinkovitost spremljanja tveganj, ki so jim izpostavljene finančne skupine, s strani nadzornikov pa bi se morala izboljšati. Skupaj z bolj racionaliziranim nadzorom na najvišji ravni konglomeratov in izboljšanimi nadzornimi ukrepi za zaznavanje medsebojnih negativnih vplivov, koncentracije, težav z zapletenostjo in navzkrižij interesov v podjetjih, povezanimi s konglomerati prek udeležb, bi moralo to pozitivno prispevati k finančni stabilnosti.

- Povečana jasnost določb, ki urejajo vključevanje družb za upravljanje na področje identifikacije in dopolnilnega nadzora, bi morala zagotoviti enake pogoje na tem področju.

- V zvezi s strankami zadevnih finančnih skupin naj bi bil učinek stroškov zanemarljiv glede na splošno nizko raven pomembnosti neto presežnega učinka opredeljenih možnosti.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Direktiva o spremembi je najprimernejši instrument, saj je treba spremembe uvesti v več obstoječih direktivah. Ta direktiva o spremembi mora imeti enako pravno podlago kot direktive, ki jih spreminja. Zato predlog temelji na členu 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je ustrezna pravna podlaga za uskladitev pravil, povezanih s finančnimi institucijami in finančnimi konglomerati. V skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, določenimi v členu 5 PEU, ciljev predlaganega ukrepa države članice ne morejo zadostno doseči, ampak jih lahko učinkoviteje doseže Evropska unija. Samo zakonodaja Evropske unije lahko zagotovi, da so finančni konglomerati, ki delujejo v več kot eni državi članici, podvrženi istim zahtevam in nadzoru, v tem primeru z zagotovitvijo, da se določbe pojasnijo in nadzorne vrzeli, ki so jih nenamerno ustvarile predhodne spremembe sektorskih direktiv, zapolnijo. Določbe tega predloga ne presegajo okvira, ki je potreben za doseganje zastavljenih ciljev.

VPLIV NA PRORAČUN

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije[13].

PODROBNA OBRAZLOŽITEV PREDLOGA

Nadzor na najvišji ravni – člena 1 (IGD) in 3 (CRD) tega predloga, členi 1, 2(2), 3(1), 4(2), 10(2) in več točk prilog I in II IGD, členi 4, 71, 72, 84, 105, 125, 126, 127, 129, 141, 142 in 143 CRD

Bistvo in glavni cilj tega predloga je zagotoviti ustrezen dopolnilni nadzor, torej popraviti nenamerne vrzeli, ki so nastale v dopolnilnem nadzoru zaradi opredelitev v sektorskih direktivah, in sicer CRD ter zavarovalniških direktivah. Ker se konsolidiran/skupinski nadzor v sektorskih direktivah uporablja samo za finančne/zavarovalne holdinge in ker se sektorske določbe ne nanašajo na mešane finančne holdinge, se bo za finančni/zavarovalni holding, ki spremeni strukturo in postane mešan finančni holding, uporabljal samo dopolnilni nadzor v skladu z direktivo FICOD, konsolidiran/skupinski nadzor na končni matični ravni pa je izgubljen. Zato se morajo nadzorni organi odločiti (v smislu uporabe – ali neuporabe – opustitve pri določanju, ali je skupina finančni konglomerat), ali želijo podjetja še naprej klasificirati kot finančne/zavarovalne holdinge, da ohranijo konsolidiran/skupinski nadzor, ali želijo uporabiti „samo“ dopolnilni nadzor v skladu z direktivo FICOD. Ohranjanje konsolidiranega/skupinskega nadzora pomeni, da dodatno tveganje, ki je posledica kombinacije z drugim sektorjem, ne more biti krito. Dopolnilni nadzor pomeni, da se izgubi ves nadzorni vpogled, ki je posledica konsolidiranega/skupnega nadzora. Zato se lahko zgodi, da nadaljnja uporaba sektorskega nadzora ne bi ustrezno obravnavala dodatnih bonitetnih tveganj, ki se pojavljajo pri večjih in bolj zapletenih skupinah. Sedanja ureditev lahko povzroči tudi razlike pri nadzornem obravnavanju (na podlagi strukture in ne na podlagi profila tveganja) konglomeratov.

Za zagotovitev, da se lahko uporabijo vsa potrebna nadzorna orodja, se s tem predlogom v zadevne določbe o konsolidiranemu/skupinskemu nadzoru v sektorskih direktivah uvaja pojem „mešani finančni holding“.

Člena 3 in 30 direktive FICOD – identifikacija konglomerata

Zaradi določb, ki urejajo identifikacijo finančnih konglomeratov, nastanejo trije podproblemi.

- Prvič, direktiva ne zahteva vključitve „družb za upravljanje“ v teste pragov. Družbe za upravljanje so upravljavci KNPVP (kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje), ki jih ureja Direktiva KNPVP[14]. KNPVP in njihovi upravljavci trenutno niso predmet sektorskega bonitetnega nadzora v direktivi FICOD, čeprav direktiva FICOD vključuje možnost vključitve družb za upravljanje na področje dopolnilnega nadzora (člen 30).

- Drugič, testi pragov lahko temeljijo na različnih parametrih v zvezi s sredstvi in kapitalskimi zahtevami. Določbe o načinu izvajanja testov so dvoumne zaradi različnega računovodskega obravnavanja sredstev (glej točko (i) člena 3(5) spodaj).

- Tretjič, pragi, glede na to, da gre pri njih za fiksne vrednosti, ne temeljijo na tveganju in pojma pričakovanih tveganj skupine test pragov ne obravnava. To pomeni, da so lahko zelo majhne skupine z malim številom licenc v vsakem sektorju predmet dopolnilnega nadzora, pri največjih in najbolj zapletenih skupinah pa je možno, da z vidika določb niso uvrščene kot konglomerat. Posledica tega je, da lahko trenutne določbe o identifikaciji omajajo učinkovito doseganje temeljnih ciljev Direktive.

Za reševanje teh pomanjkljivosti predlog uvaja naslednje spremembe:

(i) Družbe za upravljanje so vključene v člen 3(2) in člen 30(c), „celotna upravljana sredstva“ so uvedena kot alternativni kazalnik v členu 3(5), poleg tega pa je uvedena možnost sprejetja smernic o uporabi členov 3(2) in 3(5).

(ii) V novem členu 3(3a) je uvedena opustitev za manjše skupine, dovoljene so tudi smernice za uporabo opustitve za manjše skupine.

(iii) Člen 3(3) se spremeni tako, da ustrezno razlikuje med primernimi pogoji za skupine pod in nad pragom 6 milijard EUR, dodane so zahteve glede možnih smernic za uporabo opustitve za večje skupine in tako zagotovljeni enaki pogoji.

Člen 3(4) FICOD – Obravnavanje udeležbe

Skladno obravnavanje udeležbe v vsakodnevnem dopolnilnem nadzoru ovira pomanjkanje informacij, pomembnih za ustrezno oceno tveganj skupine. Na primer, če konglomerati, ki jih upravlja banka, ne morejo dobiti informacij o tveganjih v zvezi z udeležbami v zavarovalnicah in pozavarovalnicah, svojim nadzornikom ne morejo zagotoviti dokazov o zadovoljivi ravni integracije vodstva in notranjega nadzora v teh subjektih, ki je potrebna za konsolidacijo. V tem primeru mora skupina takšne udeležbe odšteti od svojega kapitala.

Čeprav vprašanje informacij za manjšinske udeležence še ni v celoti preučeno, je prvi korak v tem predlogu uvedba opustitve, kadar je udeležba edini razlog za identifikacijo (nova točka (c) člena 3(5)). Dokler določbe nacionalnega prava družb ovirajo izpolnitev zahtev, je v skladu s členoma 7 in 8 dovoljeno posebno obravnavanje glede na koncentracijo tveganja in zahteve za posle v skupini, kar se lahko podrobneje določi s smernicami. Smernice lahko podpirajo tudi dosledno uporabo postopka nadzornega pregleda, vključno s posebnim obravnavanjem udeležb, kot je določeno v členu 9 direktive FICOD, členu 124 direktive CRD in členu 36 direktive Solventnost II.

Druga vprašanja

Člena 1 in 2 direktive FICOD – Posodobitev opredelitev

Člena 1 in 2 sta bila posodobljena glede na razveljavljene in prenovljene direktive. Ker ravno prenovitev zavarovalne direktive (Solventnost II) razveljavlja prejšnje direktive šele s 1. novembrom 2012, so sklici na prvotne zavarovalne direktive – ki zato še vedno veljajo – ohranjeni.

Člen 2(17) direktive FICOD – Sprememba opredelitve ustreznega pristojnega organa in usklajevanja nadzora

Direktiva FICOD dopolnjuje direktivo CRD in zavarovalne direktive v zvezi z dodatnim nadzorom na najvišji ravni skupine. V ta namen vsebuje tudi določbe za usklajevanje različnih nadzornikov skupine. Direktiva FICOD opredeljuje ustrezni pristojni organ in od koordinatorja (nadzornika na najvišji ravni) zahteva, da se s tem organom posvetuje glede določenih nadzornih vprašanj. Vendar trenutne določbe omogočajo različne razlage v zvezi z določanjem ustreznih pristojnih organov. Obsežna razlaga pomeni veliko število organov, s katerimi se mora koordinator posvetovati na ravni finančnega konglomerata. To lahko ovira uspešno in učinkovito usklajevanje dela, ki ga mora izvesti „kolegij“ koordinatorja in ustreznih pristojnih organov.

Člen 6(4) in Priloga I k direktivi FICOD – Črtanje tretje metode izračuna

V delu II Priloge I k direktivi FICOD so naštete tri metode za izračun kapitala na ravni konglomerata. Analiza odbora JCFC leta 2008 je pokazala, da so rezultati tretje ustrezne metode izračuna kapitala vedno precej drugačni od metode 1 (konsolidacija) in metode 2 (odbitki in združevanja). Zato je treba tretjo metodo črtati. Z omejitvijo ustreznih metod izračuna na konsolidacijo ter odbitke in združevanja je direktiva FICOD usklajena tudi s sektorskimi direktivami, ki jih dopolnjuje.

Člen 2 direktive FICOD – Vključevanje pozavarovalnic

Z uvedbo dovoljenj za pozavarovalnice in nadzora pozavarovalnic v Direktivi 2005/68/ES so bile pozavarovalnice vključene na področje reguliranih subjektov, ki so lahko del finančnega konglomerata. Zato je treba v direktivo FICOD vključiti sklic za pozavarovalnice. Sklici so dodani v členih 2(4), 2(7), 2(8), 2(14) in 2(16).

Členi 3(8), 7(5), 8(5), 9(6), 11(4) in 11(5) direktive FICOD – Uvedba določb za smernice na določenih področjih

Da se omogoči nadaljnja konvergenca nadzornih postopkov, je uvedena možnost, da Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata smernice v skladu z oddelkom 2 poglavja IV Uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa[15] in oddelkom 2 poglavja IV Uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine[16] („Skupni odbor evropskih nadzornih organov“).

Te smernice bi morale odražati dopolnilno naravo te direktive. Na primer, ko se ocenjujejo koncentracije tveganja na osnovi celotne skupine v zvezi z več vrstami tveganj, ki se lahko uresničijo v skupini (obrestno tveganje, tržno tveganje itd.), bi morala ta ocena dopolnjevati poseben nadzor na primer velikih izpostavljenosti, kot je določeno v direktivi CRD. Smernice lahko podpirajo tudi dosledno uporabo različnih postopkov nadzornega pregleda, vključno s posebnim obravnavanjem udeležb, kot je določeno v členu 9 direktive FICOD, členu 124 direktive CRD in členu 36 direktive Solventnost II.

Posodobitev referenc v različnih členih

Členi 1, 2, 6(3), 6(4), 19, 21(2) direktive FICOD in člen 143(3) direktive CRD so bili spremenjeni, da so se posodobile reference in besedilo.

2010/0232 (COD)

Predlog

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES in 2006/48/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,[17]

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu pristojnim organom v finančnem sektorju zagotavlja dopolnilna pooblastila in orodja za nadzor skupin veliko reguliranih subjektov, ki so aktivni v različnih sektorjih finančnih trgov. Te skupine, imenovane finančni konglomerati, so tako izpostavljene tveganjem v zvezi z nadziranjem skupine, ki so imenovana tveganja skupine in ki zajemajo tveganje medsebojnih negativnih vplivov, ki vključuje širjenje tveganj z enega dela skupine na drugega, koncentracijo tveganj, kjer se istočasno uresničuje ista vrsta tveganja v različnih delih skupine, zapletenost upravljanja več različnih pravnih subjektov in morebitna navzkrižja interesov ter izziv dodeljevanja regulatornega kapitala vsem reguliranim subjektom ob preprečevanju večkratne uporabe kapitala. Dopolnilni nadzor se mora v konglomeratih uporabljati poleg nadzora na posamični osnovi, konsolidirani ali skupinski osnovi, brez podvajanja ali vplivanja na skupino, ne glede na pravno strukturo skupine.

2. Primerno je zagotoviti skladnost s ciljem Direktive 2002/87/ES in direktiv Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta[18], da se omogoči nadzor zavarovalnih skupin ter ustrezen dopolnilni nadzor zavarovalnic in drugih subjektov v strukturi mešanega finančnega holdinga. Zato je treba Direktivo 98/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru zavarovalnic in pozavarovalnic v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini[19] spremeniti, da bo opredeljevala in vsebovala mešane finančne holdinge. Za zagotovitev pravočasnega doslednega nadzora je treba Direktivo 98/78/ES spremeniti, ne glede na to, da se bo kmalu začela uporabljati Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev)[20].

3. Finančni konglomerati morajo biti prepoznani po celotni Evropski uniji glede na obseg izpostavljenosti tveganjem skupine, na podlagi skupnih smernic, ki sta jih izdala Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega bančnega organa[21] in členom 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine[22] po sodelovanju s Skupnim odborom evropskih nadzornih organov. Pomembno je tudi, da so zahteve v zvezi z opustitvijo uporabe dopolnilnega nadzora uporabljene na podlagi tveganja v skladu s temi smernicami. To je še posebej pomembno v primeru večjih mednarodnih konglomeratov.

4. Celovito in ustrezno spremljanje tveganja skupine v velikih, zapletenih, mednarodnih konglomeratih ter nadzor njihovih politik glede kapitala na ravni skupine sta možna samo, če pristojni organi zberejo nadzorne informacije in načrtujejo nadzorne ukrepe, ki presegajo nacionalno področje uporabe njihovega mandata. Zato je pomembno, da pristojni organi usklajujejo dopolnilni nadzor mednarodnih konglomeratov med pristojnimi organi, ki se štejejo za najustreznejše za dopolnilni nadzor konglomerata. Kolegij ustreznih pristojnih organov finančnega konglomerata mora odražati dopolnilno naravo te direktive in kot tak dodati vrednost obstoječim kolegijem za bančno in zavarovalno podskupino v konglomeratu, brez da jih posnema, podvaja ali nadomešča.

5. Da dopolnilni nadzor velikih, zapletenih, mednarodnih konglomeratov prispeva k stabilnosti notranjega trga za finančne storitve, je potrebno usklajevanje po celi Evropski uniji. V ta namen se morajo pristojni organi dogovoriti glede nadzornih pristopov, ki se uporabljajo pri teh konglomeratih. Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine morata v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega bančnega organa[23] in členom 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine[24] po sodelovanju s Skupnim odborom evropskih nadzornih organov izdati skupne smernice za skupne pristope in tako zagotoviti celovit preudarni okvir nadzornih orodij in pooblastil, ki so na voljo v bančnih in zavarovalnih direktivah ter direktivi finančnih konglomeratih. Smernice, ki se bodo izdale, kot je določeno v tej direktivi, morajo odražati dopolnilno naravo te direktive in dopolnjevati sektorski nadzor, kot je navedeno v direktivah 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS, 93/22/EGS, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2004/39/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/138/ES.

6. Obstaja pristna potreba po spremljanju in nadzoru morebitnih tveganj skupine, ki jim je izpostavljen konglomerat in so posledica sodelovanja z drugimi podjetji. Za primere, kadar se posebna nadzorna pooblastila iz te direktive zdijo nezadostna, mora nadzorna skupnost razviti alternativne metode reševanja in ustreznega upoštevanja teh tveganj, po možnosti z delom, ki ga izvaja Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine v Skupnem odboru za evropske nadzorne organe. Če je udeležba edini element identifikacije finančnega konglomerata, morajo imeti nadzorniki možnost oceniti, ali je skupina izpostavljena tveganjem skupine in opustiti dopolnilni nadzor skupine, če je ustrezno.

7. Pri nekaterih strukturah skupin nadzorniki v trenutni krizi niso imeli nobenih pooblastil, saj so zaradi kombinacije direktiv morali izbirati med sektorskim in dopolnim nadzorom. Čeprav je treba celoten pregled Direktive opraviti v povezavi z delom G20 na področju konglomeratov, pa je treba čim prej ponovno zagotoviti potrebna nadzorna pooblastila.

8. Primerno je, da se zagotovi skladnost s ciljem Direktive 2002/87/ES in Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[25]. Zaradi tega je treba Direktivo 2006/48/ES spremeniti, da bo opredeljevala in vključevala mešane finančne holdinge.

9. V skladu z načeli subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, se lahko cilji ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in sicer izboljšanje dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu, dosežejo samo na ravni Unije. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

10. Direktive 98/78/ES, 2002/87/ES in 2006/48/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 98/78/ES

Direktiva 98/78/ES se spremeni:

11. V členu 1 se doda naslednja točka:

„(m) mešani finančni holding je mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES;“

12. Člen 2(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, katere matično podjetje je zavarovalni holding, mešani finančni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, se uporablja dopolnilni nadzor, kot je predpisano v členu 5(2) ter členih 6, 8 in 10.“

13. Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Izvajanje dopolnilnega nadzora v skladu s členom 2 ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v zvezi s posameznimi zavarovalnicami držav nečlanic, pozavarovalnicami držav nečlanic, zavarovalnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi ali mešanimi zavarovalnimi holdingi.“

14. Člen 4(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar ima zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je pooblaščena v dveh ali več državah članicah, za svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, zavarovalnico države nečlanice, pozavarovalnico države nečlanice, mešani finančni holding ali mešani zavarovalni holding, se lahko pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo, kateri od njih bo odgovoren za izvajanje dopolnilnega nadzora.“

15. Člen 10(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. V primeru iz člena 2(2) izračun vključuje vsa povezana podjetja zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice, na način, predviden v Prilogi II.“

16. Prilogi I in II se spremenita v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 2002/87/ES

Direktiva 2002/87/ES se spremeni:

17. Člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„ Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa pravila za dopolnilni nadzor reguliranih oseb, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS, členom 6 Direktive 79/267/EGS, členom 5 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26], členom 6 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta[27] ali členom 14 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta[28] ter so del finančnega konglomerata.

Ta direktiva spreminja tudi zadevne sektorske predpise, ki veljajo za subjekte, urejene z navedenimi direktivami.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

(1) ,kreditna institucija‘ pomeni kreditno institucijo v smislu člena 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(2) ,zavarovalnica‘ pomeni zavarovalnico v smislu člena 13(1) in (2) Direktive 2009/138/ES;

(3) ,investicijsko podjetje‘ pomeni investicijsko podjetje v smislu člena 4(1)(1) Direktive 2004/39/ES, vključno s podjetji iz člena 3(1)(d) Direktive 2006/49/ES;

(4) ,regulirana oseba‘ pomeni kreditno institucijo, zavarovalnico, investicijsko podjetje ali pozavarovalnico;

(5) ,družba za upravljanje‘ pomeni družbo za upravljanje v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES ter podjetje, ki ima registrirani sedež zunaj Evropske unije in bi potrebovalo dovoljenje, če bi imelo registrirani sedež v Evropski uniji;

(6) ,pozavarovalnica‘ pomeni pozavarovalnico v smislu člena 13(4) in (5) Direktive 2009/138/ES;

(7) ,sektorski predpisi‘ pomenijo zakonodajo Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom reguliranih oseb, ki jih določajo predvsem direktive 2004/39/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/138/ES;

(8) ,finančni sektor‘ pomeni sektor, ki ga sestavlja ena ali več naslednjih oseb:

(a) kreditna institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve v smislu člena 4(1), (5) in (21) Direktive 2006/48/ES;

(b) zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding v smislu členov 13(1) in (2), 13(4) ter (5) in 212(1)(f) Direktive 2009/138/ES;

(c) investicijsko podjetje v smislu člena 3(1)(b) Direktive 2006/49/ES;

(9) ,matično podjetje‘ pomeni nadrejeno podjetje v smislu člena 1 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih[29] in vsako podjetje, ki po mnenju pristojnih organov učinkovito izvršuje prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem;

(10) ,hčerinsko podjetje‘ pomeni podrejeno podjetje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 83/349/EGS in vsako podjetje, nad katerim matično podjetje po mnenju pristojnih organov izvršuje prevladujoč vpliv; vsa hčerinska podjetja hčerinskih podjetij se prav tako štejejo za podružnice najvišjega nadrejenega podjetja;

(11) ,udeležba‘ pomeni udeležbo v smislu prvega stavka člena 17 Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb[30], ali neposredno ali posredno lastništvo 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja;

(12) ,skupina‘ pomeni skupino podjetij, ki jo sestavlja matično podjetje, njegova hčerinska podjetja in subjekti, v katerih je udeleženo matično podjetje ali njegova hčerinska podjetja, kakor tudi podjetja, ki so med seboj povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS, vključno z morebitnimi podskupinami;

(13) ,tesne povezave‘ pomenijo situacijo, v kateri sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani z udeležbo ali nadzorom (kar pomeni razmerje med nadrejenim in podrejenim podjetjem, kot je določeno v členu 1 Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem), ali dejstvo, da sta obe ali vse preko nadzornega razmerja trajno povezane z isto osebo;

(14) ,finančni konglomerat‘ pomeni skupino ali podskupino v smislu točke (12), ki v skladu s členom 3 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) regulirana oseba v smislu člena 1 je na čelu skupine ali pa je vsaj eno od hčerinskih podjetij v skupini regulirana oseba v smislu člena 1;

(b) kadar je regulirana oseba v smislu člena 1 te direktive na čelu skupine, je ta bodisi matično podjetje osebe v finančnem sektorju, oseba, ki ima udeležbo v osebi iz finančnega sektorja, ali pa oseba , povezana z osebo iz finančnega sektorja v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS;

(c) kadar na čelu skupine ni regulirana oseba v smislu člena 1, se dejavnosti skupine opravljajo pretežno v finančnem sektorju v smislu člena 3(1);

(d) najmanj ena oseba v skupini je v zavarovalniškem sektorju in najmanj ena je v bančnem sektorju ali v sektorju naložbenih storitev;

(e) skupinske in/ali združene dejavnosti oseb v skupini iz zavarovalniškega sektorja in oseb iz bančnega sektorja ter sektorja naložbenih storitev so pomembne v smislu člena 3(2) ali (3);

(15) ,mešani finančni holding‘ pomeni matično podjetje, ki ni regulirana oseba in ki skupaj s svojimi hčerinskimi podjetji, od katerih je vsaj eno regulirana oseba s sedežem v Evropski uniji, in drugimi osebami sestavlja finančni konglomerat;

(16) ,pristojni organi‘ pomenijo nacionalne organe držav članic, ki so po zakonu ali uredbo pristojni za nadzorovanje kreditnih institucij, zavarovalnic, pozavarovalnic ali investicijskih podjetij bodisi za ravni posameznega podjetja ali na ravni skupine;

(17) ,ustrezni pristojni organi‘ pomenijo:

(a) pristojne organe držav članic, ki so odgovorni za sektorski skupinski nadzor katere koli regulirane osebe v finančnem konglomeratu; zlasti končnega matičnega podjetja sektorja;

(b) koordinatorja, ki je imenovan v skladu s členom 10, če to ni nobeden od organov iz točke (a);

(c) druge zadevne pristojne organe, kjer je to po mnenju organov iz (a) in (b) ustrezno;

(18) ,posli v skupini‘ pomenijo vse posle, pri katerih so regulirane osebe v finančnem konglomeratu posredno ali neposredno odvisne od drugih podjetij v isti skupini ali od katere koli fizične ali pravne osebe, ki je povezana s podjetji v tej skupini s tesnimi povezavami, in se nanje zanašajo glede izpolnjevanja obveznosti, pogodbenih in drugih ter plačljivih in neplačljivih;

(19) ,koncentracija tveganja‘ pomeni vsako izpostavljenost tveganju z možnostjo izgube, ki je dovolj velika, da lahko na splošno ogrozi solventnost ali finančni položaj reguliranih oseb v finančnem konglomeratu; tako izpostavljenost lahko povzroči tveganje nasprotne stranke/kreditno tveganje, naložbeno tveganje, zavarovalniško tveganje, tržno tveganje, druge vrste tveganja ali kombinacija in medsebojno vplivanje tveganj.“

18. Člen 3 se spremeni:

(a) V odstavku 2 se doda tretji pododstavek:

„Družbe za upravljanje v smislu člena 30 se dodajo sektorju, ki mu pripadajo v skupini; če ne pripadajo nobenemu sektorju v skupini izključno, se dodajo najmanjšemu finančnemu sektorju.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Medsektorske dejavnosti se tudi štejejo za pomembne v smislu člena 2(14)(e), če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini presega 6 milijard EUR.

Če skupina ne doseže praga iz odstavka 2, se ustrezni pristojni organi lahko z medsebojnim dogovorom odločijo, da skupine ne bodo šteli za finančni konglomerat. Odločijo se lahko tudi, da ne bodo uporabili določb členov 7, 8 ali 9, če menijo, da vključitev skupine v obseg te direktive ali uporaba teh določb ni potrebna ali bi bila glede na cilje dopolnilnega nadzora neustrezna ali zavajajoča.

O odločitvah, sprejetih v skladu s tem odstavkom, se obvesti druge zadevne pristojne organe.“

(c) V členu 3 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Če skupina doseže praga iz odstavka 2, najmanjši sektor pa ne preseže 6 milijard EUR, se ustrezni pristojni organi lahko z medsebojnim dogovorom odločijo, da skupine ne bodo šteli za finančni konglomerat. Odločijo se lahko tudi, da ne bodo uporabili določb členov 7, 8 ali 9, če menijo, da vključitev skupine v obseg te direktive ali uporaba teh določb ni potrebna ali bi bila glede na cilje dopolnilnega nadzora neustrezna ali zavajajoča.

O odločitvah, sprejetih v skladu s tem odstavkom, se obvesti druge zadevne pristojne organe. ”

(d) V odstavku 4 se doda točka (c):

„(c) izključijo manjšinske udeležbe v manjšem sektorju, če je edino merilo identifikacije finančnega konglomerata udeležba.“

(e) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za uporabo odstavkov 1 in 2 lahko ustrezni pristojni organi v izjemnih primerih in na podlagi medsebojnega dogovora nadomestijo kriterij bilančne vsote z enim ali več sledečimi parametri ali dodajo enega ali več parametrov, če menijo, da so parametri zelo pomembni za dopolnilni nadzor iz te direktive: sestava prihodkov, zunajbilančne dejavnosti, upravljana sredstva.“

(f) Doda se naslednji odstavek 8:

„8. Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice, namenjene konvergenci nadzornih postopkov pri uporabi odstavkov 2, 3, 3a, 4 in 5 tega člena.“

19. Člen 6 (3) in (4) se nadomesti z naslednjim:

„3. Za izračunavanje zahtevanega minimalnega kapitala iz prvega pododstavka odstavka 2 so v obseg dopolnilnega nadzora na način in v obsegu, ki ga določa Priloga I, vključene naslednje osebe:

(a) kreditna institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve;

(b) zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding;

(c) investicijsko podjetje;

(d) mešani finančni holding.

4. Pri izračunavanju dopolnilnih kapitalskih zahtev za finančni konglomerat z uporabo metode 1 (Računovodska konsolidacija) iz Priloge I k tej direktivi se kapital in zahtevani minimalni kapital oseb v skupini izračunajo z uporabo ustreznih sektorskih predpisov o načinu in obsegu konsolidacije, kot je določeno predvsem v členih 133 in 134 Direktive 2006/48/ES in členu 221 Direktive 2009/138/ES.

Pri uporabi metode 2 (Odbitki in združevanja) iz Priloge I se pri izračunavanju upošteva sorazmerni delež v lasti matičnega podjetja ali podjetja, ki je udeleženo v drugi osebi v skupini. „Sorazmerni delež“ je delež vpisanega kapitala, ki je v neposredni ali posredni lasti tega podjetja.“

20. V členu 7 se doda naslednji odstavek 5:

„5. Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice, namenjene konvergenci nadzornih postopkov pri dopolnilnem nadzoru koncentracije tveganja, kot je določeno v odstavkih od 1 do 4. Izdata posebne skupne smernice o uporabi odstavkov od 1 do 4 za udeležbe finančnega konglomerata v primeru, kadar določbe nacionalnega prava družb ovirajo uporabo člena 14(2).“

21. V členu 8 se doda naslednji odstavek 5:

„5. Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice, namenjene konvergenci nadzornih postopkov pri dopolnilnem nadzoru poslov v skupini, kot je določeno v odstavkih od 1 do 4. Izdata posebne skupne smernice o uporabi odstavkov od 1 do 4 za udeležbe finančnega konglomerata v primeru, kadar določbe nacionalnega prava družb ovirajo uporabo člena 14(2).“

22. V členu 9 se doda naslednji odstavek 6:

„6. Pristojni organi uskladijo uporabo dopolnilnega nadzora mehanizmov notranjega nadzora in postopkov upravljanja tveganja iz tega člena s postopkom nadzornega pregleda iz člena 124 Direktive 2006/48/ES in člena 36 Direktive 2009/138/ES. V ta namen Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice, namenjene konvergenci nadzornih postopkov pri dopolnilnem nadzora mehanizmov notranjega nadzora in postopkov obvladovanja tveganja iz tega člena ter skladnosti s postopkom nadzornega pregleda iz člena 124 Direktive 2006/48/ES in člena 36 Direktive 2009/138/ES. Izdata posebne skupne smernice za uporabo tega člena za udeležbe finančnega konglomerata v primerih, ko določbe nacionalnega prava družb ovirajo uporabo člena 14(2).“

23. V členu 11 se dodata odstavka 4 in 5:

„4. Koordinator ustanovi kolegij ustreznih pristojnih organov, da omogoči zahtevano sodelovanje iz tega oddelka in opravljanje nalog, navedenih v odstavkih 1, 2 in 3 ter členu 12, ter v skladu z zahtevami po zaupnosti in skladnosti z zakonodajo Unije zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, če je ustrezno.

Ustanovitev in delovanje tega kolegija temelji na pisnem dogovoru o usklajevanju v smislu odstavka 1. Koordinator se odloči, kateri drugi pristojni organi sodelujejo na sestankih ali drugih dejavnostih tega kolegija.

5. Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice, namenjene skladnosti dogovorov o usklajevanju nadzora po členu 131a Direktive 2006/48/ES in členu 248(4) Direktive 2009/138/ES.“

24. Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 19

Sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav

1. Člen 39(1) in (2) Direktive 2006/48/ES, člen 10a Direktive 98/78/ES in člen 264 Direktive 2009/138/ES se smiselno uporabijo za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede načina izvajanja dopolnilnega nadzora reguliranih oseb v finančnem konglomeratu.

2. Brez poseganja v postopke iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija s pomočjo Evropskega odbora za bančništvo, Evropskega odbora za zavarovanje in poklicne pokojnine ter Odbora za finančne konglomerate preuči izid pogajanj iz odstavka 1 in nastale razmere.“

25. Naslov poglavja III se nadomesti z naslednjim:

„POOBLASTILA, PRENESENA NA KOMISIJO, POSTOPEK ODBORA IN SPREJETJE SKUPNIH SMERNIC“

26. Vstavi se naslednji člen 21b:

„Člen 21b

Skupne smernice

Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine izdata skupne smernice iz člena 3(3), člena 7(5), člena 8(5), člena 9(6) in člena 11(5) v skladu s postopkom, določenim v členu 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega bančnega organa in v členu 42 Uredbe (EU) št ../.. o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, na podlagi sodelovanja znotraj Skupnega odbora evropskih nadzornih organov.“

27. V prvem odstavku člena 30 se doda točka (c):

„(c) pri postopku identifikacije v smislu člena 3(2).“

28. Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

Člen 3

Spremembe Direktive 2006/48/ES

Direktiva 2006/48/ES se spremeni:

29. V členu 4 se doda točka (49):

„(49) ,mešani finančni holding‘ je mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih podjetij v finančnem konglomeratu[31];“

30. Člen 71(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člene 68, 69 in 70, kreditne institucije, ki jih obvladuje nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, izpolnjujejo obveznosti iz členov 75, 120, 123 in oddelka 5 na podlagi konsolidiranega finančnega stanja navedenega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, v obsegu in na način, ki sta določena v členu 133.“

31. Člen 72(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Kreditne institucije, ki jih obvladuje nadrejeni finančni holding EU ali nadrejeni mešani finančni holding EU, izpolnjujejo obveznosti, določene v oddelku 5 na podlagi konsolidiranega finančnega stanja navedenega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Pomembne podrejene družbe nadrejenih finančnih holdingov EU ali nadrejenih mešanih finančnih holdingov EU razkrijejo informacije, določene v točki 5 dela 1 Priloge XII, na individualni ali subkonsolidirani osnovi.“

32. Člen 84(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Če nameravajo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali nadrejeni finančni holding EU in njegove podrejene družbe ali nadrejeni mešani finančni holding EU in njegove podrejene družbe uporabljati pristop IRB, pristojni organi različnih pravnih oseb tesno sodelujejo, kakor je predvideno v členih od 129 do 132.“

33. Člen 105(3) in (4) se nadomesti z naslednjim:

„3. Če nameravajo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU uporabljati napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, pristojni organi različnih pravnih oseb tesno sodelujejo, kakor je predvideno v členih od 129 do 132. Vloga vsebuje elemente, navedene v delu 3 Priloge X.

4. Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU uporabljajo enotni napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, lahko pristojni organi dovolijo, da nadrejena družba in njene podrejene družbe skupaj izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz dela 3 Priloge X.“

34. Člen 125(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Če je nadrejena družba kreditne institucije nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v EU ali nadrejeni mešani finančni holding v EU, izvajajo nadzor na konsolidirani osnovi pristojni organi, ki so kreditni instituciji izdali dovoljenje v skladu s členom 6.“

35. Člen 126 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 126

1. Če je nadrejena družba kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti nadrejeni finančni holding v državi članici ali isti nadrejeni finančni holding EU ali isti mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding ali mešani finančni holding.

Če nadrejene družbe kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, zajemajo več kot en finančni holding s sedeži v različnih državah članicah, in je v vsaki od teh držav ena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

2. Če je nadrejena družba več kakor ene kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v Evropski uniji, isti finančni holding ali isti mešani finančni holding, nobena od teh kreditnih institucij pa ni pridobila dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding ali mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ, ki je izdal dovoljenje kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto, ki se za namene te direktive šteje kot kreditna institucija, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding EU ali nadrejeni mešani finančni holding.

3. V posebnih primerih lahko pristojni organi sporazumno opustijo merila iz odstavkov 1 in 2, če bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju kreditnih institucij in pomena njihovih dejavnosti v različnih državah, ter imenujejo drugi pristojni organ, ki bo izvajal nadzor na konsolidirani osnovi. V teh primerih pristojni organ, preden sprejme odločitev, ponudi nadrejeni kreditni instituciji EU ali nadrejenemu finančnemu holdingu EU ali nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu EU ali kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto možnost, da izrazi svoje mnenje o navedeni odločitvi.

4. Pristojni organi obvestijo Komisijo o dogovoru v okviru odstavka 3.“

36. Člen 127 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kjer je primerno, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vključitev finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov v konsolidiran nadzor. Brez poseganja v člen 135 konsolidacija finančnega stanja finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v finančnem holdingu na neodvisni osnovi.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, zahtevajo od podrejenih družb kreditne institucije ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki niso vključene v nadzor na konsolidirani osnovi, informacije iz člena 137. V takem primeru se uporabijo postopki za prenos in preverjanje informacij, opredeljeni v navedenem členu.“

37. Prvi pododstavek člena 129(1) se nadomesti z naslednjim:

„Razen nalog, ki jih ima na podlagi drugih določb te direktive, pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi nadrejenih kreditnih institucij EU in kreditnih institucij, ki jih obvladujejo nadrejeni finančni holdingi EU ali nadrejeni mešani finančni holdingi EU, opravlja naslednje naloge:“

38. Prvi pododstavek člena 129(2) se nadomesti z naslednjim:

„V primeru vlog za dovoljenja iz členov 84(1), 87(9) in 105 oziroma dela 6 Priloge III, ki jih predložijo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe, ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU skupaj, pristojni organi sodelujejo in se posvetujejo, da odločijo, ali bodo izdali zahtevano dovoljenje, ter da določijo morebitne pogoje, ki se bodo uporabljali za tako dovoljenje.“

39. Člena 141 in 142 se nadomestita z naslednjim:

„ Člen 141

Če pri izvajanju te direktive pristojni organi ene države članice v posebnih primerih želijo preveriti informacije o kreditni instituciji, finančnem holdingu, finančni instituciji, družbi za pomožne storitve, mešanem holdingu, mešanem finančnem holdingu, vrsti podrejenih družb iz člena 137 ali vrsti podrejenih družb iz člena 127(3), ki so v drugi državi članici, zahtevajo od pristojnih organov v drugi državi članici, naj opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tak zahtevek, ga morajo v okviru svoje pristojnosti izpolniti, bodisi tako, da sami opravijo preverjanje, bodisi da preverjanje dovolijo organom, ki so postavili zahtevek, bodisi revizorju ali ustreznemu strokovnjaku. Pristojni organ, ki je podal zahtevek, lahko po želji sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja sam.

Člen 142

Brez poseganja v določbe svojega kazenskega prava države članice zagotovijo, da se kazni ali ukrepi za preprečevanje opaženih kršitev ali vzrokov takih kršitev lahko naložijo finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim holdingom ali njihovim operativnim vodjem, ki kršijo zakone ali druge predpise, predpisane zaradi izvajanja členov od 124 do 141 in tega člena. Pristojni organi med seboj tesno sodelujejo, s čimer zagotovijo, da navedene kazni ali ukrepi prinesejo želene rezultate, zlasti kadar osrednja uprava ali glavne enote finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ali mešanega holdinga niso na sedežu holdinga.“

40. Člen 143(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Če kreditna institucija, katere nadrejena družba je kreditna institucija ali finančni holding ali mešani finančni holding s sedežem v tretji državi, ni predmet konsolidiranega nadzora v skladu s členoma 125 in 126, pristojni organi preverijo, ali je kreditna institucija predmet konsolidiranega nadzora s strani pristojnih organov tretje države, ki je enak nadzoru, ki ga predpisujejo določbe te direktive.

Preverjanje opravi pristojni organ, ki bi bil odgovoren za konsolidirani nadzor, če bi se uporabil odstavek 3, na zahtevo nadrejene družbe ali katere koli regulirane osebe z dovoljenjem za poslovanje v Evropski uniji ali na lastno pobudo. Pristojni organ se posvetuje z drugimi vključenimi pristojnimi organi.“

41. Priloga X se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 4 Prenos

42. Države članice najpozneje do [30. aprila 2011] sprejmejo in objavijo zakone ter druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [1. julija 2011].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa se sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

43. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti [20.] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Prilogi I in II k Direktivi 98/78/ES se spremenita:

A. Priloga I se spremeni:

44. Oddelek 2.1 se spremeni:

(a) druga alinea se nadomesti z naslednjim:

„– če je zavarovalnica ali pozavarovalnica povezano podjetje zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki ima statutarni sedež v isti državi članici kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, in se pri izračunavanju upoštevata zavarovalni holding ali mešani finančni holding in povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.“

(b) peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice lahko tudi opustijo izračunavanje prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, če je ta zavarovalnica ali pozavarovalnica povezana z drugo zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom, ki ima statutarni sedež v drugi državi članici, in če se pristojni organi držav članic dogovorijo, da dodelijo izvajanje dopolnilnega nadzora pristojnemu organu slednje države članice.“

45. Točka 2.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.2 Posredniški zavarovalni holdingi

Pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeležena v povezani zavarovalnici, povezani pozavarovalnici ali zavarovalnici ali pozavarovalnici države nečlanice preko zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, se upošteva položaj posredniškega zavarovalnega holdinga ali posredniškega mešanega finančnega holdinga. Samo za namen tega izračuna, ki ga je treba narediti v skladu s splošnimi načeli in metodami, opisanimi v tej prilogi, se ta zavarovalni holding ali mešani finančni holding obravnava, kot da je zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero velja zahteva ničelne solventnosti, in kot da zanjo veljajo isti pogoji, določeni v členu 16 Direktive 73/239/EGS, v členu 27 Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta[32] ali v členu 36 Direktive 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta[33] glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital.“

B. Priloga II se spremeni:

46. Naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„ DOPOLNILNI NADZOR ZA ZAVAROVALNICE IN POZAVAROVALNICE, KI SO HČERINSKA PODJETJA ZAVAROVALNEGA HOLDINGA, MEŠANEGA FINANČNEGA HOLDINGA, ZAVAROVALNICE ALI POZAVAROVALNICE DRŽAVE NEČLANICE “

47. V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. V primeru dveh ali več zavarovalnic, navedenih v členu 2(2), ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice in ki so ustanovljene v različnih državah članicah, morajo pristojni organi zagotoviti, da se metoda, opisana v tej prilogi, dosledno uporablja.“

48. Druga in tretja alinea ter pododstavek za tretjo alineo se nadomestijo z naslednjim:

„– če imajo ta zavarovalnica ali pozavarovalnica in ena ali več drugih zavarovalnic ali pozavarovalnic, pooblaščenih v isti državi članici, kot svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, mešani finančni holding, zavarovalnico ali pozavarovalnico države nečlanice, in se zavarovalnica ali pozavarovalnica upošteva pri izračunavanju, predvidenem v tej prilogi, ki se opravlja za eno od teh drugih podjetij,

- če ima ta zavarovalnica ali pozavarovalnica in ena ali več drugih zavarovalnic ali pozavarovalnic, pooblaščenih v drugih državah članicah, kot svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, mešani finančni holding, zavarovalnico ali pozavarovalnico države nečlanice, in je bil v skladu s členom 4(2) sklenjen sporazum, ki podeljuje izvajanje dopolnilnega nadzora, zajetega v tej prilogi, nadzornemu organu druge države članice.

Kadar imajo drugi zavarovalni holdingi ali zavarovalnice ali pozavarovalnice držav nečlanic zaporedno udeležbo v zavarovalnem holdingu ali zavarovalnici ali pozavarovalnici držav nečlanic, lahko države članice uporabijo izračune, ki so na voljo v tej prilogi samo na ravni končnega matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je zavarovalni holding, mešani finančni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice.“

49. Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organi zagotovijo, da se opravljajo izračuni, analogni izračunom, opisanim v Prilogi I na ravni zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Analogija je sestavljena iz uporabe splošnih načel in metod, opisanih v Prilogi I na ravni zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice.

Samo za namen tega izračuna se matično podjetje obravnava, kot da je zavarovalnica, za katero veljajo naslednji pogoji:

- zahteva ničelne solventnosti, kadar je zavarovalni holding ali mešani finančni holding,

- zahtevana solventnost, določena v skladu z načeli oddelka 2.3 Priloge I, kadar je zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice,

- isti pogoji, kot so določeni v členu 16(1) Direktive 73/239/EGS ali v členu 18 Direktive 79/267/EGS glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital.“

PRILOGA II

V Prilogi I k Direktivi 2002/87/ES pod naslovom „II. Tehnične metode izračunavanja“ se metoda 3 in metoda 4 nadomestita z naslednjim:

„Metoda 3: ,kombinacijska metoda‘

Pristojni organi lahko dovolijo kombinacijo metode 1 in metode 2.“

PRILOGA III

Odstavek 30 oddelka 3 dela 3 Priloge X v Direktivi 2006/48/ES se nadomesti z naslednjim:

„30. Če namerava nadrejena kreditna institucija v EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga v EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga v EU uporabiti napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, mora vloga vsebovati opis metodologije, ki se uporablja za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine.“ [pic][pic][pic]

[1] Skupni odbor G10, sestavljen iz Baselskega odbora bančnih nadzornikov, Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev.

[2] Nadzor finančnih konglomeratov, 19. februar 1999, glej http://www.bis.org/publ/bcbs47.pdf?noframes=1.

[3] UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

[4] CRD sestavljata dve direktivi: Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) UL L 177, 30.6.2006, str. 1 ter Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano), UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

[5] Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev), UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

[6] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini, UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

[7] JCFC je odbor 3. stopnje za finančne konglomerate v t. i. Lamfalussyjevi strukturi; Evropski odbor za finančne konglomerate (EFCC) pa je odbor (2. stopnje) po direktivi FICOD.

[8] Več podrobnosti je na spletni strani konglomeratov, http://ec.europa.eu/internal_market/financial-conglomerates/supervision_en.htm.

[9] COM(2009) 576 konč., predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 1998/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

[10] Avstralski nadzorni organ razmišlja o načinu spremljanja in nadzora morebitnih medsebojnih negativnih vplivov, ki izhajajo iz nereguliranih finančnih skupin; glej http://www.apra.gov.au/media-releases/10_06.cfm.

[11] (Nezaupni) odgovori zainteresiranih strani so na voljo na: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2009/fcd_review_en.htm.

[12] Politike prejemkov v bančnem sektorju so bile obravnavane v predlogu Direktive o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (COM/2009/362). Podoben predlog je predviden za politike prejemkov v zavarovalniškem sektorju.

[13] Naloge v zvezi s smernicami, dodeljene Skupnemu odboru evropskih nadzornih organov, so zajete v njegovem predlaganem mandatu in ne povzročajo posebnih ali dodatnih vplivov na proračun.

[14] Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP); UL L 375, 31.12.1985, str. 3, razveljavljena z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

[15] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 502 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0501 konč. – COD 2009/0142 */.

[16] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 501 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0502 konč. – COD 2009/0143 */.

[17] UL C […].

[18] UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

[19] UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

[20] UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

[21] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 502 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0501 konč. – COD 2009/0142 */.

[22] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 501 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0502 konč. – COD 2009/0143 */.

[23] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 502 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0501 konč. – COD 2009/0142 */.

[24] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine {COM(2009) 499 konč.} {COM(2009) 500 konč.} {COM(2009) 501 konč.} {COM(2009) 503 konč.} {SEC(2009) 1233} {SEC(2009) 1234} {SEC(2009) 1235} /* COM/2009/0502 konč. – COD 2009/0143 */.

[25] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[26] UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[27] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[28] UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

[29] UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[30] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[31] UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

[32] UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

[33] UL L 323, 9.12.2005, str. 1.