28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 119/2

OPOZARJA,

da je Evropski svet marca 2002 v Barceloni potrdil delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010, s katerim je bil – v okviru lizbonske strategije – prvič vzpostavljen trden okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, ki temelji na skupnih ciljih in v prvi vrsti podpira izboljšanje nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja s pomočjo razvoja dopolnilnih instrumentov na ravni EU, vzajemnega učenja in izmenjave dobre prakse prek odprte metode koordinacije;

in PRIZNAVA,

da je bil na podlagi sodelovanja v okviru omenjenega delovnega programa, tudi kopenhagenskega procesa in pobud v okviru bolonjskega procesa, dosežen znaten napredek (zlasti pri podpori nacionalnim reformam vseživljenjskega učenja, posodobitvi visokošolskega izobraževanja ter razvoju skupnih evropskih instrumentov za spodbujanje kakovosti, preglednosti ter mobilnosti), da pa za Evropo še vedno obstajajo precejšnji izzivi, če želi doseči svoj cilj in postati najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ter

1.

Izobraževanje in usposabljanje imata ključno vlogo pri reševanju socialno-ekonomskih, demografskih, okoljskih in tehnoloških izzivov, s katerimi se soočajo Evropa in njeni državljani danes in s katerimi se bodo morali soočati tudi v naslednjih letih.

2.

Poleg spodbujanja osebnega razvoja, socialne kohezije in aktivnega državljanstva so učinkovite naložbe v človeški kapital prek sistemov izobraževanja in usposabljanja bistveni del evropske strategije za zagotavljanje visoke ravni trajnostnih, na znanju temelječih delovnih mest in rasti, ki so v jedru lizbonske strategije.

1.

ob spoštovanju evropske raznolikosti in edinstvenih priložnosti, ki jih ta prinaša, pa tudi doslednem spoštovanju odgovornosti, ki jo imajo države članice za svoje izobraževalne sisteme, bi lahko na podlagi napredka, doseženega z delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, posodobljeni strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju še dodatno okrepil učinkovitost takšnega sodelovanja ter sistemom držav članic za izobraževanje in usposabljanje do leta 2020 zagotavljal stalne koristi in podporo.

2.

Izobraževanje in usposabljanje sta precej prispevala k uresničevanju dolgoročnih ciljev lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Ta proces se bo verjetno razvijal tudi v prihodnosti, zato bi si bilo treba še naprej prizadevati, da izobraževanje in usposabljanje ostaneta čvrsto zasidrana v širši strategiji. Bistveno je tudi, da bi okvir za evropsko sodelovanje ostal dovolj prožen za trenutne in prihodnje izzive, tudi tiste, ki se bodo pojavili v povezavi z novimi strategijami po letu 2010.

1.

bi moral biti do leta 2020 glavni cilj evropskega sodelovanja podpora nadaljnjemu razvoju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, ki naj bi zagotovili:

2.

Takšne cilje bi bilo treba gledati v svetovni perspektivi. Države članice priznavajo, da je odprtost vsemu svetu pomemben predpogoj za globalni razvoj in blaginjo, kar bo z zagotavljanjem odličnih in privlačnih priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in raziskave Evropski uniji pomagalo pri uresničevanju cilja, da postane vodilno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

3.

Evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju do leta 2020 bi bilo treba vzpostaviti znotraj strateškega okvira, ki bi sisteme izobraževanja in usposabljanja v celoti vključil v perspektivo vseživljenjskega učenja. Vseživljenjsko učenje bi dejansko moralo obveljati za temeljno načelo, ki podpira celoten okvir, v katerega so vključene vse oblike učenja (formalno, neformalno in priložnostno) na vseh stopnjah: od izobraževanja v zgodnjem otroštvu in šol do visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

V okviru bi bilo treba obravnavati predvsem naslednje štiri strateške cilje (ki so podrobno opisani v nadaljevanju):

4.

Redno spremljanje napredka pri doseganju zastavljenega cilja bistveno prispeva k oblikovanju politike, ki temelji na dokazih. Naštete strateške cilje bi morali zato v obdobju 2010–2020 spremljati kazalniki in referenčne ravni povprečne evropske uspešnosti (v nadaljevanju: evropska merila), kakor so navedene v prilogi I k temu dokumentu; na podlagi obstoječih meril bodo v pomoč pri merjenju splošnega napredka na evropski ravni ter prikazovanju doseženega.

1.

bi bilo treba v obdobju do leta 2020 pri prizadevanjih za uresničitev navedenih strateških ciljev in s tem za dejanski prispevek k nacionalnim reformam upoštevati naslednja načela:

2.

Uspešnost odprte metode koordinacije v izobraževanju in usposabljanju je odvisna od politične zavezanosti držav članic in učinkovitih delovnih metod na evropski ravni. S tega vidika in zaradi večje prožnosti bi bilo treba delovne metode, uporabljene v okviru evropskega sodelovanja, utemeljiti na:

3.

Če pride do novih večjih premikov v Evropi, zlasti odločitev o strategiji EU za rast in delovna mesta po letu 2010, lahko Svet revidira in po potrebi spremeni strateški okvir ter merila in delovne metode.

1.

ob podpori Komisije in uporabi odprte metode koordinacije, kot je opisana v teh sklepih, sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju do leta 2020 na podlagi opisanih štirih strateških ciljev, načel in delovnih metod, pa tudi na podlagi prednostnih področij, dogovorjenih za vsako obdobje (prednostna področja za prvo obdobje 2009–2011 so opisana v prilogi II);

2.

razmislijo o sprejetju ukrepov na nacionalni ravni v skladu z nacionalnimi prednostnimi področji, s katerimi naj bi dosegli cilje iz strateškega okvira in prispevali k skupnemu izpolnjevanju evropskih meril, opredeljenih v prilogi I. Razmislijo naj tudi o tem, ali bi lahko pri oblikovanju nacionalnih politik o izobraževanju in usposabljanju navdih dobili pri vzajemnem učenju na evropski ravni.

1.

v obdobju do leta 2020 sodeluje z državami članicami in jih podpira pri sodelovanju v tem okviru na podlagi opisanih štirih strateških ciljev, načel in delovnih metod ter meril in dogovorjenih prednostnih področij, opisanih v prilogi I oziroma II;

2.

preuči, zlasti v skupnih poročilih o napredku, koliko so bili cilji tega okvira izpolnjeni. Poleg tega naj leta 2010 oceni napredek pri doseganju meril, sprejetih na podlagi delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

3.

pripravi predloge mogočih meril na področju mobilnosti, zaposljivosti in učenja jezikov, kot so prikazana v prilogi I;

4.

sodeluje z državami članicami, da bi ugotovile, kako bi se izboljšali obstoječi kazalniki, tudi tisti o osebah, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, ter naj poroča Svetu do konca leta 2010 o tem, koliko se lahko prilagodi usklajeni okvir kazalnikov in meril, ki ga je Svet sprejel maja 2007 (4), da bi zagotovili njegovo skladnost s strateškimi cilji iz tega okvira. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništvu.