52009DC0617

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.10.2009

COM(2009)617 konč.

POROČILO KOMISIJE

20 . LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV (2008) [SEC(2009) 1495]

KAZALO

1. Uvod 4

2. Analiza izvajanja 5

3. Usklajenost in koordinacija 9

4. Ocenjevanja 11

5. Kontrole 11

6. Odbori za pomoč Komisiji 13

POROČILO KOMISIJE

20. LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV (2008)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 45(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih. Zajema dejavnosti v zvezi s pomočjo strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 v letu 2008.

Podrobnejše informacije so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije (priloženem k temu poročilu).

1. Uvod

Leto 2008 je bilo deveto leto izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za programsko obdobje 2000–2006. Skupno se je leta 2008 upravljalo 718[1] projektov.

Poleg izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 ter priprave za njihov zaključek so bile službe Komisije v letu 2008 intenzivno vključene v pripravo in načrtovanje 434 programov (317 iz ESRR, 117 iz ESS)[2] za obdobje 2007–2013.

Nadaljevala so se prizadevanja za večjo kakovost programov in projektov, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, tj. cilj, v katerem je zajeto tudi spodbujanje zanesljivega finančnega upravljanja programov. Model partnerstva, boljše finančno upravljanje, nadzor in ocenjevanje so prinesli zelo dobre rezultate ter prispevali k dobremu upravljanju sofinanciranih programov in projektov.

Pričakuje se, da bo naknadno ocenjevanje Ciljev 1 in 2 programov za obdobje 2000–2006 končano do konca leta 2009. Dokončanje naknadnega ocenjevanja programov ESS je načrtovano v začetku leta 2010. Nadalje sta se leta 2008 začeli naknadni ocenjevanji za pobudi Komisije URBAN in INTERREG. Naknadno ocenjevanje pobude Komisije EQUAL se je začelo v začetku leta 2009. V zvezi s FIUR se je konec leta 2008 začelo zunanje izvajanje naknadnega ocenjevanja.

Spodbujala se je izmenjava izkušenj, zlasti s pomočjo medregijskih in mestnih mrež ter konferenco „Regije za gospodarsko spremembo“ februarja 2008, kjer so bile prvič podeljene nagrade „RegioStars“ za inovacijske projekte dobre prakse.

Največji dogodek, ki je bil kdaj koli organiziran v zvezi z kohezijsko politiko, so bili DNEVI ODPRTIH VRAT v okviru „Evropskega tedna regij in mest“, ki so bili organizirani v sodelovanju z Odborom regij ter 216 regijami in mesti v EU z naslovom „Regije in mesta v svetu izzivov“.

Tako slovensko kot francosko predsedstvo sta priznali pomembnost ESS z organiziranjem konferenc na visoki ravni, in sicer ene v Mariboru junija 2008 in ene v Le Havru septembra 2008.

2. Analiza izvajanja

2.1 Izvrševanje proračuna

2.1.1 ESRR

Leto 2008 je bilo z vidika izvrševanja proračuna uspešno kljub slabšanju gospodarskih razmer. Splošna stopnja izvajanja plačil je dosegla 99,9 % (enako kot v letih 2007 in 2006), pri čemer je bilo državam članicam izplačanih 15,1 milijarde EUR za regionalne programe in projekte. Stopnja izvajanja odobritve plačil je bila za vse cilje višja, kot se je predvidevalo: Za Cilj 1 je bilo plačanih 11,5 milijarde EUR, za Cilj 2 2,4 milijarde EUR, za INTERREG III 1 milijarda EUR in za druge programe (Urban, Inovativne dejavnosti, Mir) 0,2 milijarde EUR.

Sredstva za izvajanje programov za obdobje 2000–2006 so v letu 2008 presegla prvotne napovedi (izplačanih 15,1 milijarde EUR namesto 9,2 milijarde EUR iz proračuna). Konec leta 2008 so obveznosti iz prejšnjih let, ki jih je bilo še vedno treba plačati (RAL), znašale 12,6 milijarde EUR v primerjavi z 27,7 milijarde EUR ob koncu leta 2007. To predstavlja skupaj 9,7 % obveznosti za obdobje 2000–2006 in je enako 7 mesecem obveznosti na podlagi povprečno 20 milijard EUR obveznosti letno.

Leta 2008 tako imenovano pravilo „n+2“ ni veljalo za delež za obveznosti za leto 2006. Namesto tega bo celoten znesek, ki se bo sprostil v skladu s pravilom „n+2“ za programsko obdobje 2000–2006, določen ob zaključku operativnih programov.

Za celotno obdobje je bilo konec leta 2008 državam članicam izplačanih 118 milijard EUR. To predstavlja absorpcijsko stopnjo 91 % od 129,4 milijarde EUR vseh dodeljenih sredstev za vse države članice.

V okviru finančne krize in svežnja ukrepov za oživitev gospodarstva, ki ga je predlagala Komisija, je bil odobreno podaljšanje za šest (ali dvanajst) mesecev za vsako programsko osnovo za državo članico, ki se za to odloči. Izmed 379 programov za obdobje 2000–2006 se jih je 281 (ali 74 %) z 90 % sredstev ESRR odločilo za podaljšanje datumov upravičenosti.

2.1.2 ESS

Za ESS je bilo leto 2008 z vidika izvrševanja proračuna zadovoljivo kljub izrednim okoliščinam zaradi finančne in gospodarske krize.

Kar zadeva programsko obdobje 2000–2006, je poraba sredstev med letom 2008 dosegla 6,394 milijarde EUR, kar ustreza 98 % dodelitve letnih sredstev. Poraba za leto 2008 glede na cilj se giblje od 90,91 % letnih sredstev za Cilj 2 do 100 % za Cilj 1.

Skupne neporavnane obveznosti ob koncu leta 2008 so bile 6,4 milijarde EUR (v primerjavi z 12,9 milijarde EUR leta 2007). To predstavlja 9,3 % skupnih obveznosti za obdobje 2000–2006.

Leta 2008 tako imenovano pravilo „n+2“ ni veljalo. Celoten znesek, ki se bo sprostil v skladu s pravilom „n+2“ za programsko obdobje 2000–2006, bo določen ob zaključku operativnih programov.

Za celotno obdobje je bilo državam članicam ob koncu leta 2008 plačanih 62,2 milijarde EUR (90,7 % vseh dodeljenih sredstev).

V skladu z regulativnim okvirom bi se lahko izplačila za obdobje 2000–2006 nadaljevala do konca leta 2008. Vendar je bilo, v okviru finančne krize in svežnja ukrepov za oživitev gospodarstva, ki ga je predlagala Komisija, odobreno podaljšanje za šest (ali dvanajst) mesecev za vsako programsko osnovo za državo članico, ki se za to odloči. Izmed 91 programov, za katere je pristojen generalni direktorat za zaposlovanje, se je 68 programov (ali 75 %) odločilo za podaljšanje datuma upravičenosti.

2.1.3 EKUJS

Skupni izplačani znesek usmerjevalnega oddelka EJKUS v letu 2008 je bil 2,0 milijarde EUR. Finančna stopnja izvajanja odobritve plačil EKUJS za programe za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 je dosegla 97,2 % (z upoštevanjem vseh sredstev Skupnosti, na voljo v proračunskih vrsticah EJKUS, vključno z zneskom 0,19 milijarde EUR, prenesenim konec leta 2008 z drugih proračunskih vrstic, ki niso povezane s strukturnimi skladi). Če bi bila stopnja izvajanja izračunana z uporabo prvotnega proračuna za odobritev plačil, bi dosegla 100 %.

Leta 2008 ni bilo obveznosti za programe za razvoj podeželja, povezanih z obdobjem 2000–2006, razen zneska 0,14 milijarde EUR v zvezi z enim programom.

Obveznosti iz prejšnjih let, ki jih je bilo še vedno treba plačati (RAL), so konec leta 2008 znašale 1,8 milijarde EUR v primerjavi s 3,9 milijarde EUR leta 2007.

Kot je navedeno zgoraj, je bilo leto 2006 zadnje leto programskega obdobja, tako da pravilo „n+2“ v zvezi z razveljavitvami obveznosti leta 2008 ni bilo uporabljeno. Skupni znesek takšnih razveljavitev bo izračunan ob zaključku v skladu s smernicami Komisije o zaključku programov za obdobje 2000–2006.

2.1.4 FIUR

Izvrševanje proračuna je bilo v letu 2008 zelo zadovoljivo. Splošna stopnja izvajanja plačil je bila 97,8 %, pri čemer je bilo državam članicam izplačanih 320 milijonov EUR. Kar zadeva stopnjo izvajanja odobritve plačil, je bilo izplačano 195,7 milijona EUR za Cilj 1 in 124,3 milijona EUR zunaj Cilja 1. Za izvajanje programov za obdobje 2000–2006 je bilo v letu 2008 namenjenih 320 milijonov EUR v primerjavi s prvotno napovedjo 269 milijonov EUR.

Skupne RAL za FIUR so konec leta 2008 dosegle 449,3 milijona EUR (v primerjavi s 812,5 milijona EUR leta 2007). To predstavlja 11,3 % skupnih obveznosti za obdobje 2000–2006.

Za celotno obdobje je bilo do konca leta 2008 državam članicam izplačanih 3 515,2 milijona EUR. To predstavlja absorpcijsko stopnjo 89,3 % od 3 935,8 milijona EUR vseh dodeljenih sredstev za vse države članice.

2.2 Izvajanje programa

2.2.1 Cilj 1

Programi znotraj Cilja 1 so bili usmerjeni v osnovne infrastrukturne projekte (41,4 %), pri čemer je bila več kot polovica vseh naložb v tej kategoriji namenjena prometni infrastrukturi (51,9 %). Več kot tretjina sredstev iz Cilja 1 (33,3 %) je bila vložena v produktivno okolje, pri čemer so bila še naprej prednostno usmerjena v pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter obrtnemu sektorju (28,3 %). Za naložbe v projekte, ki so usmerjeni v človeške vire, se je porabilo 23,2 % sredstev v regijah Cilja 1. Glavni področji pomoči na tem področju sta skoraj enakovredno razdeljeni med politiko trga dela (31,3 %) ter izobraževanje in poklicno usposabljanje (30,9 %).

2.2.2 Cilj 2

V regijah Cilja 2 je glavni cilj programov še naprej produktivno okolje z več kot polovico vseh finančnih sredstev (55,5 %), namenjenih za to kategorijo. Na tem področju prevladuje pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter obrtnemu sektorju (55,8 %). Drugo najbolj podprto področje dejavnosti je infrastruktura, z 29,7 % vseh sredstev Cilja 2. Za razliko od programov Cilja 1 sta s finančnega vidika najpomembnejši področji načrtovanje in obnovitev celotnih območij (45,4 %). V kategoriji človeških virov (10,2 % vseh naložb v regijah Cilja 2) so glavna področja naložb prilagodljivost delovne sile, podjetniška dejavnost, inovativnost, informacijske in komunikacijske tehnologije (30,5 %).

2.2.3 Cilj 3

Glavni poudarek programa ESS v letu 2008 je bila še naprej evropska strategija zaposlovanja, zlasti ukrepi, namenjeni izboljšanju zaposljivosti na trgu dela (31,3 %), vseživljenjskemu učenju (dejavnosti za razvoj poučevanja in poklicnega usposabljanja so predstavljale 22,3 % izdatkov), socialni vključenosti (20,7 %) in enakim možnostim (6,4 %). Še naprej je bila opazna razlika med konkretnim izvajanjem programov med EU-15, kjer so se programi, ki potekajo že dlje časa, še naprej izvajali, in EU-10, kjer so se nekatere države članice srečevale s težavami pri izvajanju nekaterih tekočih programov in ukrepov.

2.2.4 Ribištvo zunaj Cilja 1

Izdatki programov FIUR izven Cilja 1 so bili osredotočeni na predelavo in trženje (25,2 %). Drugi najpomembnejši ukrep so bile aktivnosti članov panoge (15,4 %), ki jim sledi ribogojstvo (12,4 %). Stroški razreza so v letu 2008 znašali do 11 %.

2.2.5 Pobude Skupnosti

2.2.5.1 INTERREG

Na podlagi 81 programov INTERREG III in sosedskih programov je bilo do konca leta 2008 izbranih približno 15 000 projektov in omrežij s ciljem zmanjšanja vplivov nacionalnih meja, jezikovnih ovir in kulturnih razlik ter razvoja obmejnih območij, podpore strateškemu razvoju in območnega povezovanja na večjih območjih Unije ter boljšega povezovanja s sosedi. Učinkovitost politike in instrumentov za regionalni razvoj sta podpirali delitev dobre prakse in izmenjava izkušenj.

Leta 2008 se je izvajanje 81 programov INTERREG III in sosedskih programov dobro nadaljevalo z 85-odstotno stopnjo izvajanja plačil. Zaradi posebne in zahtevne narave programov sodelovanja in projektov se prenehanju obveznosti zaradi pravila „n + 2“ pri nekaterih programih ni bilo mogoče izogniti, kar pomeni v skupnem znesku 3,74 milijonov EUR vračil.

2.2.5.2 EQUAL

Programi pobude Komisije EQUAL so bili upravno končani v večini držav članic. Le nekaj jih je zaprosilo za podaljšanje končnega datuma upravičenosti v leto 2009, da bi dosegli višjo absorpcijsko stopnjo in nadaljevali z vključevanjem načel enakosti.

Večina držav članic se je s svojimi ukrepi v programu EQUAL osredotočila na utrjevanje, dokumentiranje in združevanja rezultatov projekta, na dejavnosti razširjanja, kot so končne konference o preteklih izkušnjah, kot tudi na vključevanje pridobitev in pristopa EQUAL v operacijske programe ESS v obdobju 2007–2013, npr. s premeščanjem osebja, nadaljevanjem nacionalnih tematskih mrež, ustanavljanjem nadnacionalnih in inovativnih projektov ali zavezanostjo aktivnemu sodelovanju v učnih mrežah upraviteljev programa ESS.

2.2.5.3 URBAN

Upravljanje 71 operativnih programov, ki izvajajo pobudo Skupnosti URBAN, se je leta 2008 nadaljevalo z letnimi poročili, nadzornimi odbori in letnimi srečanji. Nadaljevalo se je tudi upravljanje programa URBACT I z nadzornimi odbori, postopki poročanja in natančnim spremljanjem dveh hitrih pilotnih omrežij. Program URBACT II je eden od glavnih instrumentov za izvajanje pobude Regije za gospodarsko spremembo, katerega cilj je hitrejši pričetek izvajanja konceptov najboljše prakse in inovativnosti.

2.2.5.4 LEADER+

Pobudo Skupnosti LEADER+ sestavljajo trije ukrepi: izvajanje strategij za lokalni razvoj z javno-zasebnimi partnerstvi, sodelovanje med podeželskimi območji in mrežno povezovanje. Za obdobje 2000–2006 je bilo za EU-15 odobrenih 73 programov LEADER+. Nedavno pridružene države članice EU so imele možnost vključevanja ukrepov vrste LEADER+ v programe Cilja 1 EKUJS.

Večina nacionalnih mrež LEADER+ je z dejavnostjo zaključila v letu 2008. Glavna dejavnost ob koncu programskega obdobja sta bila razširjanje in prenos strokovnega znanja. Evropski observatorij LEADER+ je v letu 2008 izdal drugo in tretjo izdajo s skupno petdesetimi primeri dobre prakse.

2.2.6 Inovativne dejavnosti

2.2.6.1 ESRR

Generalni direktorat za regionalno politiko je prav tako upravljal 181 regionalnih programov za inovativne dejavnosti (do 31. decembra 2008 je bilo končanih 124 programov, od katerih je bilo 39 končanih med letom 2008), ki v regijah prispevajo k spodbujanju inovativnosti na strateški ravni s poskusi z inovativnimi metodami in praksami, oblikovanimi za izboljšanje ravni inovativnosti in kakovosti pomoči EU na podlagi treh tem: znanje in tehnološke inovacije, informacijska družba in trajnostni razvoj.

2.2.6.2 ESS

Leta 2008 so bili končani preostali projekti za inovativne dejavnosti za leto 2004, dokončanih pa je bilo tudi precejšnje število projektov za leti 2005 in 2006. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti je upravljal preostale projekte, izbrane v krogih leta 2005 in 2006, skupaj z dvema projektoma, povezanima z dejavnostmi razširjanja. Generalni direktorat je pripravil tudi seminar za predlagatelje projektov za leto 2006 in sodeloval z Generalnim direktoratom za regionalno politiko pri začetku naslednjega projekta, ki vključujejo prejšnje predlagatelje inovativnih projektov, zlasti v Nemčiji.

3. Usklajenost in koordinacija

3.1 Usklajenost z drugimi politikami Skupnosti

3.1.1 Konkurenca

V obdobju poročanja 2008 ni bilo pomembnejših dosežkov, ki bi jih bilo treba navesti za politiko državnih pomoči.

3.1.2 Notranji trg

Od držav članic se zahteva, da zagotovijo, da so vse dejavnosti, ki jih financira Sklad, v skladu z direktivami o javnih naročilih EU. Kadar je Komisija obveščena o kakršni koli kršitvi zakonodaje ES ali kadar revizije pokažejo kršitev, je treba ustrezno ukrepati. Uveden je bil novi regulativni okvir javna naročila in oddajo koncesij, da bi se zagotovila večja pravna varnost za zasebni in javni sektor.

3.1.3 Okolje

V zvezi s tekočimi programi je glavni poudarek še vedno na podpori usklajenosti s pravnim redom Skupnosti na področju mestne kanalizacije, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki ter biotske raznovrstnosti. Drugi pomembni področji naložb sta bili okoljske inovacije in sanacija onesnaženih tal. Spodbujanje trajnostnega razvoja se je nadaljevalo z vlaganjem v okolju prijazna promet in energijo ter s proaktivnim zagotavljanjem usklajenosti projektov z okoljsko zakonodajo.

3.1.4 Promet

Kohezijski programi so še naprej glavni vir podpore Skupnosti za izvajanje prednostnih nalog Skupnosti v prometnem sektorju, kot so bile uvedene z Belo knjigo „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ in njenim vmesnim pregledom, objavljenim leta 2006. V skladu s tem so bili skladi uporabljeni v projektih vseevropskih prometnih omrežij in tudi v projektih, ki podpirajo somodalnost, energetsko učinkovitost v prometu, inteligentne transportne sisteme in mobilnost mestnega prevoza.

3.1.5 Enakost med spoloma

Komisija si je prizadevala za izvajanje „Načrta za enakost med ženskami in moškimi“, ki odraža zavezanost Komisije temu vprašanju. Glede na to sta enakost med spoloma in integracija načela enakosti spolov medsektorski vprašanji, povezani z vsemi programi v programskem obdobju 2007–2013. Na zasedanju skupine na visoki ravni za integracijo načela enakosti spolov v strukturnih skladih junija 2007 je bila poudarjena pomembnost sodelovanja organov za enakost med spoloma pri oblikovanju in izvajanju programov.

3.2 Koordinacija instrumentov

3.2.1 Strukturni skladi in Kohezijski sklad

V obdobju 2000–2006 je vseh 25 držav članic koristilo pomoč iz strukturnih skladov, medtem ko je 13 držav članic imelo koristi tudi od Kohezijskega sklada, ki podpira manj uspešne države. Dejavnosti strukturnih skladov so bile med seboj in glede na Kohezijski sklad (zlasti ESRR) skrbno koordinirane, da bi se izognili podvajanju pri podprtih projektih.

3.2 .2 Strukturni skladi in EIB/EIF

Komisija, EIB in Evropski investicijski sklad (EIF) so okrepili svoje sodelovanje z vzpostavitvijo treh pobud JASPERS, JEREMIE in JESSICA kot pomoč pri izvajanju posameznih projektov v okviru programskega obdobja 2007–2013.

Leto 2008 je bilo prvo celo leto delovanja pobude JASPERS (Joint Assistance in Supporting Projects in European Regions – Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah). Konec leta je imel JASPERS aktiven portfelj z 280 nalogami in je v letu 2008 izpolnil 82 nalog v primerjavi z 22 v letu 2007.

Nova pobuda JEREMIE (Joint European Resources for Micro-to-Medium Enterprises – Skupna evropska sredstva za mikro in srednja podjetja) za olajšanje dostopa do financiranja za MSP v regijah je bila v prvem letu, letu 2008, uspešna, uporabljale pa so jo regije, organi za upravljanje ter tudi poslovni in bančni sektor.

S pobudo JESSICA (Joint European Support for Sustainable Investment in City Areas – Skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja), ki se osredotoča na trajnostne naložbe, rast in delovna mesta na mestnih območjih v Evropi, se uvaja kulturna novost glede dodeljevanja pomoči iz strukturnih skladov s spodbujanjem oblike pomoči, ki jo je mogoče ponovno uporabiti, in manjše odvisnosti od subvencij.

4. OCENJEVANJA

LETA 2008 JE KOMISIJA NADALJEVALA izvajanje ocenjevanja v podporo odločanju v okviru kohezijske politike.

Končana ja bila analiza inovacijskih projektov, ki jih sofinancira ESRR, ki se je osredotočila na njihove dejavnike uspeha ter skupne omejitve in ovire. Študija obravnava bolj poglobljeno znanje mehanizmov, ki podpirajo inovacije, na podlagi podatkov, povzetih iz izbranih projektov, ki jih sofinancira ESRR, iz različnih regij. Prav tako si prizadeva za oblikovanje in preskušanje praktičnih metod in orodij, ki bi se lahko uporabili pri analizah projektov.

Še naprej sta se naknadno ocenjevala Cilja 1 in 2 za obdobje 2000–2006, tj. skupno dvanajst medsebojno povezanih delnih „delovnih paketov“ za preučevanje različnih vidikov učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike. V zvezi z naknadnim ocenjevanjem programov ESS za obdobje 2000–2006 je bila med letom 2008 končana pripravljalna študija, namenjena analizi ustreznosti in zanesljivosti razpoložljivih podatkov. Na podlagi te študije so se konec leta 2008 začeli glavno naknadno ocenjevanje in dve naknadni tematski ocenjevanji.

Glede FIUR je bilo konec leta 2008 sproženo zunanje izvajanje naknadnega ocenjevanja.

Nadalje sta se leta 2008 začeli naknadni ocenjevanji za pobudi Komisije URBAN in INTERREG. Naknadno ocenjevanje pobude Komisije EQUAL se je začelo v začetku leta 2009.

Druga pomembna naloga Komisije je zagotovitev metodoloških navodil državam članicam in organizacija izmenjave izkušenj na področju ocenjevanja. V okviru tega se trenutno posodablja spletni in interaktivni vir za ocenjevanje socialno-ekonomskega razvoja EVALSED.

5. Kontrole

5.1 ESRR

Za obdobje 1994–1999 so bile opravljene zaključne revizije na vzorcu 57 programov (vključno z enim programom INTERREG in dvema programoma Cilja 2 za obdobje 1994–1996), ki so zajemali vse države članice EU-15. Do konca leta 2008 je bilo zaključenih 40 postopkov od 55, uporabljeni pa so bili tudi finančni popravki v skupni višini približno 258 milijonov EUR. Pri preostalih 17 primerih bo odločitev sprejeta leta 2009.

Za programe, sprejete v obdobju 2000–2006, je bilo opravljenih skupno 207 revizijskih misij (brez pobude INTERREG), ki so preučile delovanje ključnih elementov sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah, od tega jih je bilo 22 opravljenih leta 2008. Poleg tega je bilo opravljenih 21 misij za pregled organov za zaključevanje v zvezi z ESRR z namenom preverjanja pripravljenosti držav članic na zaključek programa ter ugotavljanja in zmanjšanja s tem povezanih tveganj. Glede pobude INTERREG je bil po zadržkih, izraženih v letnem poročilu o delu 2007 za 51 programov INTERREG III, izveden intenziven revizijski načrt, ki je dvignil število revidiranih programov z 8 konec leta 2007 na 23 konec leta 2008, kar predstavlja 54,1 % pokritost števila programov.

5.2 ESS

Za obdobje 1994–1999 so bile zaključne revizije dokončane z revizijo treh projektov v Nemčiji (Brandenburg) in revizijo zaključnih certifikatov v Belgiji (Flanders). S tem so bili doseženi cilji – pokritost vseh držav članic in razumnega števila programov – v zvezi z zaključnimi revizijami v obdobju 1994–1999.

Za obdobje 2000–2006 je bilo organiziranih 113 misij, ki so vključevale revizijo (a) nekritih (delno ali v celoti) operativnih programov, opredeljenih v analizi tveganja iz leta 2007, (b) nadaljnjih misij o izvajanju akcijskih načrtov, dogovorjenih v okviru začasne opustitve, ali o rezultatih revizij Evropskega računskega sodišča in (c) vzorca aktivnosti. Poleg tega je bilo v letu 2008 opravljenih pet misij v pripravi na zaključek v obdobju 2000–2006, 76 revizij vsebinskega preverjanja aktivnosti (pregledi vzorcev, vključno s pregledom dokumentacije in obiska na kraju samem) in 18 naknadnih misij.

5.3 EKUJS

Za obdobje 1994–1999 se je naknadni revizijski program zaključil že leta 2006. Trenutno poteka več postopkov finančnih popravkov. Komisija je med letom sprejela tri sklepe, ki zajemajo petnajst programov.

Leta 2008 je bilo za obdobje 2000–2006 (EU-25) revidiranih 26 programov, ki zajemajo 45,3 % načrtovanih odhodkov. Od leta 2000 je bilo revidiranih 92 od 152 programov, odobrenih za programe Usmerjevalnega oddelka EKUJS. Revidirani programi zajemajo 94,3 % načrtovanega prispevka EKUJS in 60,6 % programov. Komisija je med letom sprejela tri odločitve o finančnih popravkih, ki zajemajo tri programe, za katere vračila znašajo 18,8 milijona EUR.

5.4 FIUR

Za obdobje 1994–1999 je bilo do konca leta 2008 zaključenih petdeset programov od dvainpetdesetih, dva sta v postopku zaključevanja z odločbo o finančnem popravku (sprejeto v začetku leta 2009). Odstotek zaključenih programov, ali programov v postopku zaključevanja, predstavlja skupno 94,2 %.

Za obdobje 2000–2006 je bilo leta 2008 izvedenih osem revizij FIUR, ki so zajemale devet operativnih programov, osredotočile pa so se na preverjanje in spremljanje dejanskega delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter priprave na zaključek programov. Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo je opravil skupno 44 revizijskih misij, ki so zajemale vseh 18 programov, ki se financirajo iz enega sklada, in 14 programov, ki se financirajo iz več skladov, kar predstavlja prispevek v višini 286,94 milijona EUR (6,92 % celotnega začetnega proračuna za obdobje 2000-2006). Skupaj so revizije sistemov Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo zajele programe, ki predstavljajo 94 % vseh prispevkov FIUR za obdobje 2000–2006. Finančni popravki, uporabljeni v letu 2008, so znašali 1,65 milijona EUR v obliki vračil.

Koristni nauki iz izkušenj pri nadzoru

Še vedno obstaja tveganje, da imajo nekateri sistemi upravljanja in nadzora za programe strukturnih skladov v nekaterih državah članicah še vedno vsebinske pomanjkljivosti. Vendar kadar v sistemih ugotovljene pomanjkljivosti ostajajo, Komisija določa nadaljnje sanacijske akcijske načrte ali je začela postopke za opustitev in/ali finančni popravek, ki bodo končani v letu 2009.

5.5 OLAF

Leta 2008 je OLAF v državah članicah opravil 41 misij v zvezi z ukrepi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov. 23 navedenih misij se je nanašalo na preverjanja na kraju samem[3] (med katerimi se je 31 preverjanj na kraju samem opravilo na gospodarskih subjektih), 18 drugih vrst misij pa je bilo opravljenih za zbiranje informacij ali za pomoč nacionalnim upravam ali sodnim organom.

Države članice so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1681/94[4] in Uredbo Komisije (ES) št. 1828/2006[5] leta 2008 Komisiji sporočile 3 869[6] primerov nepravilnosti v višini 528 647 682 EUR, ki so vplivale na sofinancirane ukrepe v programskih obdobjih 1994–1999, 2000–2006 in 2007–2013. 62 primerov nepravilnosti se nanaša na programsko obdobje 1994–1999 s finančnim vplivom približno 11 milijonov EUR. Države članice so obvestile Komisijo, da so se upravni in/ali sodni postopki na nacionalni ravni za številne primere končali in da je bil vrnjen znesek v višini 109 811 425 EUR.

6. Odbori za pomoč Komisiji

6.1 Odbor za usklajevanje skladov (COCOF)

Leta 2008 so bile glavne teme, o katerih je razpravljal Odbor za usklajevanje skladov (COCOF), financiranje programa za uporabo operativne in neoperativne tehnične pomoči, zaključek programov INTERREG III za obdobje 2000–2006, finančni inženiring, večji projekti, profitni projekti, upravičenost energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter dobre prakse v povezavi s preverjanjem upravljanja, ki jih izvajajo države članice.

6.2 Odbor ESS

Leta 2008 je Odbor ESS (v skladu s členom 147 Pogodbe) razpravljal o lizbonskem paketu in obnovljeni socialni agendi ter sprejel mnenje o pregledu proračuna EU, s posebnim poudarkom na cilju za dosego polne zaposlenosti, kakovosti dela in socialne kohezije ter na razvoju evropskega trga dela in ustvarjanju človeškega kapitala. Z odborom ESS je bilo opravljeno tudi posvetovanje o „Zeleni knjigi o teritorialni koheziji“ in predlogu Komisije, katerega cilj je povišanje prispevkov strukturnih skladov, zlasti ESS, z namenom obravnavanja krize v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Tehnična delovna skupina ESS je nadaljevala svoj program medsebojnega učenja glede uporabe javnega razpisa za aktivnosti ESS, zaključka programov za obdobje 2000–2006 in primerov razvojnih programov za človeške vire ESS.

6.3 Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (STAR)

Odbor STAR se je leta 2008 srečal osemkrat in dal pozitivno mnenje o treh spremembah programov za razvoj podeželja SAPARD za Bolgarijo (2 spremembi) in Hrvaško na podlagi člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999.

6.4 Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA)

Leta 2008 so bila opravljena posvetovanja z Odborom o več vprašanjih, vključno z evropsko pobudo za preglednost in smernicami za določitev finančnih popravkov, ki jih je treba izvesti pri stroških, sofinanciranih iz strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada, zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih.

[1] 226 Cilj 1 in Cilj 2, 47 Cilj 3, 12 FIUR (zunaj Cilja 1), 81 INTERREG, 71 URBAN, 27 EQUAL, 73 LEADER+ in 181 programov za inovativne ukrepe.

[2] Glej Sporočilo o rezultatih pogajanj o strategijah in programih za programsko obdobje 2007–2013.

[3] Uredba (ES) št. 2185/1996, UL L 292, 15.10.1996, str. 2.

[4] UL L 178, 12.7.1994, str. 43.

[5] UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

[6] 2007: število sporočenih primerov 3 671; skupni znesek v zvezi s sporočili je bil 694 362 858 EUR.