52009DC0465

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.9.2009

COM(2009) 465 konč.

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2008) [SEC(2009) 1159 konč.]

KAZALO

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2008) 3

1. Finančno izvajanje za obdobje 2000–2006 v letu 2008 in zaključek projektov 3

2. Gospodarsko okolje in pogojenost pomoči 8

3. Revizije in finančni popravki 8

4. Nepravilnosti, ki so jih prijavile države članice 11

5. Ovrednotenje 12

6. Informiranje in obveščanje javnosti 13

V Uredbi (ES) št. 1084/2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 se ne zahteva predložitev letnega poročila o Kohezijskem skladu.

To poročilo je zato predloženo v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1164/1994 in zajema izvajanje projektov Kohezijskega sklada, sprejetih za obdobje 2000–2006, ter projektov nekdanjega instrumenta strukturne politike v predpristopnem obdobju (ISPA) v državah članicah upravičenkah, vključno z Bolgarijo in Romunijo, v letu 2008.

V tem poročilu so zato zajete dejavnosti Kohezijskega sklada v trinajstih državah članicah upravičenkah konec leta 2006, tj. Grčiji, Španiji, na Portugalskem, Cipru, Češkem, Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.

Podrobnosti o izvajanju projektov, sprejetih za obdobje 2000–2006, po posameznih državah članicah v letu 2008 so prikazane v Prilogi k temu poročilu.

1. FINANčNO IZVAJANJE ZA OBDOBJE 2000–2006 V LETU 2008 IN ZAKLJUčEK PROJEKTOV

Leta 2008 je bilo petnajst držav članic (12 držav članic, ki so pristopile leta 2004 in 2007, ter Grčija, Portugalska in Španija) upravičenih do prejemanja pomoči iz Kohezijskega sklada. Treba je omeniti, da zaradi gospodarske rasti Irska od 1. januarja 2004 ni več upravičena do sredstev iz sklada.

Ker so bile vse obveznosti za projekte Kohezijskega sklada, financirane v programskem obdobju 2000–2006, plačane do 31. decembra 2006, so razpoložljivi finančni viri Kohezijskega sklada v letu 2008 obsegali samo odobrena plačila.

Izplačila v letu 2008 za projekte, sprejete za obdobje 2000–2006

Začetni proračun za leto 2008 je znašal 1 937 milijona EUR. Toda zaradi hitrosti vlaganja zahtevkov za plačila je bilo kmalu treba povečati odobrena sredstva za plačila. Generalni direktorat za regionalno politiko je zaprosil za povišanje odobrenih sredstev za plačila v skupnem znesku približno 553 milijonov EUR. Povečanje kreditov je bilo rezultat splošnega dobrega poslovanja držav članic, zlasti štirih držav upravičenk, ki so presegle svoje napovedi, in sicer Slovenije, Slovaške, Litve in Estonije.

Razpoložljiva odobrena sredstva po proračunskih vrsticah nekdanjega ISPA so bila konec leta stoodstotno izkoriščena.

Konec leta 2008 je bila povprečna absorpcijska stopnja (plačila v primerjavi z obveznostmi) vseh takratnih držav upravičenk za Kohezijski sklad in projekte nekdanjega ISPA 66,3 %. Bolgarija je imela najnižjo absorpcijsko stopnjo (39,8 %), Malta pa z 79,8 % najvišjo. Absorpcijske stopnje drugih držav članic za odobrene zneske so znašale od 50,9 % do 76,1 %.

Preglednica 1: Izvršitev plačil Kohezijskega sklada in nekdanjega ISPA v letu 2008 (v evrih)

Nekdanji ISPA | 650 000 000 | -100 000 000 -10 000 000 | 540 000 000 | 531 454 029 |

Portugalska | 121 124 899 | 62,3 % | 73 149 733 | 37,6 % | 181 537 | 194 456 170 | 6,4 % |

Španija | 401 570 546 | 62,3 % | 242 969 772 | 37,7 % | 644 540 318 | 21,3 % |

Češka republika | 86 699 762 | 50,3 % | 84 954 613 | 49,3 % | 633 784 | 172 288 158 | 5,7 % |

Estonija | 38 398 994 | 54,6 % | 29 140 155 | 41,4 % | 2 765 566 | 70 304 714 | 2,3 % |

Madžarska | 40 777 254 | 51,3 % | 36 533 591 | 46,0 % | 2 110 617 | 79 421 462 | 2,6 % |

Latvija | 64 544 604 | 64,5 % | 32 774 486 | 32,8 % | 2 746 852 | 100 065 942 | 3,3 % |

Litva | 114 458 156 | 62,2 % | 61 109 392 | 33,2 % | 8 370 251 | 183 937 800 | 6,1 % |

Malta | 5 212 565 | 99,4 % | 0,0 % | 29 765 | 5 242 331 | 0,2 % |

Poljska | 528 130 703 | 67,3 % | 247 053 953 | 31,5 % | 9 419 180 | 784 603 837 | 26,0 % |

Slovaška | 82 362 076 | 53,1 % | 71 696 734 | 46,3 % | 927 381 | 154 986 191 | 5,1 % |

Slovenija | 22 326 262 | 45,3 % | 26 911 481 | 54,7 % | 49 237 743 | 1,6 % |

Romunija | 180 683 377 | 56,5 % | 122 030 336 | 38,2 % | 16 947 321 | 319 661 035 | 10,6 % |

Grčija | 2 503 744 174 | 2 450 738 235 | 1 152 286 728 |

Španija | 11 788 531 423 | 9 838 026 775 | 3 094 434 304 |

Irska | 573 575 321 | 570 010 223 | 55 745 185 |

Portugalska | 3 156 539 424 | 2 427 127 170 | 1 077 862 318 |

EU-4 | 18 022 390 343 | 15 285 902 403 | 5 380 328 535 |

Ciper | 54 014 695 | 31 793 262 | 22 221 433 |

Češka republika | 1 228 077 241 | 796 786 963 | 431 290 278 |

Estonija | 427 034 848 | 289 151 602 | 137 883 246 |

Madžarska | 1 482 597 185 | 780 102 018 | 702 495 167 |

Latvija | 713 862 336 | 499 522 087 | 214 340 249 |

Litva | 846 449 583 | 559 974 524 | 265 380 251 |

Malta | 21 966 289 | 17 529 702 | 4 436 587 |

Poljska | 5 634 539 614 | 2 871 741 538 | 2 762 798 076 |

Slovaška | 766 250 297 | 539 212 844 | 227 037 453 |

Slovenija | 254 198 103 | 162 579 583 | 91 618 520 |

EU-10 | 11 428 990 190 | 6 548 394 123 | 4 859 501 260 |

Bolgarija | 879 941 333 | 350 021 546 | 529 813 137 |

Romunija | 2 043 037 858 | 1 040 128 078 | 1 002 599 040 |

EU-2 | 2 922 979 191 | 1 390 149 624 | 1 532 412 177 |

SKUPAJ | 32 374 359 723 | 23 224 446 150 | 11 772 241 972 |

Zaključek projektov iz obdobja 2000–2006

Leta 2008 je bilo zaključenih 49 projektov Kohezijskega sklada in nekdanjega ISPA, kar pomeni približno 750 milijonov EUR izplačil. Konec leta 2008 je bilo zaključenih skupaj 216 projektov Kohezijskega sklada (vključno s projekti nekdanjega ISPA) za obdobje 2000–2006, število nezaključenih projektov pa se je zmanjšalo s 1 192 na 976 projektov. Preglednica 4 podaja informacije o projektih, zaključenih do konca leta 2008, po državah članicah.

Preglednica 4: Število projektov Kohezijskega sklada (vključno z nekdanjim ISPA) do konca leta 2008

Država članica | Skupno število projektov KS | Projekti, zaključeni ob koncu leta 2008 | Število nezaključenih projektov ob koncu leta 2008 |

Število projektov | Skupaj izplačano v evrih |

Grčija | 124 | 34 | 886 825 780 | 90 |

Španija | 407 | 80 | 2 363 473 998 | 327 |

Irska | 10 | 3 | 250 368 797 | 7 |

Portugalska | 109 | 24 | 580 082 620 | 85 |

EU-4 | 650 | 141 | 4 080 751 195 | 509 |

Češka republika | 58 | 14 | 192 671 263 | 44 |

Estonija | 37 | 14 | 75 086 815 | 23 |

Ciper | 2 | 0 | 0 | 2 |

Latvija | 46 | 10 | 44 331 604 | 36 |

Litva | 51 | 9 | 82 084 499 | 42 |

Madžarska | 47 | 10 | 11 153 890 | 37 |

Malta | 3 | 0 | 0 | 3 |

Poljska | 130 | 5 | 27 825 974 | 125 |

Slovenija | 28 | 6 | 55 213 444 | 22 |

Slovaška | 39 | 4 | 6 880 841 | 35 |

EU-10 | 441 | 72 | 495 248 330 | 369 |

Bolgarija | 38 | 1 | 950 121 | 37 |

Romunija | 63 | 2 | 1 794 822 | 61 |

EU-2 | 101 | 3 | 2 744 943 | 98 |

SKUPAJ | 1 192 | 216 | 4 578 744 468 | 976 |

2. GOSPODARSKO OKOLJE IN POGOJENOST POMOčI

Uredba Sveta (ES) št. 1164/94, ki ureja Kohezijski sklad za projekte, odobrene pred koncem leta 2006[1], povezuje pogoje proračunske politike z izplačili Sklada. V Uredbi je določeno, da „Sklad v državi članici ne bo financiral novih projektov ali, v primeru pomembnih projektov, novih faz, če bo Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino ugotovil, da zadevna država članica […] ni izvedla [svojega programa stabilnosti ali konvergenčnega programa] tako, da bi se izognila čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju“. Konec leta 2008 je bila ena država članica, upravičena do podpore iz Kohezijskega sklada (Madžarska), vključena v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v skladu s katerim se lahko po zgoraj navedeni uredbi pod nekaterimi pogoji začasno ustavijo prenosi sredstev iz Sklada. Vendar takega ukrepa ni bilo treba sprejeti, ker je Svet na podlagi razpoložljivih informacij sklenil, da je madžarska vlada ukrepala skladno s priporočilom. Kot je bilo omenjeno v predhodnem letnem poročilu, je Svet julija 2008 sklenil ustaviti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Slovaško, Portugalsko, Poljsko in Češko republiko.

Madžarska je zaradi splošnega javnofinančnega primanjkljaja v višini 5,9 % za leto 2003 takoj po pristopu leta 2004 uvedla postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Od takrat je bilo dvakrat, januarja 2005 in novembra 2005, ugotovljeno, da se Madžarska ni odzvala na priporočilo Sveta in sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja. Ker Madžarska ni članica evroobmočja, zanjo velja posebno odstopanje za izvajanje nadaljnjih ukrepov v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Julija 2007 je Svet izdal nov sklop priporočil v skladu s členom 104(7) Pogodbe. Komisija Svetu ob nobeni od teh priložnosti ni priporočila začasne ustavitve plačil iz Kohezijskega sklada. Zaradi gospodarske krize je Svet julija 2009 v skladu s členom 104(7) določil leto 2011 kot nov rok za odpravo čezmernega primanjkljaja.

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1084/2006[2], ki ureja Kohezijski sklad za obdobje 2007–2013, je bilo odpravljenih več negotovosti v zvezi z uporabo pogojenosti pomoči iz Kohezijskega sklada v preteklosti. V njej je določeno, da lahko Komisija na podlagi odločbe v skladu s členom 104(8) predlaga začasno ustavitev pomoči iz Kohezijskega sklada. Nato lahko Svet sklene, da se začasno ustavi plačilo vseh ali dela obveznosti od 1. januarja naslednjega leta po sprejetju odločbe. Če Svet pozneje v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ugotovi, da je država članica sprejela potrebne ukrepe za odpravo primanjkljaja, to samodejno vodi do odločitve o umiku začasne ustavitve izplačil za obveznosti iz Kohezijskega sklada. Oblikovana so bila pravila o vnovični vključitvi zadržanih obveznosti v proračun.

3. REVIZIJE IN FINANčNI POPRAVKI

Leta 2008 je prišlo do prekrivanja med vodenjem zadnje faze izvajanja za programsko obdobje 2000–2006 in priprav na njegov zaključek ter začetkom programskega obdobja 2007–2013. Vodenje in nadzor v letu 2008 bi torej moralo obravnavati tveganja v zvezi s pripravami na dokončanje prejšnjih programov in projektov ter tveganja v zvezi z uvedbo sistemov upravljanja in nadzora v novih programih.

Revizije za programsko obdobje 1994–1999 – EU-4 (Grčija, Irska, Portugalska in Španija)

Zaključna preiskava Kohezijskega sklada za obdobje 1994–1999 je zajela 10 % projektov Kohezijskega sklada, kar pomeni 20 % sofinanciranih odhodkov v tem obdobju. Terensko delo je bilo končano leta 2003, glavne ugotovljene pomanjkljivosti pa so bile nezadostna preverjanja vodenja, kar je povzročilo neupravičene odhodke in kršitve pravil o javnem naročanju. Finančni popravki kot posledica zaključne preiskave so bili opravljeni leta 2008, razen za tri preostale projekte (dva v Španiji in eden na Portugalskem), ki bodo zaključeni leta 2009.

Revizije za programsko obdobje 2000–2006 – EU 14 (EU-10 + EU-4)

Leta 2008 so bile opravljene štiri revizijske misije za države članice EU 14, katerih težišče so bili nadaljnji ukrepi kot posledica priporočil predhodnih revizij. Poleg tega je bilo izvedenih pet misij za pregled organov za zaključevanje projektov zaradi preverjanja pripravljenosti držav članic na zaključek programa ter preverjanja in zmanjšanja s tem povezanih tveganj.

Leta 2008 je GD za regionalno politiko preveril izjave o zaključku, predložene ob zaključku projektov Kohezijskega sklada za obdobje 2000–2006, od katerih se jih je 60 (kar predstavlja 5 % vseh projektov Kohezijskega sklada) nanašalo na španske projekte.

Ostale revizije za programsko obdobje 2000–2006 so vključevale pregled letnih poročil o nadzoru, prejetih v skladu s členom 12 Uredbe št. 1386/2002. Do konca leta 2008 je bila analizirana večina poročil in odgovori z opažanji ter po potrebi zahtevami za dodatne informacije poslani državam članicam, da bi bilo mogoče nacionalne revizije šteti za čim bolj zanesljive. Poleg tega so bila leta 2008 predložena nekatera poročila o reviziji nacionalnih sistemov.

Zadnji izmed letnih dvostranskih koordinacijskih sestankov z Generalnim direktoratom za regionalno politiko za leto 2007 je bil februarja 2008. Ker je bilo 2008 prehodno leto, je bilo sklenjeno, da se dvostranski koordinacijski sestanki za leto 2008 prestavijo v prvo polovico leta 2009. Dvostranski sestanki z nacionalnimi revizijskimi organi potekajo vsako leto zaradi izmenjave informacij o revizijah ter obravnave napredka pri vzorčnih pregledih in nadaljnjih ukrepih v zvezi z ugotovitvami revizij. Sestanki leta 2009 bodo vključevali vprašanja v zvezi s programskima obdobjema 2000–2006 in 2007–2013.

Učinek nadzora

Finančni popravki

GD za regionalno politiko je pri opravljanju nadzornih nalog uvedel politiko začasne ustavitve vmesnih plačil in uporabe finančnih popravkov, takoj ko se ugotovijo resne pomanjkljivosti, ki ogrožajo povračila sredstev, nakazanih državam članicam. Pripravil je tudi popravljen priročnik za postopke, da bi racionaliziral interne dogovore za sprejemanje odločitev o začasni ustavitvi izplačil in popravkih.

Kadar Komisija po ustreznem preverjanju ugotovi, da je strošek, potrjen v zahtevku za vmesno plačilo, povezan s hudo nepravilnostjo, država članica pa ne sprejme takoj popravnega ukrepa, se uradno uvede začasna ustavitev izplačil. Leta 2008 je GD REGIO sprejel eno odločitev o začasni ustavitvi izplačil za Bolgarijo v zvezi z dvema projektoma v cestnem sektorju.

Leta 2008 so finančni popravki po revizijah Komisije ali Računskega sodišča ali preiskavah OLAF znašali skupaj 92,7 milijona EUR, in sicer 38,2 milijona EUR za projekte iz programskega obdobja 1994–1999,54,5 milijona EUR pa za projekte iz programskega obdobja 2000–2006. Popravki so bili opravljeni s formalnimi odločbami Komisije (66,2 milijona EUR) ali pa so jih sprejele same države članice in odločba ni bila potrebna (26,5 milijona EUR).

Za programsko obdobje 1994–1999 so bile sprejete štiri odločbe o finančnih popravkih za projekte Kohezijskega sklada v višini 31,5 milijona EUR, za programsko obdobje 2000–2006 pa devet odločb v višini 34,7 milijona EUR.

Od finančnih popravkov v višini 26,5 milijona EUR, ki so jih sprejele države članice, se jih je 6,7 milijona EUR nanašalo na programsko obdobje 1994–1999, 19,8 milijona EUR pa na obdobje 2000–2006. Ti popravki se izvršijo z odbitkom od zahtevkov za plačilo ali zneska za izplačilo ob zaključku projekta.

Preglednica 5 prikazuje znesek finančnih popravkov po državah članicah in programskih obdobjih.

Preglednica 5: Finančni popravki za Kohezijski sklad leta 2008 po obdobjih in državah (v EUR)

Država članica | Kohezijski sklad | SKUPAJ |

Obdobje 2000-2006 | Obdobje 1994-1999 |

Grčija | 23 405 436 | 5 674 477 | 29 079 913 |

Španija | 19 927 164 | 32 483 151 | 52 410 315 |

Irska | - | - | - |

Portugalska | 11 062 188 | - | 11 062 188 |

EU-4 | 63 259 764 | 38 157 628 | 92 552 416 |

Ciper | - | - | - |

Češka republika | - | - | - |

Estonija | 125 073 | - | 125 073 |

Madžarska | - | - | - |

Latvija | - | - | - |

Litva | 65 833 | - | 65 833 |

Malta | - | - | - |

Poljska | 123 | - | 123 |

Slovenija | - | - | - |

Slovaška | - | - | - |

EU-10 | 191 029 | - | 191 029 |

Bolgarija | 6 156 | - | 6 156 |

Romunija | - | - | - |

EU-2 | 6 156 | - | 6 156 |

SKUPAJ | 54 591 973 | 38 157 628 | 92 749 601 |

Sistemi za upravljanje in nadzor

Generalni direktorat je v svojem letnem poročilu o delu za leto 2008 v zvezi z delovanjem sistemov za upravljanje in nadzor Kohezijskega sklada v obdobju 2000–2006 za sedem držav članic (Ciper, Estonija, Madžarska – prometni sektor, Latvija, Malta, Portugalska in Slovenija) – kar pomeni 15,45 % celotnih izplačil Kohezijskega sklada v letu 2008 – podal mnenje brez pridržka, ki navaja, da ključni elementi sistema nimajo večjih pomanjkljivosti.

Za deset držav članic, ki predstavljajo 84,55 % izplačil iz Kohezijskega sklada v letu 2008, je bilo izdano pritrdilno mnenje s pridržki, kar pomeni, da imajo ključni elementi sistema dokajšnje pomanjkljivosti. To velja za Bolgarijo, Češko republiko, Grčijo, Madžarsko (okoljski sektor), Irsko, Litvo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Španijo. V vseh primerih, razen za cestni sektor v Bolgariji, je bilo ocenjeno, da so posledice pomanjkljivosti zmerne.

Za cestni sektor v Bolgariji je bilo izdano mnenje s pridržkom, v katerem so bile posledice velikih pomanjkljivosti za ključne elemente ocenjene kot pomembne. Letno poročilo o delu generalnega direktorata za leto 2008 tako vsebuje pridržek za cestni sektor v Bolgariji. Komisija je zato od julija 2008 do maja 2009 začasno ustavila izplačila Bolgariji za projekte v cestnem sektorju.

Podrobnosti o revizijah in finančnih popravkih za posamezne države članice so navedene v Prilogi k temu poročilu.

4. NEPRAVILNOSTI, KI SO JIH PRIJAVILE DRžAVE čLANICE

V skladu z Uredbo (ES) št. 1831/94 so leta 2008 države članice Komisiji poročale o 140 primerih nepravilnosti, ki so se nanašale na skupaj 56 328 911 EUR za sofinancirane projekte. Od tega zneska je bilo povrnjenih 19 768 042 EUR, preostanek pa je še treba izterjati. Največ primerov so prijavile Španija, Portugalska, Madžarska in Grčija (64, 22, 13 oziroma 12). Španija je prijavila več kot 46 % vseh primerov in 44 % navedenega zneska. Vendar je treba je omeniti, da je Irska s tremi prijavami za obdobje 1994–1999 druga med državami z najvišjimi zneski, sledi pa ji Litva.

Število prijav se veča, znesek, na katerega se nanašajo, pa se je v primerjavi s predhodnim leto močno zmanjšal. Najpomembnejši vrsti prijavljenih nepravilnosti so neupravičeni izdatki in kršitve pravil javnega naročanja. Ti dve vrsti zajemata skoraj 75 % vseh prijavljenih primerov. Litvanski organi pa so prijavili dva primera „domnevnih goljufij“. Znesek za oba primera je treba še izračunati.

Preglednica 6 prikazuje število nepravilnosti in povezane zneske, ki so jih države članice sporočile leta 2008 v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/94.

Preglednica 6: Nepravilnosti, ki so jih države članice sporočile leta 2008 (v EUR)

Država članica | Število nepravilnosti | Zneski | Še neizterjani zneski |

Grčija | 12 | 4 937 771 | 326 398 |

Španija | 64 | 24 827 955 | 14 442 900 |

Irska | 3 | 9 498 140 | 0 |

Portugalska | 22 | 5 655 879 | 2 602 188 |

EU-4 | 101 | 44 919 745 | 17 371 486 |

Ciper | 0 | 0 | 0 |

Češka republika | 2 | 88 210 | 0 |

Estonija | 2 | 129 614 | 0 |

Madžarska | 13 | 1 400 938 | 1 033 292 |

Latvija | 5 | 86 279 | 86 279 |

Litva | 8 | 8 280 568 | 47 056 |

Malta | 0 | 0 | 0 |

Poljska | 7 | 214 754 | 65 550 |

Slovenija | 0 | 0 | 0 |

Slovaška | 2 | 1 208 803 | 1 164 379 |

EU-10 | 39 | 11 409 166 | 2 396 556 |

SKUPAJ | 140 | 56 328 911 | 19 768 042 |

5. OVREDNOTENJE

Komisija in države članice opravijo oceno in ovrednotenje vseh sofinanciranih projektov. Projekte, ki se financirajo iz sklada, potrdi Komisija v dogovoru z državami članicami upravičenkami.

Vsakemu zahtevku za dodelitev pomoči je priložena analiza stroškov in koristi za projekt. Analiza stroškov in koristi mora dokazati, da so v srednjeročnem obdobju družbeno-ekonomske koristi sorazmerne z aktiviranimi finančnimi sredstvi. Komisija analizo stroškov in koristi preuči po načelih, navedenih v priročniku za analizo stroškov in koristi. Priročnik, ki je bil prvič objavljen leta 2003, je bil leta 2008 posodobljen, tako da zajema razvoj finančnih instrumentov za skupnostne politike in nov zakonodajni okvir, v skladu s katerim bodo v programskem obdobju 2007–2013 financirani najpomembnejši projekti.

Leta 2008 je Komisija še naprej pomagala državam članicam z ukrepi za krepitev zmogljivosti, katerih cilj je bil izboljšanje doslednosti predhodne finančne in ekonomske analize projektov. Posledica tega je bila, da so javni uslužbenci v državah članicah in kandidatkah ter zaposleni v finančnih institucijah in svetovalci, vključeni v pripravo in ocenjevanje glavnih projektov, hitro začeli bolj uporabljati priročnik. Zato je izšla tiskana različica priročnika, ki je vključevala metodološko usmerjanje za predlagatelje projektov v državah članicah in kandidatkah, uradniki Komisije, vključeni v oceno najpomembnejših projektov, pa so ga uporabljali kot referenčno gradivo.

Poleg tega Komisija izvaja naknadno oceno vzorca projektov, sofinanciranih iz Kohezijskega sklada. Zadnja ocena je bila objavljena leta 2005, zajela pa je 200 projektov, izvedenih v obdobju 1993–2002. Naslednja naknadna ocena se bo začela v zadnjem četrtletju 2009 in bo preverjala vzorec projektov iz Kohezijskega sklada in projektov ISPA, izvedenih v obdobju 2000–2006.

6. INFORMIRANJE IN OBVEščANJE JAVNOSTI

Kot je navedeno v letnem poročilu za leto 2007, od 1. januarja 2007 vprašanja v zvezi s Kohezijskim skladom obravnava Koordinacijski odbor za sklade (COCOF v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006).

Poleg vprašanj skupnega interesa za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad so bila na sestankih Koordinacijskega odbora za sklade predstavljena ali obravnavana nekatera vprašanja posebnega interesa za Kohezijski sklad, in sicer februarja revidirane Smernice za spremembe projektov Kohezijskega sklada za obdobje 2000–2006, aprila pa Smernice za zaključevanje projektov Kohezijskega sklada in projektov nekdanjega ISPA za obdobje 2000–2006, ki jih je Komisija sprejela 4. aprila (št. (SEC(2008)415).

Pri ukrepih za informiranje in obveščanje javnosti se je Komisija leta 2008 osredotočala na izpolnjevanje zahtev o obveščanju javnosti za obdobje 2007–2013. Eden izmed največjih izzivov je bilo preučevanje skladnosti komunikacijskih načrtov, kot zahteva Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006. Junija in novembra je bil sestanek mreže predstavnikov za stike z javnostjo INFORM, zadolženih za izvajanje predpisov o informiranju in obveščanju javnosti za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad. GD za regionalno politiko je objavil „ Review of EU Cohesion Policy Communication Plans 2007–2013 - Activities of national and regional managing authorities in the field of communication“ (Pregled načrtov obveščanja o kohezijski politiki EU za obdobje 2007–2013 – dejavnosti nacionalnih in regionalnih upravnih organov na področju obveščanja). Pregled gradiv s sestankov INFORM ter razna orodja za informiranje in obveščanje javnosti, pripravljena za Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, so na posebnem spletišču[3].

[1] Na podlagi člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006.

[3] http://ec.europa.eu/regional_policy/country/commu/index_en.cfm?nmenu=1.