52006PC0213

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.5.2006

COM(2006) 213 konč.

2005/0090 (CNS)

Spremenjen predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Svet je junija 2002 po izvedbi uspešnega spravnega postopka z Evropskim parlamentom in po pomembnem prispevku Računskega sodišča soglasno sprejel preoblikovano finančno uredbo („FU“). Decembra 2002 je Komisija po obsežnem posvetovanju z institucijami sprejela izvedbene določbe („ID“) za preoblikovano FU. Obe uredbi, ki veljata za vse institucije, sta začeli veljati 1. januarja 2003.

V skladu s členom 184 mora biti FU pregledana vsaka tri leta ali kadar se to izkaže za potrebno. V skladu s to obveznostjo je Komisija 3. maja 2005 sprejela predlog za pregled FU.

Kakor je predvideno v členu 279 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, je bil predlog Komisije predložen v posvetovanje Evropskemu parlamentu, Računsko sodišče pa je bilo zaprošeno za mnenje. Obveščene so bile tudi druge institucije.

Rezultati medinstitucionalnih posvetovanj so:

a) Evropski ekonomsko-socialni odbor („EESO“), katerega mnenje se v skladu s členom 279 Pogodbe o ustanovitvi ES ne zahteva, je oktobra 2005 dal na splošno pozitivno mnenje.

b) Računsko sodišče („RS“) je decembra 2005 dalo na splošno pozitivno mnenje, menilo pa je, da je obseg revizije preširok, in je izrazilo zaskrbljenost glede določenih področij.

c) Evropski parlament je svoje spremembe izglasoval med plenarnim zasedanjem 15. marca 2006. Parlament je predložil 134 sprememb, kar predstavlja daleč največji prispevek k predlogu Komisije.

d) Svet je marca 2006 zaključil prvo obravnavo predloga Komisije.

Komisija je prav tako opravila obsežna posvetovanja s predstavniki civilne družbe in zlasti nevladnih organizacij o težavah, ki jih vidijo pri izvajanju FU (razprave v Ekonomsko-socialnem odboru in Evropskem parlamentu ter sestanki s službami Komisije).

Komisija prevzema pobudo za predstavitev spremenjenega predloga za pregled FU, ki vključuje veliko mnenj drugih institucij in upošteva pomisleke, ki so jih izrazili predstavniki civilne družbe. Ta spremenjeni predlog naj bi pomagal doseči medinstitucionalno soglasje, saj sprejema najpomembnejše zahteve institucije in zmanjšuje področja nesoglasij, zlasti med Svetom in Parlamentom.

Spomniti je treba, da mora v skladu s členom 184 FU spravni postopek (v smislu skupne izjave z dne 4. marca 1975) med Svetom in Parlamentom, če tako zahteva Evropski parlament, z aktivno pomočjo Komisije, potekati preden Svet sprejme revizijo FU. Cilj je doseči soglasje o spremenjenem predlogu v prvi polovici leta 2006. Tako bi lahko Komisija v drugi polovici leta pripravila ID, povezane s pregledom FU, tako da bi lahko obe uredbi začeli veljati 1. januarja 2007.

2. Spremenjeni predlog Komisije za pregled FU

Komisija predlaga spremembe svojega začetnega predloga, da se upoštevajo mnenja drugih institucij ter pripombe iz prve obravnave Sveta. Te spremembe ne spreminjajo osnovne zgradbe prvotnega predloga Komisije ter njegovih ključnih elementov. Ohranjajo „acquis“ finančne reforme in boljše ravnotežje med varstvom finančnih interesov in sorazmernostjo upravnih stroškov ter uporabniku prijaznimi postopki.

V skladu s „predstavitvenimi pravili za spremenjene in ponovno proučene predloge“ [1] so spremembe prvega predloga Komisije (COM (2005)181 konč.) označene tako, da je izbrisano besedilo prečrtano , novo ali spremenjeno besedilo pa je odebeljeno in podčrtano .

3. Obrazložitev glavnih sprememb

3.1. Proračunska načela

a) Predlagana sprememba v členu 8, ki navaja, da je treba vnaprej plačana lastna sredstva obravnavati kot prihodke v naslednjem proračunskem letu, je izbrisana, saj je Svet o njej izrazil negativno mnenje.

b) Kot izjemen ukrep za pomoč za krizno upravljanje in humanitarno pomoč je ohranjena možnost prevzema obveznosti za odhodke vnaprej, določeno pa je, da mora biti proračunski organ naknadno obveščen o takšnem prevzemu obveznosti (sprememba Parlamenta št. 30).

c) Navzkrižna sklicevanja so posodobljena v členih 11 in 18, da se zagotovi doslednost znotraj besedila.

d) V členu 19 je zahteva po odobritvi proračunskega organa omejena na donacije, ki vključujejo finančno obremenitev, ki presega 10 % opravljene donacije, v skladu z mnenjem Sveta v tem členu. S tem so pravice proračunskega organa ohranjene, ob spoštovanju načela sorazmernosti, kot ga zahteva Parlament.

e) Glede prerazporejanja proračunskih sredstev s strani institucij razen Komisije je Parlament zahteval, da se ohrani nespremenjeno stanje (spremembe št. 34 do 38). Člen 22 je bil ustrezno spremenjen. Nekatere določbe o prerazporejanju s strani drugih institucij pa so bile zaradi pravne varnosti in boljše razumljivosti besedil prenesene iz ID v FU.

f) Glede prerazporejanja Komisije je treba zagotoviti določeno fleksibilnost za prerazporejanje v zvezi z odhodki za zaposlene v zadnjih treh mesecih proračunskega leta. V ta namen mora Komisija samostojno odločati o tem prerazporejanju znotraj meje 10 % proračunskih sredstev in v naslednjem mesecu obvestiti proračunski organ (člen 23(1) drugi pododstavek). Ta predlog deloma vključuje spremembe Parlamenta št. 39, 41 in 42. Hkrati je zaradi učinkovitosti (izogibanje zamudam) treba dovoliti Komisiji, da po sprejetju pravne podlage samostojno odloči o zgolj mehanskem prerazporejanju proračunskih sredstev, ki so dana v rezervo ob sprejetju proračuna zaradi pomanjkanja pravne podlage (člen 23(1)(d)); Komisija pa mora naknadno obvestiti proračunski organ o navedenem prerazporejanju (sprememba parlamenta št. 40). Navzkrižna sklicevanja so posodobljena v odstavku 2.

g) V členu 26 je predlagana redakcijska sprememba, ob upoštevanju sprememb v terminologiji v delu II FU.

h) V skladu s spremembo Parlamenta št. 50 je razširjeno področje uporabe člena 28 o finančnih izkazih, da so zajeti zakonodajni predlogi držav članic v skladu s Pogodbo o Evropski uniji ter bistvene spremembe zakonodajnega predloga, ki vplivajo na proračun.

i) V skladu s spremembami Parlamenta št. 45 do 48 je načelo sorazmernosti iz člena 5(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti ustrezno navedeno v novem poglavju 7a FU.

j) V skladu s priporočilom Parlamenta št. 52 iz poročila o razrešnici za leto 2004 je treba okrepiti preglednost s predložitvijo informacij o upravičencih sredstev Skupnosti, ne glede na način izvrševanja proračuna.

k) V skladu z mnenjem Računskega sodišča št. 2/2004[2], podporo Evropskega parlamenta[3] in Sveta[4] za uspešen in učinkovit integrirani okvir notranje kontrole ter zavezo Komisije v njenem akcijskem načrtu[5] je v poglavju 9 naslova II dodano novo proračunsko načelo. To novo načelo je namenjeno izboljšanju izvrševanja proračuna, uspešnosti in učinkovitosti poslov, zanesljivosti finančnega poročanja, varstva finančnih interesov Skupnosti in obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo poslovnih dogodkov na takšen način, da bo dosežena dopustna raven tveganj. Terminologija, uporabljena v členih 60, 66 in 86 je ustrezno spremenjena.

l) V zvezi s spremembo Parlamenta št. 51 o nadaljnjih ukrepih na podlagi pripomb na proračun Komisija potrjuje svojo pripravljenost zagotoviti Parlamentu kakršne koli informacije, za katere ta meni, da jih je primerno zahtevati v skladu s členom 182.

3.2. Določitev in struktura proračuna

a) V skladu z novim proračunskim načelom uspešne in učinkovite notranje kontrole je treba informacije o dopustnem tveganju napak vključiti v izjavo o dejavnosti (člen 33).

b) V skladu z mnenjem Računskega sodišča je zbirni pregled rokov plačil vključen v seznam delovnih dokumentov, priloženih predhodnemu predlogu proračuna (člen 33).

c) Spremembe členov 26, 45 in 46 so ohranjene v skladu s predlaganim sprejetjem novega mehanizma oblikovanja rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe[6]. Končni rezultat bo odvisen od stališča zakonodajalca do predlaganega mehanizma.

3.3. Izvrševanje proračuna – Metode upravljanja (členi 48–57)

a) V skladu z zahtevami Sveta so v členu 49 zaradi pravne jasnosti uvedene nekatere spremembe, da se bolje izrazijo posebnosti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter da se zagotovi hitrejše financiranje ukrepov EU v krizi. Ker je podlaga za izvrševanje odhodkov temeljni akt, ki ga je sprejel Svet, se zdi primerneje, da se temeljni akti na podlagi Pogodbe ES ter naslova V in VI PEU določijo v členu 49 FU namesto v ID (kakor je sedaj). Poleg tega je dodana posebna določba, da se ustrezno navedejo vrste pripravljalnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na področju SZVP.

b) V skladu s spremembo Parlamenta št 59 je v členu 50 določeno, da institucije izvršujejo svoje dele proračuna v okviru omejitev odobrenih proračunskih sredstev.

c) Člen 53 je zaradi jasnosti preoblikovan in razdeljen na več členov: en splošen člen in štiri člene, ki ustrezajo različnim metodam izvrševanja. Uvedene spremembe upoštevajo spremembi Parlamenta št. 60 in 61. Prav tako v skladu s spremembo Parlamenta št. 62 in zahtevami več delegacij v Svetu je v decentraliziranem upravljanju dovoljena uporaba organov, vključno z „nacionalnimi agencijami“.

d) Države članice ob upoštevanju novega medinstitucionalnega sporazuma (točka 44) za okrepitev integrirane notranje kontrole nad sredstvi Skupnosti pod deljenim upravljanjem Komisiji na ustrezni nacionalni ravni predložijo letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago.

e) Da bi povečali možnosti prenosa nalog na organe Skupnosti se člen 54(2)(b) dopolni tako, da vključuje zlasti Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, kar jima omogoča izvajanje posebnih nalog, ki zahtevajo visoko stopnjo specializacije in strokovnega znanja, zlasti za upravljanje instrumenta iz člena 108(2)(c).

3.4. Finančni udeleženci (členi 58–68)

a) Člen 60(7), ki določa vsebino letnega poročila o delu odredbodajalca, je bil spremenjen v skladu s spremembo Parlamenta št. 66.

b) V skladu s spremembo Parlamenta št. 68 je odredbodajalec pri potrjevanju računovodskih izkazov pooblaščen za izvajanje pregledov, za katere meni, da so za računovodske izkaze potrebni, ter za izražanje pridržkov.

c) V členu 63 je predlagana majhna redakcijska sprememba v skladu z začetnim odzivom Sveta na to vprašanje.

d) Kot je zahteval Parlament (sprememba št. 69), je pojasnjena uporaba finančne odgovornosti odredbodajalca, ki je v primeru hude malomarnosti omejena na enoletno plačo. Zaradi doslednosti in enakega obravnavanja morajo enaki pogoji in omejitve veljati za vse finančne udeležence in kakršne koli druge osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna.

(e) V skladu s pripombami med razpravami Sveta je umaknjena možnost, uvedena v členu 66(2a), da odredbodajalec zadevo prepusti komisiji za finančne nepravilnosti, uvedena pa bo v izvedbenih določbah.

f) V skladu s spremembo Parlamenta št. 70 in mnenjem Računskega sodišča je omogočeno, da več institucij ustanovi skupne komisije za finančne nepravilnosti.

3.5. Prihodki in odhodki (členi 69–83)

a) V skladu s Protokolom o stališču Danske in Protokolu o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženih Pogodbi o Evropski uniji ter Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je bil člen 72 spremenjen, tako da ustrezno odraža posebna stališča teh držav članic v zvezi z naslovom IV Pogodbe ES.

b) V skladu s spremembo Parlamenta št. 75 je sistem trajnika odobren za periodična plačila upravnih ali tekočih stroškov.

3.6. Javna naročila in pogodbe

a) FU mora zagotoviti možnost okvirnih pogodb v skladu s spremembama EP št. 14 in 80 ter možnost izvajanja postopkov za oddajo naročil na medinstitucionalni ravni v skladu s spremembama Parlamenta 13 in 78 ter pripombo Računskega sodišča. FU mora tudi vsebovati načelo postopka predhodnega obveščanja, preden se lahko podpiše naročilo, ki ga oddajo institucije v lastnem imenu, v skladu s spremembo EP št. 93.

b) V skladu z odzivom Računskega sodišča in pripombami v Svetu je odpravljena razlika med obveznimi in neobveznimi razlogi za izključitev. V skladu z Direktivo ES o javnih naročilih[7] pa je treba določiti poseben predpis za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga zaradi prenehanja dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo, ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji. Na podlagi sprememb št. 15 in 82 je treba v FU določiti tudi maksimalno trajanje zakonske izključitve.

c) V skladu s pripombami ESO, predlogom Računskega sodišča in spremembo EP št. 88 mora Komisija vzpostaviti in voditi centralno bazo podatkov za namene izključitve gospodarskih subjektov iz postopkov za oddajo naročil ali za dodelitev donacij. Baza podatkov mora biti skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185. Države članice, tretje države in drugi organi, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna, bi morali sporočiti podatke o najpomembnejših primerih izključitev na podlagi FU odgovornemu odredbodajalcu in upoštevati podatke v bazi podatkov pri dodeljevanju donacij in naročil, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti.

d) Na podlagi sprememb EP št. 84 in 86 mora biti udeležba v postopku za oddajo naročil z nizko vrednostjo z eno samo ponudbo in za plačila na podlagi računov mogoča, ne da bi bilo treba od nacionalnih organov zahtevati potrdilo, da ponudnik ni v situaciji, ki bi povzročala izključitev.

e) Jamstva v okviru javnih naročil je treba zahtevati samo v primerih, ko je ustrezno in sorazmerno, kakor je EP zahteval v spremembah št. 19 in 96.

3.7. Donacije

a) Kakor je predlagal Parlament (sprememba št. 98) in na podlagi sklepov delovne skupine Komisije, ustanovljene v ta namen, je člen 108 spremenjen, tako da uvaja možnost dodeljevanja donacij z odločbami Komisije in ne samo s sporazumi. Členi 96, 112, 114, 120, 166 in 167 se ustrezno spremenijo.

b) Na predlog Parlamenta (sprememba št. 99) je uvedena določba, ki institucijam omogoča dodelitev donacij za dejavnosti obveščanja, promoviranja in sporočanja.

c) Kakor je zahteval Parlament (sprememba št. 99), se socialni ukrepi v korist članov, zaposlenih, nekdanjih članov in nekdanjih zaposlenih v institucijah ne štejejo kot donacije, temveč so dodeljena proračunska sredstva za upravo.

d) Uvedena so nekatera pojasnila v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se ne štejejo kot donacije.

e) Prav tako je pojasnjeno, da določbe o donacijah iz te uredbe ne urejajo odhodkov v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi.

f) Na podlagi pripomb Računskega sodišča je v členu 109 ponovno uvedeno načelo upoštevanja neprofitnosti na ravni „upravičenca“.

g) Kakor sta predlagala Računsko sodišče in Parlament (sprememba št. 108), so okrepljene določbe za preprečevanje večkratnega financiranja istih stroškov.

h) Kakor je zahteval Parlament (sprememba št. 109), obveznost postopnega zmanjševanja donacij za materialne stroške ne velja za pavšalne zneske in pavšalno financiranje.

i) Kakor je predlagal Parlament (sprememba št. 112), vlagatelji potrdijo, da niso izključeni, le za donacije, ki presegajo določeno vrednost.

j) Člen 118 je spremenjen, tako da lahko odredbodajalec od upravičencev zahteva predložitev jamstva le v primerih, ko je ustrezno in sorazmerno, v skladu z zahtevo Parlamenta (sprememba št. 120).

3.8. Računovodstvo

a) V skladu s spremembo parlamenta št. 123 je vsebina poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju določena v členu 122.

b) V členu 128 je predlagana majhna redakcijska sprememba, tako da določa rok za oddajo poročila Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

c) V skladu s spremembo Parlamenta št. 124 je člen 139 spremenjen, tako da zagotavlja, da je proračunski organ ustrezno obveščen o kakršnih koli notranjih pravilih v zvezi s finančnimi zadevami, ki jih sprejmejo institucije.

3.9. Proračunska sredstva za upravo

V skladu s spremembo Parlamenta št. 130 je za postopek gradnje določen rok treh tednov (tj. en teden za uradno obvestilo o nameri izdajanja mnenja in obstoječi rok dveh tednov za oddajo mnenja).

3.10. Zaposlovanje strokovnjakov za ocenjevanje predlogov ter nadaljnje ukrepanje in ocenjevanje projektov

Na podlagi pripombe Računskega sodišča je treba jasno razlikovati med posebnim postopkom za izbiro strokovnjakov in postopki za oddajo naročil.

3.11. Prehodne in končne določbe

a) V členu 181a je treba dodati prehodne določbe za obravnavo odhodkov iz pobud Skupnosti ter tehnične pomoči in inovativnih ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih in za katere je še treba izvršiti plačila.

b) Zdi se primerno opredeliti način izvajanja funkcije revizije vsakega organa Skupnosti (bodisi z notranjim bodisi z zunanjim revizorjem).

c) Kakor je predlagal Parlament (sprememba št. 134) je glede na vsebino člena 133 odstavek 4 člena 185 odveč in ga je mogoče črtati.

Treba je omeniti tudi, da bo za ukrepe za izvrševanje, namenjene nadzoru, ki je povezan s konceptom dopustnega tveganja, kakor je uveden v členu 30a, predvideno prehodno obdobje (od 1. januarja 2009), ki se določi v zvezi s posebnimi določbami, ki bodo vključene v izvedbene določbe FU.

2005/0090 (CNS)

Spremenjen predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8];

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[9],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[10],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[11], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Zlasti je treba okrepiti preglednost s predložitvijo informacij o upravičencih sredstev Skupnosti. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

(2) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerne s povezanimi tveganji in stroški, v skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka člena 5 Pogodbe ES.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter okrepiti zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(4) Nekatere spremembe so potrebne za upoštevanje predpisov za izvrševanje prihodkov in odhodkov proračuna, vsebovanih v zakonodajnih aktih, ki bodo sprejeti za obdobje 2007 do 2013, da se zagotovi skladnost med temi akti in finančno uredbo.

(5) Okrepiti je treba načelo, da morajo biti drugi zakonodajni akti, ki zadevajo izvrševanje proračuna, v skladu s finančno uredbo.

(5) V skladu s členom 1 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in dodanega Amsterdamski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, mora vsaka institucija, ki izvaja pooblastila, ki so ji bila dana, upoštevati načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti tega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe.

(6) Treba je vzpostaviti novo proračunsko načelo uspešne in učinkovite notranje kontrole, da se opredelijo glavna načela sistemov notranjega nadzora za izvrševanje proračuna za doseganje dopustne ravni tveganja pri nadzoru zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

(76) Pri določenih točkah je potrebno več učinkovitosti in preglednosti glede uporabe proračunskih načel, zato da se bolje odgovori na operativne zahteve.

(87) V zvezi z načelom enotnosti proračuna je treba poenostaviti pravilo, ki se nanaša na obresti iz predhodnega financiranja. Upravna obremenitev pri izterjavi teh obresti je nesorazmerna z želenim ciljem, zato bi bilo bolj učinkovito, če se omogoči, da se znesek obresti odpiše od končnega izplačila upravičencu.

(98) V zvezi z načelom enoletnosti je treba uvesti več prožnosti in preglednosti za izpolnjevanje operativnih potreb. Prenos proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom v skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS). Za pomoč za krizno upravljanje in humanitarno pomoč bi moral biti odobren prevzem obveznosti za odhodke vnaprej, tako da se lahko Skupnost ustrezno odzove, če se mednarodna nesreča dogodi ob koncu proračunskega leta.

(109) V skladu z novimi kmetijskimi uredbami bodo zahtevki za plačila iz držav članic najštevilnejši na začetku proračunskega leta n. Zato je treba glede na zadnji sprejeti proračun za kmetijstvo odstraniti najvišji prag za vnaprejšnje odobritve proračunskih sredstev za EKJS (od 15. novembra leta n-1) za pokrivanje rutinskih odhodkov za upravljanje (v breme proračuna za leto n). V zvezi z mejo za vnaprejšnji prevzem obveznosti za upravne odhodke je treba besedilo spremeniti tako, da se sklicuje na proračunska sredstva, o katerih odloča proračunski organ.

(1110) Uporaba nediferenciranih proračunskih sredstev za veterinarske ukrepe, ki bremenijo EKJS, čezmerno ovira izvrševanje takšnih ukrepov, zlasti pri omejitvah možnosti za prenose. Zato je treba dovoliti uporabo diferenciranih proračunskih sredstev za takšne odhodke, saj je to bolj v skladu z večletno naravo ukrepov.

(1211) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba seznamu namenskih prejemkov dodati dve točki. Prvič, kot je to zdaj že možno pri določenih raziskovalnih programih, je treba državam članicam omogočiti, da v obliki namenskih prejemkov vplačajo ad hoc prispevke za projekte v programih zunanjih odnosov, ki jih upravlja Komisija. Drugič, prihodke iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni, bi bilo treba obravnavati kot namenske prejemke, da bi tako odredbodajalce spodbudili, naj za odprodajo pridobijo najboljšo ceno.

(1312) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih , ki vključujejo znatne stroškov , ki presegajo 10 % vrednosti opravljene donacije.

(1413) V zvezi z načelom specifikacije proračuna je treba v določenih točkah poenostaviti in pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. Namen člena 22 finančne uredbe je bil, da se uporablja za vse institucije razen za Komisijo, saj ima Komisija svojo lastno ureditev. To določbo je torej treba ustrezno spremeniti.

(14) V zvezi s „postopkom priglasitve“ Komisija in druge institucije priglasijo svoje predloge prerazporeditve proračunskemu organu, ki lahko uporabi običajni postopek, če želi ugovarjati. V takšnih primerih za sklep proračunskega organa o prerazporeditvi v teoriji veljajo običajni roki. Toda besedilo ne določa, kdaj naj bi čas za omenjeni rok začel teči, zato je treba to opustitev odpraviti.

(15) Da bi poenostavili upravljanje posameznih proračunov, je treba dovoliti vsem institucijam razen Komisiji, da proračunska sredstva prerazporedijo iz enega člena v drugega znotraj enega poglavja brez predhodne priglasitve proračunskemu organu.

(1516) Zaradi boljše učinkovitosti je treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko ob času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt v smislu člena 49 finančne uredbe, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu. V navedenih primerih pa bi morala Komisija obvestiti proračunski organ v mesecu po tem, ko je sprejela odločitev.

(1617) Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB). Zato je treba za Komisijo predvideti izjemo od „postopka priglasitve“ v zadnjih treh mesecih proračunskega leta. V teh primerih je treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev v zvezi z odhodki za zaposlene, v okviru 10 % proračunskih sredstev v letu. Komisija bi morala obvestiti proračunski organ v mesecu po tem, ko je sprejela odločitev. omejen na prerazporeditve med členi znotraj upravnega poglavja vsakega naslova, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev v letu. Po drugi strani pa bi morala o prerazporeditvah med členi različnih naslovov, ki financirajo odhodke iste narave, Komisija odločati samostojno.

(1718) Člene 26, 45 in 46 finančne uredbe bi bilo treba spremeniti zaradi ukinitve rezerve, povezane s posojili in jamstvi za posojila Skupnosti tretjim državam, ter zaradi sprejetja novega mehanizma oblikovanja rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

(1819) V zvezi s proračunskim postopkom se je zahteva iz člena 29 finančne uredbe po objavi proračuna v dveh mesecih po njegovem sprejetju izkazala za nerealno: rok treh mesecev bi bil bolj izvedljiv. V člen 33 finančne uredbe bi bilo treba vnesti pojem „izjava o dejavnosti“, da bi tako eden od ključnih elementov ABB postal uraden. V členu 46 o V zvezi z vsebino proračuna bi morali biti roki plačil vključeni v delovne dokumente, ki spremljajo predhodni predlog proračuna v skladu z navedbo v členu 33 finančne uredbe, namesto v sam proračun, saj niso pomembni za proračunske postopke in predstavljajo nepotrebno breme.

(19) V zvezi z izvrševanjem proračuna se zdijo potrebne nekatere spremembe, da se bolje izrazijo posebnosti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Zaradi pravne jasnosti je treba vrste temeljnih aktov, ki se uporabljajo na podlagi Pogodbe ES in na podlagi naslovov V in VI PEU, določiti v členu 49 finančne uredbe namesto v izvedbenih določbah. Poleg tega je treba dodati posebno določbo, da se ustrezno navedejo vrste pripravljalnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na področju SZVP.

(2020) V zvezi z metodami upravljanja je zaradi jasnosti treba preoblikovati člen 53 finančne uredbe. V členu 53(3) finančne uredbe Treba je tudi odstraniti omejitev deljenega upravljanja na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in strukturne sklade, saj se bodo zdaj pod deljenim upravljanjem izvajali dodatni programi. Zahteve glede skupnega upravljanja bi bilo treba pojasniti. Člen 54(2)(b) se dopolni tako, da kot organa Skupnosti, ki ju Komisija pooblasti za izvajanje nalog, vključuje zlasti Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad. Kriterije iz člena 54 finančne uredbe glede uporabe nacionalnih organov javnega sektorja bi bilo treba poenostaviti za lažjo uporabo in za izpolnjevanje naraščajočih operativnih potreb, obseg te določbe pa bi bilo treba razširiti na mednarodne javne organe. Člen 54 bi moral prav tako pojasniti stališče glede posebnega primera posebnih svetovalcev ali vodij misij, ki jih imenuje Svet za vodenje določenih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(2121) Da bi upoštevali tekoče razprave med institucijami glede postopka razrešnice in uvedbe ustreznih nadzornih sistemov, je treba bolj podrobno določiti odgovornost držav članic pri deljenem upravljanju, pri čemer je treba upoštevati vzajemno odgovornost držav članic in Komisije. Ob upoštevanju potrebe po skupnem okviru nadzora bi moral biti nadzor, ki ga izvaja Komisija pri decentraliziranem ali posrednem centraliziranem upravljanju ter, kjer je to ustrezno, pri deljenem upravljanju, okrepljen. Države članice v ta namen ob upoštevanju novega medinstitucionalnega sporazuma (točka 44) Komisiji predložijo letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago, v zvezi s sredstvi pod deljenim upravljanjem.

(2222) Treba je spremeniti prepoved iz člena 57 finančne uredbe glede prenašanja nalog izvrševanja proračuna na zasebne subjekte, saj se je pokazalo, da so pogoji te prepovedi nepotrebno strogi. Omogočiti je treba, na primer, da Komisija uporabi storitve potovalne agencije ali organizatorjev konferenc, da ti prevzamejo povračilo stroškov udeležencev na konferencah, ob čemer je treba zagotoviti, da privatno podjetje ne uporablja nobenih diskrecijskih pooblastil.

(23) Pojasniti je treba pogoje in omejitve v zvezi s finančno odgovornostjo vseh finančnih udeležencev in kakršnih koli drugih oseb, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna. Zlasti bi morala biti takšna odgovornost omejena v primeru hude malomarnosti na največ dvanajstmesečno plačo.

(24) Omogočiti je treba, da več institucij ustanovi skupne komisije za finančne nepravilnosti.

(23) Pooblaščenemu odredbodajalcu bi moralo biti dovoljeno, da zadevo prepustiti komisiji za finančne nepravilnosti, če meni, da je prišlo do finančne nepravilnosti.

(2524) V zvezi z računovodjo mora biti pojasnjena njegova odgovornost za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mu jih dostavijo odredbodajalci. V ta namen je treba računovodja pooblastiti za preverjanje informacij, ki jih prejme pooblaščeni odredbodajalec, in za izražanje pridržkov po potrebi.

(2625) V zvezi z notranjim revizorjem bi bilo treba pojasniti odnos med notranjim revizorjem Komisije in organi, ki jih ustanovijo Skupnosti. Ti organi bi morali imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki so odgovorne svojemu upravnemu odboru, medtem ko notranji revizor Komisije poroča kolegiju o postopkih in sistemih Komisije. Notranji revizor Komisije bi moral samo potrditi, da službe notranje revizije organov ustrezajo mednarodnim standardom, za kar bi moral revizor imeti možnost, da izvede presojo kakovosti.

Pravila o izterjavi terjatev bi bilo treba pojasniti in okrepiti, da se upošteva najnovejša sodna praksa in bolje varujejo finančni interesi Skupnosti. V pomoč prisilni izterjavi je treba v členu 72 finančne uredbe zagotoviti, da se za terjatve Skupnosti lahko uporabljajo tudi instrumenti, ki so bili sprejeti po določbah Pogodbe ES o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, kar pomeni predvsem to, da je upravičenost, ki jo ugotovijo sodišča iz ene pristojnosti, priznana po poenostavljenem postopku na sodiščih druge pristojnosti. Ustrezni sporazumi med Evropsko skupnostjo in državami članicami, ki imajo poseben položaj v zvezi z naslovom IV Pogodbe ES, bi se morali uporabljati v odnosih z navedenimi državami članicami, kadar te ne sodelujejo pri posebnem ukrepu.

(28) Da bi izboljšali učinkovitost izterjav, je treba uvesti določbo, v skladu s katero bi države članice morale obravnavati terjatve Skupnosti na enak način kot terjatve fiskalne narave, ki spadajo pod njihovo pristojnostjo.

(2927) Treba je uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja bi morala ustrezati dobremu finančnemu poslovodenju.

(3028) Glede pravil o javnih naročilih bi morala finančna uredba odražati pomen okvirnih pogodb za vodenje javnih naročil in spodbujati uporabo medinstitucionalnih postopkov za oddajo naročil ter dopustiti možnost skupnih postopkov za oddajo naročil med institucijo in naročnikom iz države članice.

(31) Treba je narediti določene tehnične spremembe, da se zagotovi, da je terminologija finančne uredbe popolnoma usklajena s tisto iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[12]. Možnost, ki jo navedena direktiva dovoljuje državam članicam, da določijo posebne postopke za javna naročila, označena kot tajna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi, ali kadar tako zahteva zaščita države označevanja javnega razpisa kot tajnega , bi morala biti smiselno na voljo institucijam Skupnosti v členu 91 finančne uredbe.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Finančna uredba ne razlikuje med najresnejšimi razlogi za izključitev in drugimi razlogi. Po drugi strani pa Direktiva 2004/18/ES dejansko razlikuje med temi razlogi in to razlikovanje bi moralo biti na voljo institucijam Skupnosti. Člena 93 in 94 finančne uredbe bi morala določati obvezno izključitev v najbolj resnih primerih, hkrati pa dovoljevati možnost, da naročnik na podlagi ocene tveganja doda druge primere za izključitev. Enako razlikovanje bi bilo treba določiti v členu 114 finančne uredbe v zvezi z donacijami. Pravila o kaznih iz člena 96 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(32) V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba v členih 93 in 96 finančne uredbe pojasniti pravila glede izključitve iz postopkov za oddajo naročil. Treba je jasno razlikovati med obvezno izključitvijo in izključitvijo na podlagi upravne kazni. Poleg tega je zaradi pravne varnosti in sorazmernosti treba v finančni uredbi določiti najdaljše obdobje izključitve. V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba narediti izjemo od pravil o izključitvi za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji.

(3430) V členu 93 finančne uredbe bi moralo biti določeno, da je obvezno, da kandidati ali ponudniki v postopkih naročil dokažejo, če se to od njih zahteva, lastništvo oziroma upravljanje, nadzor in pooblastilo za zastopanje pravne osebe, ki je predložila ponudbo ali da njihovi podizvajalci niso v kateri od situacij iz člena 93 finančne uredbe. Ob upoštevanju načela sorazmernosti se od ponudnikov ne sme zahtevati, da potrdijo, da niso v kateri od situacij, ki bi povzročale izključitev, kadar sodelujejo pri postopku za oddajo naročil z zelo nizko vrednostjo.

(3531) Člen 95 finančne uredbe zahteva od vseh institucij, da vzdržujejo baze podatkov tistih kandidatov ali ponudnikov, ki so izključeni v skladu s členoma 93 ali 94, in da drugim institucijam omogočijo dostop do svoje baze. Zaradi povečanja učinkovitosti in izboljšanja zaščite finančnih interesov Skupnosti bi morala biti baza podatkov skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185. Poleg tega bi morali države članice, tretje države in drugi organi, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna, sporočiti podatke, povezane z določenimi primeri izključitev na podlagi FU, odgovornemu odredbodajalcu in upoštevati podatke v bazi podatkov pri dodeljevanju donacij in naročil, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti. Bilo bi bolj stroškovno učinkovito, vendar vseeno v skladu s tem načelom, če se majhnim institucijam, ki izvajajo le malo postopkov naročil, omogoči, da izpolnijo to zahtevo s skupno bazo podatkov.

(32) Zaporedni okvirni raziskovalni programi so olajšali delo Komisije z uvedbo posebnih poenostavljenih pravil, ki urejajo oddajo naročil zunanjim strokovnjakom za ocenjevanje in tehnično pomoč. Člena 91 in 97 finančne uredbe bi morala podobno določiti glede vseh drugih programov, kjer se pojavlja potreba po takšnem postopku.

(36) Zaradi upoštevanja interesov neuspešnih ponudnikov je primerno, da se zagotovi, da se v primeru naročila, ki ga oddajo institucije v lastnem imenu in je zajeto v Direktivi 2004/18/ES, po oddaji načeloma obvestijo in da se takšna pogodba ne more podpisati pred koncem razumnega obdobja mirovanja.

(3733) Treba bi bilo pojasniti dolžnosti institucij, da prekinejo postopek naročila ali pogodbo v skladu s členom 103 finančne uredbe v primerih goljufije in nepravilnosti, zato da bodo te obveznosti razumljive in izvedljive.

(3834) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Najprej je treba narediti nekaj bistvenih sprememb v finančni uredbi, da bi se lahko kasneje v izvedbenih določbah uvedlo bolj podrobna pravila. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja ali in lastništvom deležev, ukrepi socialne politike do članov institucij ali njihovega osebja ter odhodke v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi. Treba je dodati načelo sorazmernosti. Jasno je treba priznati možnost, da institucije uporabijo donacije za dejavnosti sporočanja. Zaradi izboljšanja upravljanja donacij in poenostavitve postopkov bi bilo treba omogočiti dodelitev donacij bodisi z odločbami institucije bodisi s pisnimi sporazumi z upravičenci.

(39) Zaradi jasnosti in preglednosti je treba uporabo pavšalnih izplačil in pavšalnih zneskov odobriti skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali.

(4035) V finančno uredbo se zdi ustrezno vključiti izjeme od pravila neprofitnosti iz izvedbenih določb. Poleg tega bi moralo biti iz člena 109 finančne uredbe zelo jasno, da je glavni namen dodeljevanja donacij določenim ukrepom pomagati okrepiti finančno sposobnost ali ustvariti dohodek.

(4136) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(4237) Treba je spremeniti pravilo, da isti ukrep ne bi smel dovoljevati dodeljevanje več kot ene donacije kateremu koli upravičencu, saj nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri so lahko v prihodnosti še pogostejši, da bi se zagotovila uspešnost odhodkov. Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za okrepitev pravila in pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov.

(4338) Kadar so donacije dodeljene za tekoče stroške, se je kot nepotrebno togo pokazalo pravilo, da potrebni sporazum ne sme biti podpisan kasneje kot v štirih mesecih po začetku finančnega leta upravičenca, zato se lahko v členu 112 finančne uredbe ta rok brez skrbi postavi na 6 mesecev.

(44) Zaradi poenostavitve v primeru donacij za materialne stroške, ki bodo prevzele obliko pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja, se črta pravilo, da je treba donacije postopno zmanjševati.

(39) Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bo obstajala hkrati z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali.

(4540) V členu 114 finančne uredbe je treba odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe. V skladu z načelom sorazmernosti se lahko odredbodajalec za donacije zelo nizkih vrednosti vzdrži zahteve, da vlagatelji potrdijo, da niso v kateri od situacij za izključitev na podlagi členov 93, 94 ali 96 finančne uredbe.

(4641) Čeprav bodo donacije še vedno dodeljene na podlagi meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge, v praksi ni nobene potrebe po tem, da bi ta merila ocenila ena in edina komisija, zato je treba to zahtevo iz člena 116 finančne uredbe odpraviti.

(4742) V zvezi s standardi naročil, ki jih morajo uporabiti upravičenci donacij, je obstoječe pravilo v členu 120 finančne uredbe nejasno in bi ga bilo treba poenostaviti. Poleg tega je treba izrecno določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam.

(4843) V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi moral člen 121 finančne uredbe omogočati, da računovodja Komisije v skladu z mednarodnimi standardi ugotovi, kateri drugi organi, poleg tistih, ki prejemajo subvencije Skupnosti, spadajo v okvir konsolidacije.

(4944) Zaradi vzpostavitve EKJS, ki bo od leta 2007 nadomestil EKUJS, je treba popraviti terminologijo v naslovu naslova I drugega dela ter v členih 26 in od 148 do 151 finančne uredbe. V členu 151 je potrebna pojasnitev, da bo jasno, da so začasne proračunske obveznosti lahko sprejete kasneje kot v normalnem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice v primerih, ko se pričakuje sklep o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstvih. Člen 153 o prerazporeditvi je treba zapisati bolj jasno.

(5045) Terminologijo bi bilo treba spremeniti v tudi v naslovu naslova II drugega dela ter členu 155(1) in (3) finančne uredbe, da se bodo ti nanašali samo na strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za ribištvo in Sklad za razvoj podeželja. Odpraviti je treba sklicevanja na predpristopne strukturne ukrepe (ISPA) in kmetijske ukrepe (SAPARD), saj spadajo pod decentralizirano upravljanje s strani tretjih držav v skladu s členom 164 in se bodo še naprej izvajali na skorajda enak način kot sedaj. V zvezi s ponovno uporabo zapadlih proračunskih sredstev je treba, v skladu z novimi temeljnimi akti za strukturne ukrepe v obdobju od 2007 do 2013, ki urejajo primer višje sile, v finančni uredbi obdržati določbo samo za primere, v katerih je „očitno napako“ mogoče pripisati Komisiji.

(5146) V členu 160 finančne uredbe je treba dodati določbo o namenskih prejemkih iz prenehanja Evropske skupnosti za premog in jeklo in o tem, da so ustrezna proračunska sredstva na voljo.

(5247) Treba je omogočiti, da se dajo proračunska sredstva, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo. Toda to bi moralo biti strogo omejeno in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot tisti na drugih področjih politik.

(5348) V zvezi z zunanjimi ukrepi bi bilo treba pojasniti, da morajo biti postopki donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države, določeni v finančnih sporazumih, sklenjenih s temi državami. To bi vodilo v potrditev obstoječe prakse. Moralo bi biti določeno, da se „pravilo n+3“, po katerem morajo biti posamezne pogodbe in sporazumi, ki izvajajo takšne finančne sporazume, sklenjeni najpozneje tri leta po datumu sklenitve finančnega sporazuma, ne uporablja v primeru decentraliziranega upravljanja večletnih programov v skladu z uredbami Sveta (ES) ...... (IPA (instrument za predpristopno pomoč) in ENPI (evropski instrument sosedstva in partnerstva)). V tem primeru se uporablja „n+4“ pravilo o zapadlih proračunskih sredstvih.

(5449) V zvezi z evropskimi uradi bi bilo treba institucijam omogočiti, da prenesejo pooblastila odredbodajalca na direktorje medinstitucionalnih evropskih uradov za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njihov zadevni del proračuna, da se tako olajša upravljanje. Čeprav bi morala njihova vsebina ostati nespremenjena, bi bilo treba člene 171, 173 in 176 finančne uredbe nekoliko preoblikovati, da se pojasni nadaljnje prenose pooblastil odredbodajalca s strani direktorjev uradov.

(55) Treba bi bilo določiti rok enega tedna za uradno obvestilo o nameri obeh vej proračunskega organa za izdajo mnenja v okviru postopka gradnje.

(56) Zaporedni okvirni raziskovalni programi so olajšali delo Komisije z uvedbo poenostavljenih pravil za izbiro zunanjih strokovnjakov za ocenjevanje predlogov ali vlog za donacijo ter za tehnično pomoč za nadaljnje ukrepanje in ocenjevanje financiranih projektov. Ta postopek bi moral biti na voljo v zvezi z vsemi drugimi programi.

(57) Dodati bi bilo treba prehodne določbe za obravnavo odhodkov iz pobud Skupnosti ter tehnične pomoči in inovativnih ukrepov, kot je predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih[13] in za katera je še treba izvršiti plačila, ter za obravnavo izvajanja določb o centralni bazi podatkov za namene izključitve iz postopkov za oddajo naročil in za dodelitev donacij.

(5850) Zato bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se spremeni:

1. V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ta uredba določa pravila za vzpostavitev in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚proračun‘, ter pripravo in revizijo zaključnega računa.“

(2) Člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu zlasti s proračunskimi načeli iz naslova II.“

2. Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Proračun se določi in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, sorazmernosti, preglednosti ter uspešne in učinkovite notranje kontrole proračuna, kakor določa ta uredba.“

3. V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim besedilom:

"4. Pod pogoji iz členov 5a, 18 in 74 se obresti na sredstva, ki so last Skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.“

4. V poglavju 1 naslova II prvega dela se vstavi naslednji člen 5a:

„Člen 5a

1. Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu.

Uredba o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljevanju ‚izvedbene določbe‘, določi primere, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma z nalogom za izterjavo letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vpišejo v proračun kot razni prihodki.

2. Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:

(a) predhodno financiranje, ki po izvedbenih določbah ne predstavlja znatnega zneska;

(b) predhodno financiranje, plačano po pogodbi za oddajo naročila v smislu člena 88;

(c) predhodno financiranje, plačano državam članicam;

(d) predhodno financiranje, plačano v sklopu predpristopne pomoči;

(e) akontacije, plačane članom institucij in osebju v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚kadrovski predpisi‘;

(f) predhodno financiranje, plačano v okviru skupnega upravljanja iz točke (c) člena 53(1).“

(6) V členu 8(1) se doda naslednji stavek:

„Vnaprej plačani zneski se obravnavajo kot prihodki za naslednje finančno leto.“

5. V členu 11 se „člen 157“ nadomesti s „člen 157 in 160a“.

6. V členu 12 se doda naslednji odstavek:

„Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun. Proračunski organ se naknadno obvesti o teh obveznostih“.

7. V členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjih služb Komisije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo izvedbene določbe.“

8. VČlenu 18(1) se spremeni:

(a) Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Brez poseganja v člen 160(1)(a) in člen 161(2) se za financiranje posebnih postavk odhodkov uporabljajo naslednje postavke prihodkov.“

(b) Vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) finančni prispevki iz držav članic in drugih držav donatork, v obeh primerih vključno z javnimi in paradržavnimi agencijami, ali iz mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Skupnost in jih v njenem imenu upravlja Komisija, v skladu z zadevnim temeljnim aktom;“

(c) Vstavi se naslednja točka (ea):

„(ea) prihodki iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni;“

9. V členu 19(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Donacije, ki pomenijo tudi znatno finančno obremenitev in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.“

10. Člen 22 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 22

1. Vsaka institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi:

(a) iz enega naslova na drugega do vključno največ 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi se izvedla prerazporeditev;

(b) iz enega poglavja v drugega in iz enega člena v drugega neomejeno.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ in Komisijo. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Proračunski organ o teh prerazporeditvah odloči v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je bil proračunski organ obveščen o nameravani prerazporeditvi.

3. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. O tem proračunski organ ustrezno obvesti Komisijo. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

4. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med poglavji členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.“

11. Člen 23 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se spremeni:

(i) Točka (b) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b) v zvezi z odhodki za zaposlene in odhodki za materialne stroške prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega samo med členi, ki financirajo odhodke iste narave do največ 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, s katere sredstva prerazporedi.“;

(ii) Doda se naslednja točka (d):

„(d) prerazporedi proračunska sredstva iz naslova ‚rezervacije‘ iz člena 43 v primerih, ko ob pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem proračunskem letu.“

(iii) Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:črta„Komisija tri tedne pred izvedbo prerazporeditev iz točk (b) in (c) prvega pododstavka proračunski organ obvesti o svoji odločitvi. Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.“

(iv) Dodata se naslednji tretji in četrti pododstavek:„Vendar lahko Komisija v zadnjih treh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi proračunska sredstva, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, odhodke za zunanje sodelavce in druge sodelavce, iz enega naslova na drugega do vključno največ 10 % proračunskih sredstev za navedeno proračunsko leto. Komisija proračunski organ obvesti v mesecu po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.Komisija proračunski organ obvesti v mesecu po tem, ko je sprejela odločitev glede prerazporeditev iz točke (d) prvega pododstavka.“

(b) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Komisija obvesti proračunski organ tri tedne pred naslednjimi dejavnostmi:

(a) prerazporeditvami sredstev med členi znotraj poglavja za proračunska sredstva za upravo iz istega naslova, če presegajo 10 % proračunskih sredstev prikazanega leta pri členu, iz katerega se prerazporedi;

(b) prerazporeditvami iz točke (c) odstavka 1.

Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24. Proračunski organ odloči o teh prerazporeditvah v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je Komisija obvestila proračunski organ o nameravani prerazporeditvi.“;

(c b) V odstavku 2 se „odstavka 1(c)“ nadomesti z „odstavka 1 in 1a “.

12. VČlenu 26(2) se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Sredstva znotraj področij porabe proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in raziskave se lahko prerazporedijo samo v skladu s posebnimi določbami iz naslovov I, II in III drugega dela.“

(b) V odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog.“

13. Člen 28 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Vsakemu predlogu, ki ga Komisija ali država članica v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz in oceno iz člena 27(4) te uredbe.Vsaki bistveni spremembi predloga, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz, ki ga pripravi institucija, ki predlaga spremembo.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Za preprečitev tveganja goljufije in nepravilnosti finančni izkazi iz odstavka 1 navedejo vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.“

14. Za členom 28 se vstavi naslednje poglavje 7a:

„POGLAVJE 7a Načelo sorazmernosti

Člen 28a

Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z načelom sorazmernosti, določenem v tretjem odstavku člena 5 Pogodbe ES. Postopki za izvajanje programov in dejavnosti se določijo na podlagi njihovih ciljev in ob upoštevanju s tem povezanih zneskov in tveganj.

15. V členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije .

Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Konsolidirani zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije .“

16. V členu 30 se doda naslednji odstavek 3:

“3. Informacije o upravičencih sredstev, ki izhajajo iz proračuna, se zagotovijo na najprimernejši način ob upoštevanju posebnosti vsakokratnega načina upravljanja iz člena 53.“

17. Za členom 30 se doda naslednje poglavje 9:

„POGLAVJE 9 Načelo uspešne in učinkovite notranje kontrole

Člen 30a

1. Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, če je to primerno v vsakokratnem načinu upravljanja, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

2. Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh v verigi upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a) uspešnosti in učinkovitosti delovanja;

(b) zanesljivosti finančnega poročanja;

(c) varovanju sredstev in informacij;

(d) preprečevanju in odkrivanju goljufij in nepravilnosti;

(e) ustreznem obvladovanju tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi.

3. Tveganje nepravilnosti ali nezakonitosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, ki je del izvajanja temeljnega akta, se bo obravnavalo z ustrezno ravnijo nadzora, da se doseže dopustna raven tveganja, ob upoštevanju dejstva, da so programi večletni, in narave zadevnih plačil.

18. V Členu 33(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim besedilom se spremeni:

(a) Točka (d) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(d) izjave o dejavnosti s podatki:

- o doseganju vseh predhodno določenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljev, merjenih s kazalci;

- o obvladovanju dopustnega tveganja pri zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, v preteklih letih in o potrebnih dodatnih ukrepih v tem okviru.

Rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna.“

(b) Doda se naslednja točka (e):

„(e) zbirni pregled rokov plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje prevzetih obveznosti v breme proračuna v preteklih proračunskih letih.“

19. V členu 40 se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a) skupni izkaz prihodkov in odhodkov;“

20. V drugem pododstavku člena 43(1) se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „člena 24“ nadomesti s „členov 23 in 24“.

(b) V odstavku 2 se „določa člen 24“ nadomesti z „določata člena 23 in 24“.

21. V drugem odstavku člena 44 se „členov 22, 23 in 25“ nadomesti s „členov 23 in 25“.

22. Člen 45 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 45

1. Del proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2. Rezervo iz odstavka 1 je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.“

23. Člen 46(1) se spremeni:

(a) Točka (1) se spremeni:

(i) Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„v skupnem izkazu prihodkov in odhodkov:“;

(ii) točka (f) se črta;

(iii) točka (g) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(g) ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1)“.

(b) Točka (2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

"(2) v delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1.“

(c) V točki (3) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov;“

(d) Točka (5) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(5) proračunske vrstice pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.“

24. V drugem pododstavku člena 47(1) se „plačilne razrede A1, A2 in A3“ nadomesti s „plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14“.

25. Člen 49 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 49

“1. Pred uporabo sredstev, odobrenih v proračunu za kateri koli ukrep Skupnosti ali Evropske unije, se najprej sprejme temeljni akt.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, odobrenih v proračunu, daje pravno podlago.

2. Na področju uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive, odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES ali sklepa [14] .

3. Na področju uporabe Naslova V PEU (o skupni zunanji in varnostni politiki – SZVP) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz členov 13(2) in (3), 14, 18(5), 23(1) in (2) ter 24 PEU.

4. Na področju uporabe Naslova VI PEU (o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena 34(2) PEU.

5. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

6. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Evropske unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 izvršujejo:

(a) proračunska sredstva za eksperimentalne pilotske projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun samo dve zaporedni proračunski leti;

(b) proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter naslova VI PEU, namenjene za pripravo predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih mora veljati skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku morajo biti dodeljena proračunska sredstva v skladu s posebnimi lastnostmi pripravljalnega ukrepa glede na predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, ki bodo imele od njega korist. Zato izvršena sredstva po obsegu ne morejo biti enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa;Ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija proračunskemu organu predloži poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b), ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe;

(c) proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU (o SZVP). Ti ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Evropske unije, ki bodo izpolnjevali cilje SZVP, in za sprejetje potrebnih pravnih instrumentov;V primeru operacij EU za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.Generalni sekretar Sveta/Visoki predstavnik za SZVP, ki pomaga predsedstvu, Komisijo čim prej obvesti o nameri Sveta, da se odloči glede izvajanja pripravljalnega ukrepa, in o oceni višine potrebnih sredstev za ta namen. Komisija v skladu z določbami te uredbe sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega izplačila sredstev;

(d) proračunska sredstva za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s Pogodbo ES in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne iniciative iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah, katerih seznam je naveden v izvedbenih določbah;

(e) proračunska sredstva za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.“

26. V členu 50 se doda naslednji drugi odstavek:

„Vsaka institucija izvaja ta pooblastila v skladu s to uredbo in v okviru omejitev odobrenih proračunskih sredstev.“

27. Člen 52 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 52

1. Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranjemu nadzoru proračuna, je prepovedano opravljati kakršna koli dejanja, ki bi lahko povzročila navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi nastal tak primer, mora zadevna oseba prenehati s temi dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1, zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.“

28. Člen 53 se nadomesti z naslednjim besedilom: spremeni:

„Člen 53

Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) centralizirano;

(b) z deljenim ali decentraliziranim upravljanjem;

(c) s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.“

29. Vstavijo se naslednji členi od 53a do 53d:

„Člen 53a

Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu s členoma 54 do 57.

(a) Odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim besedilom:

Člen 53b

1. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela.

2. Brez poseganja v bolj natančne določbe, vključene v ustrezne posebne sektorske predpise, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti:

(a) da se prepričajo, da so ukrepi, financirani iz proračuna, dejansko izvedeni, in da zagotovijo, da so izvedeni pravilno;

(b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti, slabo upravljanje in goljufije;

(c) da izterjajo nepravilno plačana ali nepravilno uporabljena sredstva ali sredstva, izgubljena zaradi nepravilnosti ali napak;

(d) da vsako leto zagotovijo ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti primerno naknadno objavo upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranjega nadzora v skladu z načeli, določenimi v členu 30a. Po potrebi in v tistih primerih, v katerih je ustrezno, za namene točk (b) in (c) začnejo sodni pregon pravne postopke.

3. Države članice Komisiji predložijo letni povzetek revizij in izjav na ustrezni nacionalni ravni, ki jih imajo na razpolago.

4. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

Člen 53c

41. Kadar Komisija izvršuje proračun z decentraliziranim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami člena 56 in naslova IV drugega dela brez poseganja v prenos nalog na organe iz člena 54(2).

2. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

3. Tretje države, na katere se prenesejo naloge izvrševanja, vsako leto zagotovijo ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti primerno naknadno objavo upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

(b) Odstavek 6 se črta;

(c) Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:

Člen 53d

71. Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja, v skladu z izvedbenimi določbami, prenese na mednarodne organizacije v naslednjih primerih:

(a) kadar sta Komisija in mednarodna organizacija obvezani z dolgoročno okvirno pogodbo, ki upravno in finančno ureja njuno sodelovanje;

(b) kadar Komisija in mednarodna organizacija pripravljata skupni projekt ali program,

(c) kadar se zberejo sredstva več donatorjev in niso rezervirana za določene postavke ali kategorije odhodkov, to je, v primeru večdonatorskih ukrepov.

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in notranjih kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

2. Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji.

3. Mednarodne organizacije, na katere se prenesejo naloge izvrševanja, vsako leto zagotovijo ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti primerno naknadno objavo glede upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.“

30. Člen 54 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Prenos nalog izvrševanja proračuna ustreza zahtevam dobrega finančnega poslovodenja in uspešne in učinkovite notranje kontrole ter zagotavlja skladnost z načelom nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.“

(b) Odstavek 2 se spremeni:

(i) V prvem stavku se „člena 53(2)“ nadomesti s „členov 53a in 53c“.

(ii) Točka (b) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b) organe, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedene v členu 185, in druge specializirane organe Skupnosti, kot sta Evropska investicijska banka ali Evropski investicijski sklad, če je to v skladu z nalogami posameznega organa, kakor so opredeljene v temeljnem aktu.“

(iii) Točka (c) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) nacionalne ali mednarodne javne organe ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva in izpolnjujejo pogoje iz izvedbenih določb.“

(iv) Doda se naslednja točka (d):

„(d) osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V PEU in so opisane v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49.“

(c) Drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Takšni organi ali osebe sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo pravne postopkesodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.“

31. Člena 55 in 56 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 55

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in ki so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(*).

2. Izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje izvaja direktor agencije.

_________________

(*) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.“

Člen 56

1. Kadar Komisija izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju subjekta, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja glede naslednjega:

(a) preglednih postopkov za oddajo naročil in dodeljevanje donacij, ki so nediskriminatorni in izključujejo vsako navzkrižje interesov ter so v skladu z ustreznimi določbami te uredbe;

(b) uspešnega in učinkovitega sistema notranjega nadzora upravljanja dejavnosti, ki vključuje dejansko ločitev nalog odredbodajalca in računovodje ali enakovrednih delovnih mest;

(c) računovodskih postopkov za posle in postopke za pripravo računovodskih izkazov, ki bodo zagotovili pravilno uporabo sredstev Skupnosti in da se bo dejanska poraba teh sredstev odražala v računovodskih izkazih Skupnosti; računovodskega sistema, ki omogoča preverjanje pravilne uporabe sredstev Skupnosti in odražanje uporabe sredstev v računovodskih izkazih Skupnosti;

(d) neodvisne zunanje revizije;

(e) dostopa javnosti do informacij na ravni, ki je predvidena v predpisih Skupnosti;

(f) zagotavljanja primerne vsakoletne naknadne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna, ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti.

Z upoštevanjem mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revidiranja, računovodstva in javnega naročanja subjektov iz odstavkov 1 in 2 enaki njenim lastnim sistemom.

2. V primeru decentraliziranega upravljanja se merila iz odstavka 1 uporabljajo z izjemo merila iz točke (e), v celoti ali deloma, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo.

Komisija se lahko ne glede na odstavek (1)(a) in člen 169a v primeru zbiranja sredstev in pod pogoji, določenimi v temeljnem aktu, odloči za uporabo postopkov za oddajo naročil ali donacij partnerske države upravičenke ali kakor se dogovorijo donatorji, vendar šele zatem, ko je pridobila dokazila za vsak primer posebej, da so takšni postopki v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, ponujajo jamstva, ki ustrezajo mednarodno sprejetim standardom, in zagotavljajo zadostno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Zadevna tretja država se zaveže izpolnjevati naslednje obveznosti:

(a) spoštovati, ob upoštevanju prvega pododstavka tega odstavka, merila iz odstavka 1;

(b) zagotoviti, da revizijo iz točke (d) odstavka 1 izvaja državna institucija za neodvisno zunanjo revizijo:

(c) da izvaja redne preglede za zagotovitev, da so ukrepi, financirani iz proračuna, pravilno izvedeni;

(d) sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začeti pravne postopkesodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in notranji nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem nadzora, Komisija upošteva ekvivalentnost sistemov nadzora.

32. V členu 57 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, kjer naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, opravijo upravičencem, ki jih določi Komisija, in ne vključujejo izvajanja diskrecije subjekta ali organa, ki izvršuje plačila.“

33. Člen 59 se spremeni:

(a) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Za namen tega naslova se izraz ‚osebje‘ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebje.“

34. V členu 60 se prvi stavek odstavek 7 nadomesti z naslednjim besedilom:

„7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije, kakršne koli pridržke v zvezi s tem, ter uradno izjavo, da podatki v poročilu predstavljajo resnično in pošteno mnenje.Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na določene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo odobrenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranjih kontrol. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto. Ta poročila navedejo podrobnosti sprejetih ukrepov za omejitev tveganja nepravilnosti ali nezakonitosti v zvezi s poslovanjem, obravnavanem v poročilu, in oceno učinkovitosti navedenih ukrepov.“

35. Člen 61 se spremeni:

(a) V točki (e) odstavka 1 se doda naslednji stavek:„računovodja se pooblasti za preverjanje spoštovanja meril za potrjevanje;“

(b) Vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. Preden institucija sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi in v dokazilu navede, da predstavlja razumno resnično in pošteno mnenje o finančnem stanju institucije.V ta namen računovodji zadostuje, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili, metodami in računovodskimi sistemi, vzpostavljenimi pod njegovo odgovornostjo, kakor je v tej uredbi določeno za zaključni račun njegove institucije, ter da se v zaključni račun vključijo vsi prihodki in odhodki.Odredbodajalec na podlagi prenosa posreduje vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.Odredbodajalec ostaja v celoti odgovoren za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravlja, ter zakonitost in pravilnost odhodkov pod njegovim nadzorom.

2b. Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebni za potrditev zaključnega računa.Računovodja izrazi pridržke in po potrebi natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

2c. Računovodje drugih institucij in agencij potrdijo svoje letne zaključne račune in jih pošljejo računovodji Komisije.“Računovodja pripravi zaključni račun na podlagi podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 2. Zaključni račun, pripravljen v skladu s členom 129(2) in (3), spremlja potrdilo računovodje, v katerem izjavlja, da je bil račun pripravljen v skladu z naslovom VII in v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge računovodskih izkazov.

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z gotovino in gotovini podobnimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.“

36. V členu 62 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.“

37. Člen 63 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 63

1. Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje ali humanitarno pomoč v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi za večja plačila brez kakršnih koli omejitev višine zneska.

2. Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije in so zanjo odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.“

38. V členu 65 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Skupnosti ter glede boja proti korupciji uradnikov Skupnosti ali uradnikov držav članic.“

39. Člen 66 se spremeni:

(a) V Odstavkuek 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.“

(b) Vstavijo se naslednji odstavki od 1a do 1d:

„1a. Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti v naslednjih primerih:

- (a) če odredbodajalec namerno ali zaradi njegove hude malomarnosti ki določajo, da se od člana ali članice osebja iz zadevnih določb lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih ali njenih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval ali upoštevala to uredbo in izvedbene določbe;

- (b) če odredbodajalec namerno ali zaradi njegove hude malomarnosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda odredbe za plačilo, pri tem pa je institucija izpostavljena civilni tožbi tretjih oseb.

1b. Kadar se presoja primer in stopnja kršenja delovnih obveznosti, je treba upoštevati vse okoliščine, zlasti sredstva, ki jih ima na voljo odredbodajalec za opravljanje svojih nalog.

1c. V skladu z načelom sorazmernosti se stopnja odgovornosti odredbodajalca oceni predvsem na podlagi stopnje hudega kršenja delovnih obveznosti. Če odredbodajalec ravna namerno, je odgovoren za povzročeno škodo v celoti. Če je odredbodajalec zakrivil hudo malomarnost, je odgovornost omejena na največ dvanajstmesečno osnovno plačo.

1d. Pogoji in omejitve glede odškodninske odgovornosti, določene v odstavkih 1 do 1c, se smiselno uporabljajo za člane osebja iz drugega stavka člena 59(4).“

(b) Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko zadevo prepusti komisiji iz odstavka 4, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost.“

(c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. V primeru nadaljnjega prenosa nalog v njegovih službah odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih sistemov poslovodenja in kontrol in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.“

(d) V odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„4. Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je nastala finančna nepravilnost in njene morebitne posledice.“

40. V členu 67 se doda naslednji odstavek:

„Pogoji in omejitve glede odškodninske odgovornosti, določene v členu 66(1b) in (1c), se smiselno uporabljajo za računovodja in osebje iz člena 62.“

41. V členu 68 se doda naslednji odstavek:

„Pogoji in omejitve glede odškodninske odgovornosti, določene v členu 66(1b) in (1c), se smiselno uporabljajo za vodje blagajne predplačil.“

42. V členu 72(2) se doda naslednji pododstavek:

„Institucija lahko od pristojnega organa z rednim sodnim postopkom pridobi tudi nalog za izvršbo. Za takšne namene so njene terjatve izenačene s terjatvami po civilnem in gospodarskem pravu v smislu instrumentov, sprejetih na podlagi člena 65 Pogodbe ES, in, kadar je primerno, sporazumov, ki se uporabljajo med Skupnostjo in državami članicami, ki imajo poseben položaj v zvezi z naslovom IV Pogodbe ES.“

43. V členu 73(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odgovorni odredbodajalec lahko poleg tega prekliče ali prilagodi ugotovljeno terjatev v skladu s pogoji, določenimi v izvedbenih določbah.“

44. Vstavita se naslednja člena 73a in 73b:

„Člen 73a

Za zaščito finančnih interesov Skupnosti so njihove terjatve upravičene do enakih privilegijev v nacionalnih pravnih sistemih kot upravičenosti fiskalne narave javnih organov v državah članicah.

Člen 73b

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.“

45. V členu 75(2) se „členom 49(2)“ nadomesti s „členom 49( 6 2 )( d e ) “

46. V členu 77(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odobritev za znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se razveljavi.“

47. V členu 80 se doda naslednji odstavek:

„Kadar se periodična plačila izvršijo glede na opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.“

48. V členu 86(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b) ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranjega kontroliranja in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.“

49. V členu 87 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.“

50. Člen 88 se nadomesti z naslednjim besedilomse spremeni:

(a) V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 88

1. Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden ali več gospodarskih subjektov in eden ali več naročnikov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.Te pogodbe obsegajo:

(a) pogodbe za nakup ali najem stavbe;

(b) pogodbe za nakup blaga;

(c) pogodbe za gradbena dela;

(d) pogodbe za izvajanje storitev.

2. Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino. Urejajo se na podlagi določb iz tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

3. Ta naslov se ne nanaša na donacije, brez poseganja v člene 93 do 96.“

51. V členu 89(2) se doda naslednji pododstavek:

„Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.“

52. Drugi pododstavek člena 90(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) te uredbe, kakor je določeno v izvedbenih določbah, in za pogodbe o nudenju storitev iz Priloge IIB Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(**).

_______________

(**) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.“

53. Člen 91 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprti postopek;

(b) omejeni postopek;

(c) natečaji;

(d) postopek s pogajanji;

(e) konkurenčni dialog.

Kadar je verjetno, da bo javno naročilo ali okvirna pogodba zanimala dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz člena 185, zadevni naročniki poskušajo, če je primerno, izvesti postopek za oddajo naročil na medinstitucionalni ravni.

Kadar je javno naročilo ali okvirna pogodba potreben za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in naročnikom iz države članice, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedeta institucija in ta naročnik, kakor je določeno v izvedbenih določbah.“

(b) V odstavku 2 se črta drugi pododstavek.

(c) Doda se naslednji odstavek 4:

„4. Izvedbene določbe določajo postopek za oddajo naročila iz odstavka 1 za javna naročila storitev iz Priloge II B Direktive 2004/18/ES in za javna naročila, ki so označena kot tajna, njihovo izvedbo pa morajo spremljati posebni varnostni ukrepi ali kadar tako zahteva zaščita temeljnih interesov Skupnosti ali Evropske unije.“ ter vsebujejo določena pravila za oddajo javnih naročil posameznim strokovnjakom za ocenjevanje ali tehnično pomoč.“

54. Člen 92 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 92

„V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno, določena so merila za izključitev, za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, ki se uporabljajo za naročilo.“

55. Člen 93 se spremeni: in 94 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 93

1. Ob upoštevanju odstavka 5 so kandidati ali ponudniki, ki so v eni od naslednjih situacij, izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročila:

(a) če so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(b) če za njih trenutno veljajo upravne kazni iz člena 96.

2. Ob upoštevanju odstavka 5 in na podlagi analize tveganj se lahko naročnik odloči, da iz udeležbe v postopku javnega naročila izloči kandidate in ponudnike, ki so v kateri od naslednjih situacij:

(a) če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z njegovim poslovanjem;

(c) če mu lahko naročnik na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže resno kršitev poklicnih pravil;

(d) če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala.

3. Vzroki za izključitev so določeni vnaprej in sporočeni kandidatom ali ponudnikom.

(a) Odstavek 1 se spremeni:

(i) Točka (f) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(f) če za njih trenutno veljajo upravne kazni iz člena 96(1).“

(ii) Doda se naslednji pododstavek:

„Točke od (a) do (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji.“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„42. Kandidati ali ponudniki morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se lahko naročnik vzdrži zahtev po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah. in, kjer je to ustrezno, da niso v kateri od situacij, naštetih v odstavku 2.Za namen pravilne uporabe odstavka 1 mora kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:a) kadar je kandidat ali ponudnik pravna oseba, predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne osebe, b) kadar se predvideva oddaja naročil podizvajalcem, potrditi, da podizvajalec ni v kateri od situacij iz odstavka 1.“

(c) Doda se naslednji odstavek 3:

5.„3. Izvedbene določbe določajo najdaljše obdobje, v katerem situacije iz odstavka 1 (a) in 2 povzročajo izključitev kandidatov ali ponudnikov iz udeležbe v postopku javnega naročila. Najdaljše obdobje ne presega deset let.“

56. Členi 94, 95 in 96 se nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Člen 94

V postopku oddaje naročila tega ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom:

(a) pri katerih se ugotovi navzkrižje interesov;

(b) ki so dali napačne izjave pri informacijah, ki jih zahteva naročnik kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje naročila, ali pa teh informacij sploh niso dali;

(c) ki so v kateri od situacij za izključitev iz člena 93(1) za dani postopek oddaje naročila;

(d) ki napravijo resne napake, nepravilnosti ali goljufije.

Člen 95

1. Za namene zagotavljanja zaščite finančnih interesov Skupnosti Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz členov 93, 94 ter 96(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185.

2. Organi držav članic in tretjih držav ter organi, razen tistih iz odstavka 1, ki so udeleženi pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 53 in 54, odgovornemu odredbodajalcu pošljejo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz točk (a), (b), (c) in (e) člena 93(1), kadar je ravnanje zadevnega subjekta škodilo finančnim interesom Skupnosti. V celoti so odgovorni za verodostojnost in zakonitost poslanih podatkov. Odredbodajalec potrdi te podatke in zahteva, da jih računovodja vnese v bazo podatkov.Organi in telesa, navedeni v prvi alinei tega odstavka, imajo dostop do podatkov, vključenih v bazo podatkov, in jih upoštevajo, če je to primerno in na lastno odgovornost, pri oddaji naročil, povezanih z izvrševanjem proračuna.

3. Poleg dostopa, ki je povezan z izvrševanjem proračuna, lahko Komisija omogoči dostop do podatkov v bazi podatkov na zahtevo organov držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki jo te utemeljujejo na podlagi pomembnih javnih interesov.

4. Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril izključitve se določijo v izvedbenih določbah. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov.

„Toda zaradi stroškovne učinkovitosti se lahko dve ali več institucij dogovori o uporabi skupne baze podatkov.“

Člen 96

1. Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

(a) kandidatom ali naročnikom v primerih iz točk (b) in (d) člena 94;

(b) izvajalcem, za katere je bila ugotovljena resna kršitev pogodbenih obveznosti v zvezi s pogodbami ali sporazumi o donaciji, ki se financirajo iz proračuna.

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi dati možnost, da predstavi svoje pripombe.

2. Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(a) izključitev zadevnega kandidata ali ponudnika ali izvajalca za največ deset let iz oddaje javnih naročil ali donacij, ki se financirajo iz proračuna;

(b) plačilo denarne kazni, ki jo plača kandidat ali ponudnik v primerih iz točke (a) odstavka 1 ali izvajalec ali upravičenec v primeru iz točke (b) odstavka 1, če so kršitve resne, pri čemer kazni ne smejo preseči vrednosti zadevne pogodbe.“

57. V členu 97 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Naročila se oddajo na podlagi meril za ocenitev vsebine vlog, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi členov 93, 94 in 96(2)(a), v skladu z merili za ocenitev sposobnosti iz razpisne dokumentacije.“

„2. Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe ali na podlagi sposobnosti kandidatov v primeru pogodb z zunanjimi strokovnjaki za ocenjevanje ali tehnično pomoč.“

58. Člen 98 se spremeni:

(a) Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„1. Izbira postopka za predložitev ponudb ali vlog prijav za sodelovanje je takšna, da zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe ne odprejo hkrati.

2. Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami vnaprej predloži zavarovanje kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4. Vse vloge prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, da se naročniku predlaga, komu naj odda naročilo ali pred začetkom elektronske dražbe.“

59. Člena 102 in 103 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 102

1. Naročnik lahko, kadar je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci vnaprej predložijo garancijo, da se:

(a) zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b) omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom predhodnega financiranja.“

2. Naročnik zahteva, da izvajalci predložijo takšno garancijo v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah.“

Člen 103

Kadar se v postopku za oddajo naročila pojavijo pojavijo resne napake, ali nepravilnosti ali goljufije, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da so se v postopku za oddajo naročila pojavile pojavile resne napake, ali nepravilnosti ali goljufije oziroma se pojavite pojavijo pri izvajanju pogodbe, institucije po svoji presoji in glede na stopnjo postopka ne sklenejo pogodbe ali pa prekinejo njeno izvedbo ali, če je primerno, odpovejo pogodbo.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo plačilo, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.“

60. V členu 104 se doda naslednji stavek:

„V skladu s členom 59 institucije prenesejo potrebna pooblastila za izvedbo nalog naročnika.“

61. Člen 105 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 105

1. Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpiše mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 90;

(b) izbiro postopkov iz člena 91(1);

(c) s tem povezane roke.“

2. Naročnik glede na izjeme in pogoje, določene v izvedbenih določbah, v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnimi ponudniki do izteka obdobja mirovanja.“

62. Naslov poglavja 1 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim besedilom:

„POGLAVJE 1 Področje uporabe in oblika donacij“

63. Člen 108 se spremeni:

(a) Drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:„Donacije se dodelijo z Odločbo Komisije, s katero se obvesti uspešni vlagatelj, ali pa se z njim sklene pisni sporazum.“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) odhodki za člane in osebje institucij, vključno z ukrepi socialne politike za podporo združenjem nekdanjih ali trenutnih članov ali osebja in prispevki evropskim šolam;

(b) posojila, instrumenti Skupnosti, povezani s tveganjem, ali finančni prispevki Skupnosti za take instrumentejamstva za posojila, javna naročila iz člena 88 in pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč in proračunska podpora;

(c) kapitalske naložbe po načelu zasebnega ekonomskega vlagatelja, financiranje v obliki nepravega lastniškega kapitala ter poslovni deleži ali soudeležba v kapitalu mednarodnih finančnih institucij, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR) ali specializirani organi Skupnosti, kot je Evropski investicijski sklad (EIS);

(d) prispevki Skupnosti kot članarine za organe, v katerih so članice;

(e) odhodki, ki se izvršujejo kot del deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja v smislu členov 53 do 53d;

(f) plačila organom iz členov 54 in 55, na katere je Komisija prenesla naloge, in drugim organom Skupnosti iz člena 185 , na katere se prenesejo naloge izvrševanja v skladu s členom 54(2), in plačila, ki se izvršijo organom, ki jih ustanovi zakonodajni organ, na podlagi njihovega temeljnega akta;

(g) odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi iz točke (f) člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[15] ;

(h) povračilo potnih stroškov in dnevnic ali, če je primerno, kakršnih koli drugih nadomestil, za osebe, ki so jih institucije povabile ali pooblastile.“

(c) Dodata se naslednja odstaveka 3 in 4:

„3. Z donacijami so izenačeni in zanje ustrezno velja ta naslov:

(a) koristi iz subvencioniranja obresti za določena posojila;

(b) druge kapitalske naložbe ali soudeležbe, razen tistih iz točke (c) odstavka 2.

4. Vsaka institucija lahko dodeli donacije za dejavnosti sporočanja v tistih primerih, v katerih zaradi ustrezno utemeljenih razlogov uporaba postopkov za oddajo javnih naročil ni primerna.“

64. Vstavi se naslednji člen 108a:

„Člen 108a

1. Donacije so lahko katere koli od naslednjih oblik:

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(b) pavšalni zneski;

(c) pavšalno financiranje;

(d) kombinacija oblik iz točk (a), (b) in (c).

2. Donacije upoštevajo splošno zgornjo mejo, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti. Uporabljata se člena 109 in 111.“

65. Naslov poglavja 2 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim besedilom:

„POGLAVJE 2Načela“

66. Člen 109 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 109

1. Za donacije veljajo načela preglednosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj. in Vključevati morajo sofinanciranje, razen donacij iz člena 169.

V nobenem primeru se ne smejo preseči skupni upravičeni stroški za financiranje.

2. Donacije ne smejo imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička za upravičenca.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za:

(a) štipendije za študiranje, raziskovanje ali usposabljanje, plačane fizičnim osebam;

(b) nagrade, izplačane po natečajih;

(c) ukrepe, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje dohodka v okviru zunanjih ukrepov;

(d) donacije nizkih vrednosti v eni od oblik iz točk (b) ali (c) člena 113a(1) ali v obliki, ki je njihova kombinacija, v skladu z izvedbenimi določbami.

67. V členu 110(1) se drugi pododstavek se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Pogoj za dodelitev donacije je letni delovni program, ki se objavi na začetku leta.Ta letni delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali kadar je upravičenec v temeljnem aktu opredeljen kot prejemnik donacije.Prvi pododstavek se ne uporablja za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči.“

68. Člena 111 in 112 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 111

Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna, razen kadar zadevni temeljni akt določa drugače.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za materialne stroške.

Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih prijavah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali na isti delovni program.

V vsakem primeru proračun ne financira istih stroškov dvakrat.“

(a) Drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

Člen 112

„1. Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati samo, kadar lahko vlagatelj dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v upravičenih in izjemnih primerih, ki jih predvideva temeljni akt, ali v primeru izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje dejavnosti pomoči za krizno upravljanje ali humanitarne pomoči, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

2. Sporazum o Donacija za materialne stroške se ne sme podpisati več kakorse dodeli v šestih mesecevih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.“

69. V členu 113 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Ko se donacije za materialne stroške obnovijo, se postopoma znižujejo, razen če ni drugače določeno v temeljnem aktu za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu. Ta določba se ne uporablja za donacije v eni od oblik iz točk (b) in (c) člena 108a(1).“

70. Vstavi se naslednji člen 113a:

„Člen 113a

1. Donacije so lahko katere koli od naslednjih oblik:

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(b) pavšalni zneski;

(c) pavšalno financiranje;

(d) kombinacija oblik iz točk (a), (b) in (c).

2. Donacije upoštevajo splošno zgornjo mejo, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti. V vsakem primeru veljata člena 109 in 111.“

71. Člen 114 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 114

1. Vloge za donacijo se vložijo pisno.

2. Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:

(a) pravne osebe; izjemoma so lahko vloge za donacijo upravičene, če jih vložijo subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, če imajo njihovi predstavniki pooblastila, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in prevzamejo finančno odgovornost.

(b) fizične osebe, v kolikor to zahtevajo narava ali značilnosti ukrepa ali cilj vlagatelja. Izjemoma so lahko vloge za donacijo upravičene, če jih vložijo subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, če imajo njihovi predstavniki pooblastila, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in prevzamejo finančno odgovornost.

3. Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz členov 93(1), in 94 in 96(2)(a) ali, kjer je to primerno, v eni od situacij iz člena 93(2).

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka. Vendar se lahko odredbodajalec vzdrži zahtev po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

4. Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so ob predložitvi vloge ali med izvajanjem sporazuma oizplačilom donacije dali lažne izjave pri informacijah, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.“

72. V členu 116 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Predlogi se ocenijo na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.“

73. Člen 118 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 118

1. Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančna tveganja v zvezi s plačilom predhodnega financiranja.

2. Odredbodajalec zahteva, da upravičenec predloži takšno garancijo vnaprej v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah.“

74. V členu 119 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Če upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se donacija ustavi in zniža ali prekine v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost predstaviti svoje pripombe.“

75. Člen 120 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 120

1. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec razpiše postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki tisti, ki so za to določeni v izvedbenih določbah.

2. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da se tretjim osebam da finančna podpora, lahko upravičenec donacije Skupnosti dodeli takšno finančno podporo, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) finančna podpora ni primarni cilj ukrepa;

(b) pogoji za dajanje takšne podpore so strogo določeni v Odločbi ali sporazumu o donaciji med upravičencem in Komisijo brez možnosti presoje;

(c) zadevni zneski so majhni.

Za namen točke (c) se najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretji stranki, določi v izvedbenih določbah.

3. Vsaka Odločba ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.“

76. Člen 121 se spremeni:

(a) Točka (a) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a) finančne izkaze institucij iz člena 126 in organov iz člena 185 ter drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili Skupnosti;“

(b) Točka (d) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(d) zbirna poročila o izvrševanju proračuna, ki predstavljajo informacije iz poročil iz točke (c).“

77. V Člen 122 se spremeni:

(a) „člena 185“ se nadomesti s „člena 121“.

(b) Vstavi se naslednji drugi odstavek:„Poročilo iz prvega odstavka med drugim poroča o stopnji izvrševanja proračunskih sredstev, skupaj s povzetkom informacij o prerazporejanju proračunskih sredstev med različnimi proračunskimi postavkami.“

78. Člen 128 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 pošljejo računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Komisije, čemur priloži poročilo Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.“

79. Člen 129 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 121 pripravijo svoj končni zaključni račun v skladu s členom 61 ter ga pošljejo računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. julija naslednjega leta za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.“;

(c) Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov drugih institucij, predstavljenih po določbah odstavka 2. Končni konsolidirani zaključni račun mora vsebovati dokazilo računovodje Komisije, v katerem izjavlja, da je bil račun pripravljen v skladu z naslovom VII in v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge računovodskih izkazov.“

(d) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa ju Komisija do 31. julija naslednjega finančnega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.“

80. V členu 130 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih in tveganjih, povezanimi z njimi.“

81. Člen 131 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „Komisija“ nadomesti z „računovodja Komisije“;

(b) V odstavku 2 se „Komisija“ nadomesti z „računovodja Komisije“.

82. V členu 133(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

83. V členu 134 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

84. V členu 138(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

85. V členu 139 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Vsaka institucija uradno obvesti Računsko sodišče in obe veji proračunskega organa o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.“

86. V naslovu I drugega dela se naslov nadomesti z naslednjim besedilom:

„NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD“

87. V členu 148 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in teles, navedenih v pravilih za EKJS, in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.“

88. Člen 149 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

“1. Za vsako proračunsko leto EKJS vključuje nediferencirana proračunska sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005(***), ki se pokrijejo iz diferenciranih proračunskih sredstev.

_________________

(***) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Neporabljena proračunska sredstva v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.Takšen prenos ne sme presegati, znotraj meje 3 % začetnih proračunskih sredstev iz prvega pododstavka, zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003(****), ki je bil uporabljen v zadnjem proračunskem letu.Prenešena proračunska sredstva se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.Takšen prenos lahko povzroči dodatna plačila samo končnim upravičencem, ki so bili v zadnjem proračunskem letu deležni prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1782/2003.Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na katerega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

__________________

(****) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.“

89. V členu 150 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim besedilom:

„2. Odločitve Komisije, ki določajo zneske teh plačil, sestavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske odhodke za upravljanje EKJS v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ustreznih proračunskih sredstev, kot jih je določil proračunski organ za zadnji sprejeti proračun. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.“

90. V členu 151(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odhodki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za EKJS, se odobrijo za poglavje, člen in postavko v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Ta odobritev se lahko izvede po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.“

91. Člen 152 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 152

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki v poslovne knjige za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.“

92. V členu 153 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Kadar lahko Komisija prenese proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je predvideno vtri tedne pred izvedbo prerazporeditev iz točke (a) členu 23(1).“

93. Člen 154 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 154

1. Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo glede na izvor v skladu s členom 18(2).

2. Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.“

94. Naslov naslova II drugega dela se nadomesti z naslednjim besedilom:

„NASLOV II STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, SKLAD ZA RIBIŠTVO IN KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA“

95. Člen 155 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke, ki jih imajo organi in subjekti iz uredb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu (ESS), Kohezijskem skladu, Evropskem skladu za ribištvo (ESR) in EKSRP, v nadaljnjem besedilu ‚skladi‘, ter za njihove prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.“;

(b) Odstavek 3 se črta.

96. V členu 157 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Sproščena proračunska sredstva se lahko spet uporabijo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.“

97. Člen 158 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 158

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija z izjemo za EKSRP prerazporedi sredstva iz enega področja na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155 ali za odhodke za tehnično pomoč.“ za isto kategorijo odhodkov med naslednjimi:

(a) pobude Skupnosti;

(b) tehnična pomoč in inovativni ukrepi.“

98. V člen 160 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim k Pogodbi ES, o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.“

99. Vstavi se naslednji člen 160a:

„Člen 160a

1. Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sproščenih odobritev, ki so posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjena, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova na voljo, kadar je bistvenega pomena izvesti sprva načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen.

2. Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščena sredstva v prejšnjem proračunskem letu in na podlagi zahtev oceni, ali je treba ta sredstva spet dati na voljo.

Na podlagi te ocene lahko Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta proračunska sredstva spet na voljo.

3. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 50 % celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n-1.

4. Odobritve za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n.

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno razveljavi neporabljene odobritve za prevzem obveznosti, ki so bile spet na voljo.“

100. V členu 163 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano z deljenim upravljanjem z državami članicami ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami.“

101. Člen 164 se črta.

102. Člen 166 se spremeni:

(a) Točka (b) prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b) pogodba ali donacija z nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi ali fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov.“

(b) Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Pogoji, pod katerimi se dodeljuje zunanja pomoč, se določijo v instrumentu, s katerim se upravljajo pogodbe ali donacije iz točk (a) in (b) tega odstavka.“ Pogodbe in sporazumi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka določajo pogoje, pod katerimi upravičenci ali izvajalci upravljajo zunanjo pomoč.“

(c) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

2. Finančni sporazumi s tretjimi državami upravičenkami iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n + 1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzamejo obveznosti v breme proračuna.Posamezne pogodbe, odločbe o donacijah in sporazumi za izvajanje takih finančnih sporazumov se ne smejo sprejeti ali skleniti pozneje kakor v treh letih po datumu sklenitve finančnega sporazuma. Vendar lahko Komisija v primeru dolgoročnih infrastrukturnih projektov in projektov za razvoj podeželja, ki zajemajo več faz, izjemoma v sklepu o financiranju za zadevni projekt določi podaljšanje tega roka do 5 let.Posamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revidiranjem in ocenjevanjem se lahko sklenejo tudi pozneje.“

(d) Doda se naslednji odstavek 3:

„3. Določba iz odstavka 2 se ne uporablja v naslednjih primerih:

- v delih Uredbe xxxx/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPP), ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje, regionalni razvoj, razvoj človeških virov in razvoj podeželja;

- v delu Uredbe xxxx/2006 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (EISP), ki se nanaša na čezmejno sodelovanje.

V teh primerih se uporabljajo naslednja pravila:

a) Vsak del proračunske obveznosti za takšen večletni program se avtomatično sprosti, če do 31. decembra četrtega leta po letu n, če je leto n tisto, v katerem so bile prevzete proračunske obveznosti:

(i) ni bil porabljen za namen predhodnega financiranja; ali

(ii) ni bil porabljen za vmesna izplačila; ali

(iii) ni bila v zvezi z njim predložena nobena izjava o odhodkih, ki izpolnjuje pogoje iz člena … Uredbe IPP ali člena … Uredbe EISP.

b) Tisti del proračunskih obveznosti, ki je 31. decembra 2017 še vedno odprt, za katerega se ne predloži izjave o odhodkih do 31. decembra 2018, se avtomatično sprosti.“

103. V Člen 167 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) nacionalni ali mednarodni javni organi ali fizične ali pravne osebe, ki so upravičenci ki so s Komisijo podpisale sporazum o donacije za izvajanje zunanjih ukrepov.“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v finančnih sporazumih ali sporazumu o donaciji ali odločbi o donaciji iz člena 166.“

104. V naslovu IV drugega dela se naslov poglavja 4 nadomesti z naslednjim besedilom:

„Poglavje 4DONACIJE“

105. Vstavi se naslednji člen 169a:

„Člen 169a

Postopki donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166. TiTe določbe temeljijo na pravilih iz naslova VI prvega dela.“

106. V členu 171 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen členov 174, 174a in 175(2).“

107. Člen 173 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 173

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.“

108. V členu 174(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.“

109. Vstavi se naslednji člen 174a:

„Člen 174a

1. Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2. Notranji revizor Komisije nosi vse odgovornosti iz naslova IV, poglavja 8 prvega dela.“

110. Člen 175 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se črta;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za denarno nadomestilo, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje ustrezne evidence.“

111. Člen 176 se črta.

112. Člen 178 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za tekoče proračunsko leto, kot jih je določil proračunski organ.“;

(b) V odstavku 2 se doda naslednji stavek:

„V tem primeru se rok iz odstavka 1 ne uporablja.“

113. Drugi pododstavek člena 179(3) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Obe veji proračunskega organa v enem tednu uradno obvestita zadevno institucijo o svoji nameri, da ji izdata mnenje. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti v skladu s členom 282 Pogodbe ES in členom 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti.“

114. Za členom 179 se vstavi naslednji naslov VII:

„NASLOV VII STROKOVNJAKI

Člen 179a

Izvedbene določbe vključujejo poseben postopek za izbiro strokovnjakov, ki se plačajo na podlagi fiksnega zneska, za pomoč institucijam zlasti pri ocenjevanju predlogov in vlog za donacije ali javnih naročil ter za tehnično pomoč v nadaljevanju postopka in končno oceno projektov, ki se financirajo iz proračuna.“

115. V členu 181 se doda nov odstavek 6:

„6. Centralna baza podatkov iz člena 95 se vzpostavi do 1. januarja 2009.“

116. Vstavi se naslednji člen 181a:

„Člen 181a

Komisija lahko v zvezi z odhodki iz poslovanja iz naslova II drugega dela te uredbe prerazporedi sredstva iz enega naslova na drugega ali v okviru istega naslova, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen ali isto kategorijo odhodkov med naslednjimi ukrepi, predvidenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 (*****), za katere je še treba izvršiti plačila:

(a) pobude Skupnosti;

(b) tehnična pomoč in inovativni ukrepi.

__________________

(*****) UL L 161, 26.6.1999, str. 1.“

117. V členu 183 se doda naslednji drugi odstavek:

„Komisija pridobi mnenje drugih institucij iz člena 1 in to tehtno upošteva, če je primerno. Institucije podajo svoje mnenje v dveh mesecih od prejema osnutka Komisije.“

118. V Člen 185 se spremeni:se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

(a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Vsak organ iz odstavka 1 vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.Funkcija revizorja se izvaja z imenovanjem notranjega revizorja ali s pooblastitvijo zunanjega revizorja za ta namen. Rezultati revizij, ki jih izvršijo ti organi, se pošljejo notranjemu revizorju Komisije, ki obvesti Komisijo.Notranji revizor Komisije potrdi, da delovanje revizorjev ustreza mednarodnim revizorskim standardom in lahko v ta namen izvede presojo kakovosti.“

(b) Odstavek 4 se črta.

4. Organi iz člena 121 uporabljajo računovodska pravila iz člena 133, da se lahko njihovi računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik […]

[1] SEC (1999)1224 z dne 23. julija 1999.

[2] UL C 107/1 z dne 30.4.2004 (mnenje o „enotni reviziji“).

[3] Točke 8, 20, 83, 86 in 87 Resolucije Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2004 in sprememba Parlamenta št. 52.

[4] Sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. novembra 2005 – SI(2005)1015, priloga 8, zlasti odstavki 4, 6, 15 in 17.

[5] Akcijski načrt za integriran okvir notranje kontrole z dne 17. januarja 2006 (COM(2006)0009, ukrepa 2 in 4.

[6] COM (2005)130, konč., 5. april 2005.

[7] UL L 134, 30.04.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C 13, 18.1.2006, str. 1.

[11] UL L 248, 16.09.2002, str. 1.

[12] UL L 134, 30.04.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

[13] UL L 161, 26.06.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

[14] Beschluss

[15] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.