52006IP0381

P6_TA(2006)0381

Doseženi napredek Turčije na poti k pristopu

Resolucija Evropskega parlamenta o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu (2006/2118(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju poročila Komisije o spremljanju napredka Turčije (KOM(2005)0561),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo [1],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 [2],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2004 o rednem poročilu za leto 2004 in priporočilu Komisije o napredku Turčije za pristop [3],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v Turčiji v gospodarskem in političnem življenju [4],

- ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

- ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/35/ES z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo [5], v katerem so opredeljene kratkoročne in dolgoročne prednostne naloge,

- ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru [6],

- ob upoštevanju turške izjave o Cipru z dne 29. julija 2005, izjave Sveta z dne 21. septembra 2005 in turškega akcijskega načrta z dne 24. januarja 2006,

- ob upoštevanju pogajalskega izhodišča Evropske unije, predloženega ob 45. zasedanju pridružitvenega sveta ES-Turčija dne 12. junija 2006,

- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0269/2006),

A. ker je Svet 3. oktobra 2005 odobril okvir za pogajanja s Turčijo o njenem pristopu k EU in tako omogočil začetek pogajanj takoj po zasedanju in ker Komisija trenutno izvaja uradni postopek preučitve uvajanja pravnega reda Skupnosti, pri katerem je bil na področju nekaterih politik dosežen napredek, eno poglavje, in sicer "znanost in raziskave", pa je bilo že odprto in začasno zaprto na pristopni konferenci dne 12. junija 2006,

B. ker bo napredek pogajanj odvisen od uresničevanja prednostnih nalog iz Partnerstva za pristop in zahtev iz pogajalskega okvira ter od doslednega izpolnjevanja določb iz Pridružitvenega sporazuma (Sporazuma iz Ankare) in Dodatnega protokola k sporazumu, vključno s celostnimi rešitvami mejnih sporov in ciprskega vprašanja, s katerimi bi se strinjale obe strani na otoku,

C. ker je bilo izpolnjevanje kopenhagenskih meril od vedno osnova za pristop k EU in bi moralo tako ostati tudi pri bodočih pristopih,

D. ker je Evropski parlament v svojih zgoraj navedenih resolucijah z dne 15. decembra 2004 in 28. septembra 2005 sprejel odločitev, da je začetek pristopnih pogajanj priporočljiv, v kolikor velja dogovor, da se v prvem obdobju pogajanj pozornost nameni doslednemu izpolnjevanju političnih kriterijev, da se pred vsakim srečanjem v okviru pogajanj na ministrski ravni oceni politične kriterije, in to ne le v teoriji, temveč tudi v praksi, s čimer bodo turške oblasti pod učinkovitim in stalnim pritiskom, da ohranjajo tempo pri izvajanju potrebnih reform, ter da se določi celosten program z jasnimi cilji, časovnimi okvirji in roki za izpolnitev političnih kriterijev,

E. ker mora EU še naprej nadzorovati obseg reform in njihovo izvajanje in to ob upoštevanju dejstva, da mora biti želja po uspešni izvedbi reform v turški vladi in družbi močno zasidrana, saj je le tako mogoče doseči trajnost in nepovratnost reformnega procesa,

F. ker je Komisija v svojem poročilu o napredku ugotovila, da se je uvajanje sprememb v zadnjem letu upočasnilo, da je njihovo izvajanje neenakomerno in da so potrebni precejšnji dodatni napori na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, še zlasti kar zadeva svobodo izražanja, pravice žensk, versko svobodo, sindikalne pravice, politične svoboščine, manjšinske pravice ter jezikovne in kulturne pravice in okrepljen boj proti mučenju in slabem ravnanju, ter da morajo državne službe hitro in ustrezno izvrševati sklepe sodišč,

G. ker je napredek na področju svobode izražanja še vedno daleč od zadovoljivega, z mešanim izidom, saj so ob nekaterih primerih pozitivnega razvoja dogodkov, kot so na primer nedavne oprostitve profesorjev Ibrahima Kabogluja in Baskina Orana, ki so ju preganjali po členih 216 in 301 turškega kazenskega zakonika, novinarja Murata Belga, novelistke Elif Shafak, pisateljice Perihan Mağden in avtorja Orhana Pamuka, številni borci za človekove pravice še vedno preganjani, novinarjem in založnikom pa se sodi, kot na primer novinarju Hrantu Dinku, katerega primer je bil kljub oprostilni sodbi sodišča predložen kasacijskemu sodišču in kateremu zaradi drugega postopka grozi zaporna kazen do treh let, druge osebe, med njimi borec za človekove pravice Eren Keskin, pa so bile obsojene;

H. ker je 12. julija 2006 kasacijsko sodišče na podlagi člena 301 turškega kazenskega zakonika Hrantu Dinku potrdilo šestmesečno pogojno zaporno kazen zaradi blatenja turške identitete,

I. ker Turčija navkljub številnim pozivom Evropskega parlamenta in več držav članic še vedno ni priznala genocida nad Armenci,

J. ker je treba pri oblikovanju nove zakonodaje za boj proti terorizmu natančno upoštevati mednarodne konvencije za odpravo terorizma,

K. ker je treba opredelitve terorističnih zločinov uskladiti z mednarodnimi pravili in merili, še zlasti z načelom zaonitosti, kot je določeno v členu 15 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prepoveduje odstopanja tudi v primerih izrednega stanja,

L. ker je nedavno sprejeta turška protiteroristična zakonodaja še posebej v nasprotju s priporočili posebnega poročevalca za vprašanje terorizma pri Komisiji ZN za človekove pravice in ogroža predhodne reforme na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic s ponovnim uvajanjem elementov, ki so bili v predhodnih reformah odpravljeni, ter lahko z uvedbo ohlapnih opredelitev pojmov "teroristično dejanje" in "storilec terorističnega dejanja" in z razširitvijo obsega zločinov, ki jih vključuje, še v večji meri omeji uveljavljanje teh pravic in svoboščin; ker mora Turčija, tako kot tudi EU, poskušati preprečiti, da bi vprašanja varnosti omejila državljanske pravice, kar je tudi skupna skrb v vsej EU, ki postaja po zasedanju Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 vse bolj očitna in se je nedavno pokazala ob nastanku Haaškega programa,

M. ker ni bil od zadnjega poročila Parlamenta dosežen nobene napredek pri reševanju težav verskih manjšin in ker pričakovani zakon o verskih skupnostih, ki čaka na obravnavo v turškem parlamentu, kot kaže, ne odpravlja vseh pomanjkljivosti, ugotovljenih v prejšnjem osnutku, med drugimi pri vprašanjih zasega premoženja verskih ustanov, pravne osebe, pravice do usposabljanja duhovnikov in notranjega upravljanja, in tako ne dosega standardov EU ter ne zadovoljuje pričakovanj verskih skupnosti in nevladnih organizacij na splošno, ki so sicer potrebne za obstoj raznolike in neodvisne civilne družbe,

N. ker Emasya protokol, ki sta ga leta 1997 podpisala vrhovno poveljstvo in notranje ministrstvo, pod določenimi pogoji dovoljuje vojaške operacije, kadar je ogrožena notranja varnost,

O. ker mir, stabilnost in demokracijo v Turčiji ogrožata ponoven izbruh nasilja na jugovzhodu države in oživitev terorističnih dejavnosti Kurdske delavske stranke (PKK), čemur so sledile vojaške operacije v zelo povečanem obsegu; ker je treba poudariti, da morajo biti protiteroristične akcije v sorazmerju z grožnjami in v skladu z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah,

P. ker pogumnim in obetajočim znakom, ki jih je v zvezi s kurdskim vprašanjem izkazal v lanskem letu premier Erdoğan, niso sledila konkretna dejanja,

Q. ker turška vlada nima celostne strategije za politični, gospodarski in socialni razvoj jugovzhodne regije in ker je imel projekt za jugovzhodno Anatolijo v Dijarbakirju in drugih pokrajinah doslej le malo učnika,

R. ker predvajanje programa v kurdskem jeziku, ki je dovoljeno na treh postajah, četudi zanj še vedno veljajo časovne in programske omejitve, predstavlja pozitiven obet za druge etnične skupine v Turčiji,

S. ker Turčija še ni izpolnila pomembnih sklepov Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno s tistimi, povezanimi s Ciprom, in ker je sodišče v letu 2005 podalo sodbe v 290 primerih zoper Turčijo in je v 270 izmed njih ugotovilo vsaj eno kršitev,

T. ker je turška vlada pogodbenica Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ustanavlja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), in ker bi lahko kritike, ki jih turška vlada izrekla na račun odločitev ESČP v določenih primerih, spodkopale sprejemanje vladavine prava v turški javnosti,

U. ker so države članice v letu 2005 ugodile več kot 2000 prošenj za azil s strani turških državljanov,

V. ker je Komisija v svojem poročilu o napredku ugotovila, da je korupcija v Turčiji še naprej hud problem, in ker je na indeksu zaznavne korupcije, ki ga je mednarodna organizacija Transparency International objavila za leto 2005, Turčija prejela oceno 3,5 (na lestvici od 0 za "zelo korumpirano" do 10 za "zelo nekorumpirano"),

W. ker je turško gospodarstvo priznano kot svobodno delujoče tržno gospodarstvo in je leta 2005 zabeležilo visoko rast (približno 7,6%) in povečan obseg neposrednih tujih naložb; ker hkrati zaskrbljenost povzročata primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki še naprej narašča, in visoka stopnja brezposelnosti (okoli 10,9% v marcu 2006),

X. ker lahko igra Turčija pomembno vlogo pri soočanju z izzivi v regiji in v prihodnjem razvoju skupne zunanje in varnostne politike EU zaradi svojega strateško-geografskega položaja v njej in svojega pomena pri številnih mednarodnih vprašanjih (energija, vodni viri, promet, upravljanje meja, boj proti terorizmu), kakor tudi zaradi dinamičnega gospodarstva in človeških virov,

Y. ker lahko Turčija s svojo kulturo in zgodovino predstavlja most med Evropo in muslimanskim svetom,

Z. ker lahko Turčija zaradi svojega geostrateškega položaja, članstva v NATO in stikov z islamskimi državami nudi oporo Evropi pri njeni varnostni politiki,

AA. ker je Turčija podpisala, vendar ni ratificirala ali izvedla Dodatnega protokola, ki razširja Sporazum iz Ankare na nove države članice, in ker to med drugim pomeni, da je ladjam, ki plujejo pod ciprsko zastavo ali so izplule iz pristanišč v Republiki Ciper, še naprej prepovedano pripluti v turška pristanišča ter da velja embargo zoper ciprska letala, ki jim prepoveduje leteti nad turškim ozemljem ali pristati na turških letališčih,

AB. ker bo Evropska unija, kot je zapisano v zgoraj navedeni deklaraciji Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005 in v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006, izvajala natančen nadzor nad tem, ali bo Turčija v letu 2006 v celoti in nediskriminatorno izvajala Sporazumu iz Ankare in njegov Dodatni protokol, in ker so se Evropska skupnost in njene države članice odločile, da bo celoten napredek pri pogajanjih ogrožen, če Turčija ne bo v celoti izvajala svojih pogodbenih obveznosti,

AC. ker Turčija še naprej neupravičeno izvaja blokado proti Armeniji; ker taka blokada ogroža stabilnost regije, ovira dobrososedski regionalni razvoj in ni v skladu s prednostnimi nalogami prenovljenega Partnerstva za pristop in s pogoji iz pogajalskega okvira,

Demokracija in načela pravne države

1. poudarja, da je krepitev vezi med Turčijo in Evropsko unijo ključnega pomena za EU, Turčijo in širšo regijo;

2. pozdravlja dejstvo, da se je aktivni del pristopnih pogajanj med Turčijo in Evropsko unijo začel z odprtjem in začasnim zaprtjem poglavja "znanost in raziskave"; kljub temu obžaluje upočasnitev reformnega procesa v zadnjem letu, kar se odraža v nezadostnem napredku, še posebej na področjih svobode izražanja, verskih in manjšinskih pravic, odnosov med civilno družbo in vojsko, zagotavljanja izvrševanja zakonov, pravic žensk, sindikalnih pravic, kulturnih pravic ter pri zagotavljanju hitrega in natančnega izvrševanja sklepov sodišč s strani državnih služb; poziva Turčijo, naj znova okrepi reformni proces;

3. pozdravlja pobudo turške vlade, da obnovi proces spreminjanja zakonodaje s predložitvijo devetega paket zakonodajnih reform turškemu parlamentu, ki vključuje med drugim zakon o varuhu človekovih pravic, zakon o računskem sodišču (ki omogoča revizijo vojaških izdatkov), pa tudi zakon o ustanovah, kot tudi ukrepe za okrepitev delovanja sodstva, na primer zakon o upravnem postopku, ukrepe za boj proti korupciji, ukrepe za lažje delovanje manjšinskih šol in ukrepe za večjo preglednost pri financiranju političnih strank;

4. poudarja, da je treba v demokraciji osnutek zakonodaje, ki zadeva vprašanja temeljnih pravic in svoboščin, obravnavati javno in pregledno ter da bi morala biti civilna družba popolnoma vključena v razprave na vseh stopnjah;

5. pričakuje, da bo turški parlament s svojimi predlogi sprememb in sprejetjem devetega paketa zakonodajnih reform reformnemu procesu omogočil nov zalet, ob upoštevanju zlasti naslednjega:

- delovanje in neodvisnost sodstva bosta okrepljena z ustreznimi ukrepi, ki bodo vključeni v zakon o poravnavi, zakon o upravnem postopku in zakon o upravnem sporu;

- zakon o ustanovah bo odpravil omejitve, s katerimi se sedaj srečujejo verske manjšine pri vprašanjih pravne osebe, pravice do usposabljanja duhovnikov, delovnih dovoljenj, šol in notranjega upravljanja, ter bo ustrezno rešil vprašanja zaseženega premoženja in uvedbe odškodninskih postopkov proti državi zaradi neizvrševanja sklepov sodišča in dovoljeval popolno svobodo združevanja ter tako zagotavljal načelo pluralistične, neodvisne in samozavestne civilne družbe;

- zakon o financiranju političnih strank bo pripomogel k resnično večji preglednosti in odpravi korupcije;

- vsakršna pristojnost vojaških sodišč, da sodijo civilistom, bo dejansko odpravljena;

- podpisani in ratificirani bodo mednarodni sporazumi, kot so Okvirna konvencija Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in Konvencija ZN o pomorskem pravu;

- zakonodajnemu procesu na splošno in devetemu paketu reform še posebej bo najbolje služilo nepretrgano in strukturirano delovanje nevladnih organizacij;

6. je seznanjen s tem, da je bil 30. junija 2006 sprejet nov protiteroristični zakon zaradi ponovne in nenehne kampanje zastraševanja, nasilja in terorizma, ki jo vodi Kurdska delavska stranka; poziva turške oblasti, naj zagotovijo, da izvajanje zakona ne bo še bolj omejilo uveljavljanja temeljnih pravic in svoboščin ter da bo prineslo ustrezno ravnotežje med varnostnimi potrebami in zaščito človekovih pravic; še posebej poudarja, da je treba zagotoviti natančno in omejeno opredelitev terorističnih dejanj, popolno poroštvo za svobodo izražanja in tiska, vključno s svobodo do boja za cilje z demokratičnimi sredstvi, sorazmerne kazni za teroristične zločine, popolno pravico do obrambe v skladu z evropskimi standardi, dosledno kaznovanje zločinov pripadnikov varnostnih ali obveščevalnih služb in izredno previdnost, kdaj se organom pregona odobri uporabo orožja;

7. opozarja na nujnost preglednega in objektivnega postopka, kadar obstaja potreba po uvrstitvi določenih organizacij, povezanih s terorističnimi zločini, med teroristične organizacije, čemur sledijo škodljive pravne posledice; nadalje opozarja, da mora imeti zadevna organizacija pravico do pritožbe neodvisnemu sodnemu organu;

8. priznava pomen zakona o odškodninah za žrtve terorizma, ki zadeva žrtve terorističnih dejanj in tudi žrtve protiterorističnih ukrepov države; obžaluje dejstvo, da zakon ne izpolnjuje pričakovanj v celoti, saj komisijam za ocenjevanje škode, ki jih predpisuje, niso dani pogoji za ustrezno upravljanje nalog;

9. poziva turške oblasti, da zagotovijo enako obravnavo pred zakonom za vse turške državljane v celotnem sodnem postopku, od preiskave, sodbe, obsodbe do zaporne kazni, brez razlik za vladne uradnike, vojaško osebje ali pripadnike varnostnih sil; poudarja, da je treba v boju proti nekaznovanju in za graditev zaupanja javnosti v izvajanje zakonov zagotoviti, da so merila, v skladu s katerimi so aretirani in pridržani uradniki, obtoženi zločinov, enaka tistim, ki veljajo za ostale osumljence;

10. poziva Turčijo, da v najkrajšem času odpravi ali spremeni tiste določbe kazenskega zakonika, npr. člene 216, 277, 285, 288, 301, 305 in 318, ki sodnikom in tožilcem dopuščajo arbitrarno tolmačenje, kar vodi v sodbe, ki so v nasprotju s svobodo izražanja in svobodo tiska ter ki posledično ogrožajo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter škodijo razvoju demokracije;

11. obžaluje obsodbo Hranta Dinka, ki jo je 12. julija 2006 na podlagi člena 301 turškega kazenskega zakonika izreklo kasacijsko sodišče; ugotavlja, da sodiščem pri razlagi določb kazenskega zakonika ni uspelo vzpostaviti pozitivne sodne prakse, ki bi bila v skladu z ustreznimi standardi EU;

12. ugotavlja, da so bile kot plod naporov turške vlade od leta 2002 dalje v zakonodajo vnešene določene izboljšave, zlasti kar zadeva politiko nične tolerance do mučenja, kar ustreza priporočilom Evropskega parlamenta; poleg tega ugotavlja upadanje števila primerov slabega ravnanja s strani organov pregona, ki jih je v poročilu o Turčiji za leto 2006 opisal evropski odbor za preprečevanje mučenja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja; poudarja, da so potrebni še učinkovitejši izvedbeni ukrepi, saj se zlasti na jugovzhodu države vztrajno še naprej prijavljajo primeri mučenja ali slabega ravnanja s strani organov pregona, ki pogosto ostanejo nekaznovani, kot je opisano med drugim v poročilu Amnesty International za leto 2006; spodbuja Turčijo k ratifikaciji izbirnega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim oblikam nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kazni; izraža zaskrbljenost nad kakovostjo izvajanja zakonov na terenu, ki ne zadostuje merilom EU;

13. poudarja, kako pomembno je, da Turčija ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi naredili konec nekaznovanju in okrepili mednarodno zaščito človekovih pravic;

14. priznava izboljšave v zakonodaji, ki izhajajo iz prizadevanj turške vlade za boj proti korupciji od leta 2002 dalje; poziva turške oblasti, naj zavzeto nadaljujejo boj proti korupciji na terenu; izpostavlja priporočila, ki jih je izdala Skupina držav proti korupciji marca 2006, in spodbuja Turčijo, naj jim sledi in jih izvaja;

15. obžaluje dejstvo, da v državi do danes še ni bilo vzpostavljenega delujoča sistema, preko katerega bi lahko neodvisne organizacije za zaščito človekovih pravic nadzorovale zapore;

16. ugotavlja, da je bil po začetku veljavnosti novega kazenskega zakonika dosežen določen napredek na področju pravic žensk; hkrati poudarja, da ostaja nespoštovanje pravic žensk v Turčiji resen problem, in izpostavlja, da so v sodelovanju z ženskimi organizacijami v civilni družbi potrebni nadaljnji napori za odpravo diskriminatornih praks in nasilja nad ženskami ter da je treba zagotoviti več zatočišč za ženske v stiski in so potrebna dodatna sredstva; poziva Turčijo k okrepitvi svojih prizadevanj, da se ženskam omogoči popolno svobodno uveljavljanje njihovih pravic do izobrazbe in zaposlitvenih možnosti; opaža določen napredek v boju proti zločinom iz časti, ki se sedaj kaznujejo z dosmrtno ječo, vendar pa izraža zaskrbljenost nad hitro naraščajočim številom domnevnih samomorov žensk na jugovzhodu Turčije; zaradi tega pozdravlja kampanje ozaveščanja, ki jih organizirajo nevladne organizacije in tisk v Turčiji;

17. poziva turške oblasti, naj bodo v stalnem dialogu z Evropskim parlamentom glede vprašanja pravic žensk v državi in naj upoštevajo njegovo drugo resolucijo o vlogi žensk v turški družbi, gospodarstvu in politiki, o kateri naj bi Evropski parlament razpravljal leta 2006;

18. ugotavlja, da ženske v Turčiji predstavljajo 50 % vseh z univerzitetno izobrazbo in imajo 40 % delež v strokovnih poklicih, tudi med odvetniki in zdravniki;

19. pozdravlja nedavno pobudo turške vlade za socialno vključitev, s katero naj bi s sistemom finančnih pobud pospešili rast zaposlenosti v 49 gospodarsko manj razvitih področjih;

20. izraža globoko zaskrbljenost glede primera Şemdinli, v katerem je šlo za bombni napad na knjigarno, ki so ga domnevno izpeljale turške varnostne sile, in glede kasnejše odstavitve tožilca Ferhata Sarikaya, ki jo je preiskoval turški parlament; poudarja, da ima resne pomisleke glede nenehne - če ne vedno večje - vloge vojske v turški družbi; poudarja, da so objektivne in nepristranske preiskave nujen predpogoj za obnovitev zaupanja javnosti in zagotavljanje verodostojnosti sodstva; zato poziva k objavi poročila Velike narodne skupščine o njeni preiskavi;

21. trdi, da je jasna ustavna ločitev med civilno upravo in vojsko kot tudi ločitev političnih in institucionalnih vlog v Turčiji predpogoj za resno obravnavanje njenega pristopa k EU;

22. ponovno poziva k reformi volilnega sistema, pri kateri bi se odpravilo volilni prag 10 %, da bi tako zagotovili obsežnejšo zastopanost političnih sil in manjšin v Veliki narodni skupščini; v zvezi s tem pozdravlja trenutno razpravo o reformah volilnega sistema;

23. poudarja, da oblikovanje nove ustave dojema kot nadaljnji in verjetno nujni odraz zelo temeljnenarave sprememb, ki se zahtevajo za članstvo v EU, in ugotavlja, da bi moderna ustava lahko tvorila temelje za modernizacijo turške države;

24. ostro obsoja umor sodnika turškega vrhovnega sodišča; je zaskrbljen nad nizko ravnjo zaščite, ki jo policija, navkljub očitnim in javnim grožnjam, nudi tem sodnikom; poziva turške oblasti, naj pomanjkljivosti odpravijo;

25. obsoja nedavne bombne napade v več turških mestih; izraža sočutje žrtvam teh in prejšnjih napadov;

26. poziva turško vlado, naj uvede okoljevarstvene standarde EU pri projektih, ki bi lahko škodovali okolju, kot so na primer načrt za rudnik zlata v Bergami in podobni rudarski projekti, graditev jeza Yortanli, ki je že v teku, gradnja jeza Ilisu, ki bi lahko povzročila uničenje zgodovinsko pomembnih območij, kot sta Hasankeyf (ki bi ga poplavil jez Ilisu) in Allionoi (ki bi ga poplavil jez Allini), in druge načrtovane gradnje jezov v dolini Munzur in v Yusufeliju v pokrajini Artvin;

Človekove pravice in zaščita manjšin

27. obžaluje dejstvo, da je bil na področju temeljnih pravic in svoboščin v zadnjem letu zabeležen le omejen napredek; obsoja kršitve človekovih pravic in svoboščin ter omejitve pri njihovem uveljavljanju;

28. ponovno poudarja, da mora Turčija ravnati v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar zajema tudi celovito in pravočasno izvrševanje vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

29. je zaskrbljen zaradi visokega števila oseb iz Turčije, ki so v letu 2005 prosile za azil v industrijsko razvitih državah; meni, da to kaže na neučinkovitost turške države bodisi pri varovanju svojih meja bodisi na področju sodstva, zagotavljanja strpnosti in varovanja človekovih pravic; hkrati priznava, da je bil med letoma 2001 in 2005 storjen velik napredek, saj se je število prosilcev za azil iz Turčije znižalo za 65 % na samo nekaj čez 10000 leta 2005;

30. opozarja Turčijo na svoje priporočilo, naj prenovi sedanjo nadzorno službo na področju človekovih pravic, tako da njene naloge prenese na neodvisne nadzorne službe, katerim mora biti namenjenih dovolj sredstev za učinkovito delovanje po vseh turških regijah in morajo pridobiti pooblastila, da lahko kadar koli preiščejo kateri koli policijski objekt za pridržanje in obenem tesno sodelujejo z neodvisnimi turškimi nevladnimi organizacijami s področja človekovih pravic; poudarja nujno potrebo po utrditvi in okrepitvi zmogljivosti institucij, ki spodbujajo in uveljavljajo človekove pravice; pozdravlja sodelovanje Turčije s posebnim poročevalcem za vprašanje mučenja pri Svetu ZN za človekove pravice in Turčijo poziva k ohranitvi stalnega razpisa za vse posebne postopke Sveta ZN za človekove pravice;

31. upošteva občutljiv položaj v Turčiji, kjer je večina prebivalcev sunitskih muslimanov, vendar opozarja državo na njeno dolžnost ohranjanja pomembne kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo je podedovala od multikulturnega, večnarodnostnega in večverskega Otomanskega cesarstva; obžaluje, da od zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 28.9.2005 ni prišlo do napredka na področju verske svobode; poudarja, da mora svoboda državljanov, da izvršujejo katero koli vero ali pripadajo kateri koli veroizpovedi, vključevati tudi pravne in upravne možnosti za izvrševanje njihove vere, organiziranje verskih skupnosti, posedovanje in upravljanje s premoženjem skupnosti in usposabljanje duhovščine;

32. odločno obsoja umor italijanskega duhovnika in misijonarja Andrea Santora;

33. ponavlja poziv turškim oblastem, ki ga je izrazil že v svojih prejšnjih resolucijah, naj izpolnijo svoje obveznosti glede verske svobode in naj sprejmejo oprijemljive ukrepe za izkoreninjenje ovir, s katerimi se soočajo verske manjšine, zlasti v povezavi z njihovim pravnim statusom, usposabljanjem duhovščine in njihovimi premoženjskimi pravicami (ekumenski patriarhat je na primer v zadnjem času utrpel razlastitev 30 posesti); poziva turške oblasti k takojšnjemu prenehanju vseh zasegov in odprodaj posesti, ki pripadajo verskim skupnostim; poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in k javni rabi cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva k zaščiti in priznanju Alevitov, vključno s priznanjem hiš Cem kot verskih središč; poziva k zaščiti in priznanju Jezidov in ustanovitvi njihovih molilnic, k vsesplošnemu prostovoljnemu verskemu izobraževanju, ki ne bo zajemalo le sunitske vere, in k uvedbi nadomestnega predmeta za tiste, ki ne želijo sodelovati pri verski vzgoji, pri kateri se obravnavajo vrednote, norme in etična vprašanja; poziva k zaščiti temeljnih pravic vseh krščanskih manjšin in skupnosti v Turčiji (npr. Grkov v Istanbulu, na Imvrosu in Tenedosu);

34. upa, da bo bližajoči se obisk papeža Benedikta XVI. v Turčiji prispeval k okrepitvi medverskega in medkulturnega dialoga med krščanskim in muslimanskim svetom;

35. poziva turške oblasti, naj dosledno spoštujejo in izvršujejo vse sodbe Meddržavnega sodišča in naj ravnajo v skladu z njegovo sodno prakso;

36. vztraja pri zavezi Turčije, da jamči za celovito zaščito temeljnih pravic vseh verskih skupnosti; zahteva, da mora spremenjeni osnutek zakona o verskih skupnostih odražati priporočila Evropskega parlamenta in Komisije ter da mora biti v skladu z evropskimi standardi pri uresničevanju pričakovanj večverske turške družbe;

37. ugotavlja, da v turški družbi poteka pomembna razprava o nošenju naglavnih rut; poudarja, da v zvezi s tem ni evropskih pravil, vendar upa, da bo v Turčiji dosežen sporazum o nošenju naglavnih rut študentk na univerzah;

38. ponovno poziva turške oblasti, naj na področju sindikalnih pravic uvedejo standarde Mednarodne organizacije dela (ILO), naj preprečijo vmešavanje politike v delo sindikatov, naj slednje upoštevajo pri procesih odločanja in naj posebno pozornost posvetijo sodelovanju žensk na trgu dela; medtem ko pozdravlja nedavne uspehe v boju proti delu otrok, kot je na primer projekt v Adani, pa poziva k uvedbi dodatne zakonodaje, ki bo prepovedovala zaposlovanje otrok; pozdravlja zadnje ocene Mednarodne organizacije dela, v katerih je Turčija navedena kot uspešen primer boja proti otroškemu delu, in ob tem pozdravlja dolgoročni cilj turške vlade, da do leta 2012 izkorenini najhujše oblike otroškega dela;

39. pozdravlja začetek predvajanja programa v kurdskem jeziku, vključno s posebnim programom, ki ga pripravlja in predvaja kurdska skupnost in lahko na ta način uveljavlja svoje pravice do kulturnega izražanja in izobraževanja, kar je pomemben korak pod pogojem, da mu bo sledila nadaljnja odprava omejitev;

40. opozarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice Turčiji svetovalo, naj pripravi nov zakonodajni okvir za ugovor vesti vojaški dolžnosti, in nadalje opozarja državo, da je pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti priznana v Listini EU o temeljnih pravicah; zato pozdravlja pobudo turškega ministrstva za pravosodje, da pravico do ugovora vesti uzakoni in predlaga uvedbo nadomestnega služenja vojaškega roka; je zaskrbljen, ker je turško vojaško sodišče nedavno na zaporno kazen obsodilo osebo, ki je zavrnila služenje vojaškega roka iz ugovora vesti, in je javno odklonilo, da bi upoštevalo ustrezno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice; obsoja stalno preganjanje novinarjev in avtorjev, ki so izrazili podporo pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti;

41. močno podpira dejavnosti demokratične civilne družbe v Turčiji, predvsem Turškega združenja za človekove pravice in Turškega sklada za človekove pravice; priznava, da opravljajo demokratične organizacije neprecenljivo delo, še posebej pri nadzorovanju položaja človekovih pravic;

42. poziva Komisijo, da zlasti s finančnega stališča zagotovi obsežno in trdno podporo za dejavnosti omenjenih demokratičnih organizacij, ki predstavljajo turško civilno družbo;

43. ostro obsoja rasističen in ksenofobičen "odbor Talaat Pacha", ki ga sestavljajo skrajno desno usmerjene organizacije, saj ostro kršijo evropska načela in so organizirale odklonilne demonstracije v Lyonu in Berlinu; poziva Turčijo, naj prepove odbor in njegove dejavnosti;

Jugovzhod

44. ostro obsoja ponovne teroristične dejavnosti Kurdske delavske stranke; poudarja, da nobena stran v sporu ni upravičena do uporabe nasilja nad turškimi državljani v različnih koncih države; izraža svojo solidarnost s Turčijo v njenem boju proti terorizmu in v skladu s tem poziva Kurdsko delavsko stranko, naj nemudoma razglasi in spoštuje premirje;

45. pozdravlja nedavni poziv Demokratične družbene stranke k premirju in političnim pogajanjem o sporu na jugovzhodu ter poziva Kurdsko delavsko stranko, naj se nanj pozitivno odzove;

46. ugotavlja, da se mnogim predstavnikom civilne družbe še vedno sodi in se jih vsak dan zastrašuje, med njimi Mehdija Zano, moža Leyle Zana, dobitnice Saharove nagrade Evropskega parlamenta; poziva turško vlado k odpravi omejitev, ki še vedno veljalo za predstavnike turške demokratične civilne družbe;

47. je zelo zaskrbljen zaradi napetosti na jugovzhodu Turčije, ki predstavljajo resno grožnjo za mir in stabilnost v regiji; poudarja pomen nadaljnjega napredka pri zmanjševanju napetosti na vzhodu in jugovzhodu države, ki ga je treba doseči, da bi zagotovili trajnostne in resnične reforme; poziva vse v spor vpletene strani, naj se vzdržijo uporabe nasilja ali nasilnih odgovorov nanj; poudarja, da se zakonodajnega načela o terorizmu ne sme opredeliti tako, da bi bila v protiteroristični zakon vključena tudi neteroristična kazniva dejanja, saj je zakon, ki namesto, da bi se nanašal na konkretna kazniva dejanja, opredeljuje terorizem na podlagi njegovega namena in ciljev, zelo nejasno oblikovan in vsebuje zelo široke pojme, s čimer ogroža temeljne svoboščine;

48. je prepričan, da poziv Demokratične družbene stranke prepovedani Kurdski delavski stranki, naj razglasi enostransko premirje, vzbuja upanje za prekinitev tega začaranega kroga nasilja na jugovzhodu Turčije in drugod po državi;

49. poziva turške oblasti k spoštovanju evropskih standardov za odvzem prostosti in pridržanje osumljencev; nadalje jih poziva, naj neodvisnim patologom omogočijo celovito preiskavo v primerih smrti v priporu ali zaradi domnevnega nasilja varnostnih sil; je zaskrbljen glede nasilja nad otroki, ki je marca 2006 med nemiri v Dijarbakirju zahtevalo smrtne žrtve; ugotavlja, da nov zakon o zaščiti otrok, ki je bil sprejet julija 2005, ni popolnoma skladen z mednarodnimi standardi v določbah, ki so povezane z mladoletnimi prestopniki;

50. poziva turško vlado, naj si na podlagi spodbudne izjave predsednika vlade Erdoğana iz preteklega leta prizadeva za demokratično rešitev kurdskega vprašanja; meni, da je bistveno vzpostaviti ravnovesje med potrebo po nadzoru nad položajem, ki je povezana z varnostjo in izogibanjem civilno-vojaškim napetostim, ter učinkovitim spodbujanjem političnega dialoga ter gospodarskega in družbenega razvoja jugovzhodne regije preko celovite strategije, ki je podprta z ustreznimi sredstvi; poziva turško vlado, naj usmeri naložbe v družbeno-gospodarski razvoj jugovzhoda, naj poskuša odpraviti neenakost med nacionalnim povprečjem in vzhodom ter jugovzhodom, med drugim na področjih nezaposlenosti, dostopa do izobraževanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, ter naj začne konstruktivni dialog z miroljubnimi sogovorniki; poziva izvoljene predstavnike kurdske skupnosti, naj se pozitivno odzovejo na vsak tovrsten dialog s turško vlado ob trdni podpori načelu nenasilja; v tem okviru ponovno opozarja, da je pomembno z ustreznimi sredstvi, kot je na primer znižanje volilnega praga, omogočiti izvoljenim kurdskim predstavnikom večje sodelovanje v demokratičnem procesu; poudarja potrebo po vzpostavitvi učinkovite decentralizirane uprave;

51. izraža prepričanje, da Turčija sama ne more izvesti nujnih finančnih ukrepov za takšne naložbe in razvojni program za jugovzhod, ki jih je zato treba postaviti v širši mednarodni okvir; poziva turško vlado in Evropsko komisijo, naj preučita v kakšni meri bi bilo mogoče v tem kontekstu uporabiti predpristopno pomoč EU;

52. pozdravlja sprejetje zakona o notranje razseljenih osebah, ki lahko ob učinkovitem uveljavljanju služi kot pomemben instrument za popravo krivic; vendar pa ugotavlja, da nadaljnja prisotnost straž po vaseh in ponovno oživljanje nasilja omejujeta pravico do vrnitve; posledično spodbuja turške oblasti, naj razorožijo straže po vaseh in naredijo konec sistemu varovanja vasi;

53. poziva turško vlado, naj pokaže pripravljenost za iskanje politične rešitve kurdskega vprašanja ter se sestane in začne pogajanja z zakonito prokurdsko politično stranko, Demokratično družbeno stranko, ki je pozvala k premirju in političnemu dialogu;

Regionalna vprašanja in zunanji odnosi

54. pozdravlja imenovanje Carigrada za evropsko kulturno prestolnico leta 2010;

55. potrjuje svoje prepričanje, da bi lahko moderna, demokratična in laična Turčija, ob tem, da svoje politike vedno bolj usklajuje s politikami držav članic EU, prevzela dejavno in stabilizirajočo vlogo pri spodbujanju razumevanja med civilizacijami ter med Evropsko unijo in državami v regiji, ki obkroža Turčijo, zlasti na Bližnjem vzhodu; glede tega pozdravlja odločitev turške vlade in parlamenta za sodelovanje v silah za ohranjanje miru v Libanonu;

56. jemlje na znanje predlog Turčije o oblikovanju odbora strokovnjakov ki bi moral biti pod okriljem Združenih narodov, da bi se presegle tragične izkušnje iz preteklosti, in stališče Armenije glede predloga; poziva tako turško kot armensko vlado, naj nadaljujeta s procesom sprave, ki vodi do obojestransko sprejemljivega predloga; pozdravlja dejstvo, da se je z nedavnimi razpravami v Turčiji vsaj začela razprava o boleči zgodovini odnosov z Armenijo; poudarja, da je za državo na poti k članstvu neobhodno priznati svojo preteklost in se sprijazniti z njo, četudi priznanje genocida nad Armenci formalno ne sodi med kopenhagenska merila; s tem v zvezi poziva turške oblasti, naj olajšajo delo raziskovalcev, intelektualcev in akademikov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, ter naj jim omogočijo dostop do zgodovinskih arhivov in jim zagotovijo vso zadevno dokumentacijo; poziva Turčijo, naj brez kakršnih koli predpogojev sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev diplomatskih in dobrososedskih odnosov z Armenijo, naj čim prej ukine gospodarsko blokado ter odpre kopensko mejo, v skladu z resolucijami, ki jih je sprejel Evropski parlament v letih med 1987 in 2005, s čimer bo izpolnila prednostne naloge iz Partnerstva za pristop in zahteve iz pogajalskega okvira o "mirnem reševanju mejnih sporov", ki so oboje obvezne za pristop k EU; podobno stališče bi bilo treba sprejeti za primere drugih manjšin (npr. Grkov iz Ponta in Asircev);

57. poziva Turčijo, naj se zaveže k dobrososedskim odnosom; v tem okviru opozarja državo, da bi se morala vzdržati vsakršnih groženj sosednjim državam (npr. grožnja Grčiji s "casus belli" glede pravice slednje, da določi meje svojih ozemeljskih voda) ter vojaških dejavnosti (npr. nenehne kršitve pravil atenskega letalskega informativnega območja in grškega zračnega prostora), ki ogrožajo varnost letalskega prometa, škodijo dobrim sosedskim odnosom in bi lahko negativno vplivale na pristopni proces; poziva Turčijo, naj si začne resno in dejavno prizadevati za razrešitev še odprtih sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z Ustanovno listino ZN in drugimi zadevnimi mednarodnimi konvencijami; meni, kot je zapisano v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Helsinkih z dne 10. in 11. decembra 1999 in v kratkoročnih prednostnih nalogah Partnerstva za pristop, da se naj nerešena ozemeljska vprašanja (npr. razmejitev epikontinentalnega pasu Egejskega morja) v primeru neuspeha dogovorov predajo Meddržavnemu sodišču za dokončno in obvezujočo odločitev;

58. izraža razočaranje nad dejstvom, da Turčija navkljub svojim pogodbenim obveznostim še naprej ohranja omejitve za plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oziroma prihajajo iz pristanišč Republike Ciper, in jim onemogoča dostop do turških pristanišč ter ciprskim letalom odreka pravico do preleta nad Turčijo in pravico do pristanka na turških letališčih; opozarja Turčijo, da njena praksa predstavlja kršitev Sporazuma iz Ankare ter z njim povezanega Sporazuma o carinski uniji in Dodatnega protokola, saj omejitve posegajo v načelo prostega pretoka blaga; poskuša sodelovati s turškimi oblastmi, da bi jim v zvezi s tem omogočil izpolnitev njihovih obveznosti v celoti, brez zaostrovanja domačih političnih napetosti, ki bi škodile interesom dolgoročne pomiritve s Ciprom; obžaluje, da Turčija v mednarodnih organizacijah in v večstranskih sporazumih vztraja pri svojem vetu proti sodelovanju Republike Ciper;

59. poziva Turčijo, naj čim prej sprejme konkretne ukrepe za normalizacijo svojih dvostranskih odnosov z vsemi državami članicami EU, vključno z Republiko Ciper; pri tem opozarja na izjavo Sveta z dne 21. septembra 2005;

60. ugotavlja sedanje težave v sodelovanju med EU-NATO in poziva Turčijo, da preuči stališče do vključitve vseh držav članic EU;

61. opominja Turčijo, da je priznanje vseh držav članic, tudi Republike Ciper, nujen sestavni del pristopnega procesa; poziva jo, naj sprejme konkretne ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo dvostranskih odnosov z Republiko Ciper; nadalje poziva Turčijo, naj v celoti izvaja določila iz Sporazuma iz Ankare in njegovega Dodatnega protokola ter tudi prednostne naloge iz Partnerstva za pristop; poziva turške oblasti, naj bodo še naprej konstruktivne pri iskanju celovitega odgovora na ciprsko vprašanje v okviru ZN, ki bo sprejemljiv tako za turške kot za grške Ciprčane in bo na osnovi načel, na katerih temelji EU, pa tudi na osnovi pravnega reda Skupnosti vodil k pravični rešitvi ter naj - v skladu z ustreznimi resolucijami ZN - čim prej in po določenem časovnem razporedu umaknejo svoje sile; pozdravlja srečanje med g. Papadopulosom in g. Talatom dne 3. julija 2006, ki je pripeljalo do sporazuma z dne 8. julija 2006; spodbuja nadaljnje stike, usmerjene v prizadevanja za dialog, ki bi moral pripeljati do celovite rešitve;

62. poziva obe strani, naj bosta konstruktivni pri iskanju celostne ureditve ciprskega vprašanja v okviru ZN in na osnovi načel, na katerih temelji EU;

63. poudarja, da bi lahko umik turških vojakov olajšal nadaljevanje vsebinskih pogajanj, in v skladu z ustreznimi resolucijami ZN poziva turško vlado k čim prejšnjem umiku turških sil po določenem časovnem razporedu;

64. pozdravlja instrument finančne podpore, ki je bil oblikovan za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru po srečanju Sveta za splošne zadeve dne 27. februarja 2006; podpira Komisijo v njenih prizadevanjih za uporabo teh sredstev; poziva Svet, naj brez nepotrebnega odlašanja obnovi svoja prizadevanja za dosego sporazuma, ki bo uredil spodbujanje trgovine, povezane s severnim delom Cipra, pri čemer je treba dodatno pozornost usmeriti tudi v morebitni skupni nadzor pristanišča Famagusta pod okriljem EU in ZN, in sicer v skladu s soglasnim sklepom Sveta za splošne zadeve z dne 27. februarja 2006 in ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. aprila 2004 pa tudi posvetovanj iz časa luksemburškega predsedovanja in Protokola št. 10 k Aktu o pristopu Republike Ciper in drugih devetih držav, ter poziva vladi Cipra in Turčije, naj sprejmeta nove pobude za krepitev vezi med obema skupnostma, s čimer bi se gradilo vzajemno zaupanje;

65. pozdravlja pozitivna gibanja v turškem gospodarstvu, ki je priznano kot delujoče tržno gospodarstvo in ki beleži visoko stopnjo rasti (približno 7,6% v letu 2005) ter pomemben in rastoč obseg neposrednih tujih naložb; vendar ostaja zaskrbljen glede primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, ki še naprej narašča, in visoke stopnje brezposelnosti (okoli 10,9 % v marcu 2006); poziva turško vlado, naj si prizadeva za preoblikovanje pozitivne dinamike v trajnostno rast in makroekonomsko stabilnost, ob tem pa naj poskuša zmanjšati velike regionalne razlike v družbeno-gospodarskem razvoju, kar zadeva dohodke, zdravstvo, dostop do izobraževanja, trg delovne sile in druge življenjske pogoje (dohodek na prebivalca v istanbulski regiji je za 43 % višji od nacionalnega povprečja in je približno štirikratnik dohodka na prebivalca v najrevnejši regiji);

66. navkljub splošnemu uspehu carinske unije ugotavlja, da mora Turčija izpolniti še številne obveznosti, ki bi jih bila morala že pred časom, in so zlasti povezane z obstoječimi tehničnimi ovirami pri trgovini, na primer prepoved uvoza govedine, pomanjkanje usklajenosti na področju državne pomoči in resne pomanjkljivosti pri zagotavljanju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; poziva Turčijo, naj na tem področju takoj zagotovi napredek, in jo opozarja, da je treba spoštovati obveznosti iz Sporazuma o carinski uniji;

Pogajanja

67. opozarja Turčijo, da mora v skladu s sklepom Sveta Komisija v letu 2006 poročati o celovitosti njenega izvajanja Dodatnega protokola ter da bi pomanjkljiv napredek v tem pogledu lahko imel resne posledice za pogajalski proces in bi ga lahko celo povsem zaustavil;

68. poudarja, da morata oblikovanje politik v Turčiji in oblikovanje politik EU o Turčiji temeljiti na natančnih, strukturiranih in podrobnih raziskavah ter statističnih podatkih;

69. obžaluje, da Turčija še naprej nasprotuje članstvu Cipra v mednarodnih organizacijah in mehanizmih, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), sistem kontrole raketne tehnologije, Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Wassenaarska ureditev; poziva Turčijo, naj čim prej spremeni to politiko v odnosu do Republike Ciper;

70. poudarja potrebo po stopnjevanju dialoga med EU in Turčijo o zanesljivi oskrbi z energijo, glede na to, da so raznovrstne energetske oskrbovalne poti v interesu obeh strani;

71. pričakuje, da bodo v skladu z njegovimi predhodnimi resolucijami ter stališčem Sveta in Komisije kratkoročne prednostne naloge, določene v Partnerstvu za pristop, uresničene pred koncem leta 2007, srednjeročne prednostne naloge pa pred koncem leta 2009; poudarja dejstvo, da bi bilo treba v prvi fazi pogajanj dati prednost popolnemu izpolnjevanju političnih meril in da je uresničitev teh jasnih ciljev pogoj za nadaljevanje pogajalskega procesa;

72. pozdravlja predlog predsedstva EU, da se politična merila preverjajo skozi celoten pogajalski proces, od poglavja o izobraževanju in kulturi naprej; globoko obžaluje, da ni bilo doseženo soglasje o tem predlogu in se bo torej politična merila preverjalo le med pogajanji o določenih področjih politik; poudarja, da je zaradi tega še bolj bistveno spoštovanje sprejetih rokov za izpolnitev kratkoročnih in srednjeročnih prednostnih nalog v partnerstvu za pristop (pred koncem leta 2007 in pred koncem leta 2009), s čimer se zavarujejo potrebne politične reforme in verodostojnost pristopnega procesa;

73. poudarja, da je v interesu Turčije in za ohranitev zaupanja v nepovratnost procesa reform pomembno, da same oblasti, tako civilne kot vojaške, pa tudi civilna družba, dajo zagon od znotraj za reforme v državi in da te niso zgolj posledica pritiskov na Turčijo iz tujine;

74. meni, da je za turško vlado enako pomembno okrepiti prizadevanja, s katerimi se javnosti pojasni, kako proces pristopa države k Uniji vključuje nenehen notranji reformni proces, v katerem merilo uspeha ni izpolnjevanje nekaterih posameznih ukrepov, temveč doseganje evropskih standardov glede demokratizacije in politične liberalizacije, s čimer se ne spremenijo le določene prakse, ampak javna in uradna miselnost;

75. upošteva namero turške vlade, da nadaljuje z gradnjo jedrskih reaktorjev za proizvodnjo jedrske energije za civilne namene; poziva turško vlado, naj se zaveže k celovitemu spoštovanju določil in pogojev Mednarodne agencije za atomsko energijo ter naj z njo tesno sodeluje pri zagotavljanju varnosti reaktorjev in varstva okolja; v tem okviru poziva Komisijo, naj med pristopnimi pogajanji skrbno spremlja izvajanje pravnega reda Skupnosti;

76. poudarja, da je začetek pogajanj prvi korak v dolgotrajnem procesu, ki je že po svoji naravi odprt proces ter ne vodi do pristopa že vnaprej in samodejno; vseeno poudarja, da je cilj pogajanj turško članstvo v EU, vendar bo uresničitev tega cilja odvisna od prizadevanj obeh strani;

77. ponovno poudarja, da bi v primeru resnega in stalnega kršenja načel demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države in načel mednarodnega prava Komisija lahko priporočila Svetu prekinitev pogajanj, o čemer bo ta odločal s kvalificirano večino;

78. meni, da morajo odnosi med EU in Turčijo zagotoviti, da država ostane trdno zasidrana v evropskih strukturah, ne glede na to, ali se pogajanja zaključijo uspešno ali ne;

79. ponovno opozarja, da predstavlja sposobnost EU sprejeti Turčijo in pri tem ohraniti zagon evropskega povezovanja pomembno vprašanje, ki je tako v splošnem interesu EU kot Turčije; obžaluje, da Komisiji ni uspelo podati nadaljevanja študije o presoji vplivov iz 2005; prosi, da se mu predloži nadaljevanje študije o presoji vplivov v letu 2006; ocenjuje kot izredno pomembno, da EU pravočasno vzpostavi institucionalne in finančne predpogoje za pristop Turčije; glede tega opozarja, da Pogodba iz Nice ni sprejemljiva osnova za nadaljnje odločitve o pristopu novih držav članic, in zato vztraja, da je treba nujne reforme uveljaviti v okviru ustavnega postopka; ponovno opozarja, da se lahko učinek pristopa Turčije na proračun v celoti oceni v okviru finančnega okvira za obdobje od leta 2014 naprej; v zvezi s tem pričakuje poročilo o sposobnosti absorpcije Unije, ki ga bo decembra 2006 na zasedanju Evropskega sveta predstavila Komisija;

80. poudarja, da bi bilo treba v primeru Turčije, za razliko od predhodnih pogajanj, nenehno in temeljito obveščati evropsko javnost o pogajanjih in s tem povezanim napredkom Turčije;

*

* *

81. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice ter vladi in parlamentu Turčije.

[1] UL C 227 E, 21.9.2006, str. 163.

[2] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0096.

[3] UL C 226 E, 15.9.2005, str. 189.

[4] UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385.

[5] UL L 22, 26.1.2006, str. 34.

[6] UL L 65, 7.3.2006, str. 5.

--------------------------------------------------