52005PC0689

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2005

KOM(2005)689 končno

2005/0274(CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov {SEK(2005)1749}

(predlož ila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Uvod

Dne 12. decembra 2001 je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti(v nadaljevanju „Uredba o modelih Skupnosti“)[1].

Uredba o modelih Skupnosti vzpostavlja sistem o modelih Skupnosti, ki določa pridobitev varstva za modele z enotno veljavnostjo na celotnem ozemlju Skupnosti. V skladu z Uredbo se lahko model zavaruje bodisi kot neregistrirani model Skupnosti, če postane dostopen javnosti na način, predviden z Uredbo, bodisi kot registrirani model Skupnosti, če je registriran v okviru postopka, določenega z Uredbo.

Uredba o modelih Skupnosti poverja upravljanje modelov Skupnosti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli), v nadaljevanju „Urad“[2]. Dne 1. januarja 2003 je Urad omogočil prijave za registrirane modele Skupnosti, kot prvi dan za oddajo vloge pa je bil odobren 1. april 2003.

23. decembra 2003 je začel veljati Akt iz leta 1999 Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999 (v nadaljevanju „Ženevski akt“). Ženevski akt oblikovalcem omogoča pridobitev varstva modela v več državah z eno samo mednarodno prijavo. Tako na podlagi Ženevskega akta ena sama mednarodna prijava, vložena v mednarodni pisarni Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), nadomesti celo vrsto prijav, ki bi jih sicer bilo treba obravnavati v različnih nacionalnih ali regionalnih uradih.

Ena glavnih novosti Ženevskega akta je, da lahko pristopijo medvladne organizacije, ki imajo regionalni urad za registracijo modelov z veljavnostjo na ozemlju, na katerem se uporablja ustanovni akt organizacije. Ta novost je bila vnesena v Ženevski akt s posebnim namenom, da se Skupnosti omogoči upoštevanje mednarodnega sistema registracije po začetku veljave sistema o modelih Skupnosti.

Za pripravo pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu je Komisija izdelala dva predloga, ki sta skupaj predložena Svetu. Prvi predlog Komisije se nanaša na pristop Skupnosti k Ženevskemu aktu[3].

Ta drugi predlog vsebuje ukrepe, ki so potrebni za uveljavitev pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu.

2. Struktura predloga Komisije

Predlaga se, da se ukrepi, ki uveljavljajo pristop Skupnosti Ženevskemu aktu, vključijo v Uredbo Skupnosti o modelih s pomočjo spremembe obstoječih določb in z dodatkom novega naslova XIa, o „mednarodni registraciji modelov“[4].

V bistvu so vsebinske določbe, ki veljajo za mednarodno registracijo in imenujejo Skupnost, enake kot določbe, ki veljajo za modele Skupnosti.

Tako so mednarodne registracije, ki imenujejo Evropsko skupnost, in modeli Skupnosti oboji odvisni od iste zakonodaje v zvezi z modeli (naslov II), oboji so predmeti premoženja (naslov III), lahko so predmet zahteve za razglasitev ničnosti (naslov VI), lahko se vloži pritožba na odločitev oddelka za ničnost (naslov VII), pristojnost in postopki v pravnih postopkih v zvezi z modeli Skupnosti so za mednarodne registracije, ki imenujejo Evropsko skupnost, isti kot za modele Skupnosti (naslov IX).

Zato vsebuje novi naslov XIa mnogo navzkrižnih sklicevanj na druge člene Uredbe.

Vključitev tega novega naslova v Uredbo olajšuje dostop do vseh določb, ki veljajo za model, varovan na celotnem ozemlju Evropske skupnosti, bodisi z registracijo modela kot model Skupnosti bodisi z mednarodno registracijo modela, ki imenuje Evropsko skupnost na podlagi Ženevskega akta.

S predlagano strukturo se bodo izvedbeni ukrepi, kakor so določeni z uredbami Komisije (ES) št. 2245/2002[5], št. 2246/2002[6] in št. 216/96[7] uporabljali smiselno. Komisija jih bo po potrebi spremenila, na primer glede preučitve razlogov za zavrnitev iz člena 106e tega predloga.

3. Ženevski akt

Ženevski akt je del haaškega sistema, ki temelji na Haaškem sporazumu o mednarodni registraciji modelov. Ta sporazum je sestavljen iz treh različnih aktov: Londonski akt iz leta 1934, Haaški akt iz leta 1960 in Ženevski akt iz leta 1999. Vsi trije akti so avtonomni, njihove vsebinske določbe pa obstajajo vzporedno. Pogodbenice se lahko priključijo enemu, dvema ali vsem trem aktom. Samodejno postanejo članice haaške unije, ki ima trenutno 42 držav pogodbenic, med katerimi je 12 držav članic EU[8].

Sistem mednarodne registracije modelov je nastal iz potrebe po preprostosti in gospodarnosti. Imetnikom modelov iz držav pogodbenic omogoča varstvo njihovih modelov z minimalnimi formalnostmi in izdatki.

Mednarodna prijava se po plačilu enega samega skupka pristojbin lahko vloži v enem jeziku (angleški ali francoski). Prijavitelj mora imenovati države pogodbenice, v katerih se zahteva varstvo. Mednarodna prijava se običajno pošlje neposredno mednarodni pisarni. Po prejetju prijave mednarodna pisarna preveri, ali mednarodna prijava izpolnjuje predpisane formalne pogoje in nato prijavo ali natančneje, registracijo, objavi v International Designs Bulletin (na spletni strani WIPO). Po objavi mora vsak nacionalni urad ugotoviti, v katerih mednarodnih registracijah je bil imenovan, da nato nadaljuje z vsebinsko preučitvijo, če obstaja, določeno z njegovo lastno zakonodajo.

Vsi vsebinski vidiki varstva (vključno zlasti z vsebinsko preučitvijo, ki jo je opravil vsak urad, oceno pogojev varstva in obsegom navedenega varstva) tako v celoti zadevajo zakonodajo vsake imenovane pogodbenice.

Kot rezultat navedenega pregleda lahko urad uradno obvesti mednarodno pisarno o zavrnitvi varstva na njegovem ozemlju. Vendar pa mednarodne registracije ni mogoče zavrniti zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev. Taki pogoji se morajo po preučitvi s strani mednarodne pisarne šteti kot že izpolnjeni.

Ko je mednarodna prijava sprejeta, ima enak učinek v vsaki od imenovanih držav, kot da bil model vložen neposredno tam. Mednarodna registracija je zato enakovredna nacionalni pravici v smislu njenega obsega varstva in izvrševanja. Hkrati mednarodna registracija olajšuje vzdrževanje varstva: obstaja samo ena prijava za obnovo in en sam preprost postopek za evidentiranje kakršnih koli sprememb (npr. lastništva ali naslova).

Cilj Ženevskega akta leta 1999 je bil dvojen, in sicer:

- narediti haaški sistem privlačnejši za prijavitelje in razširiti sistem na nove članice; s tem namenom je Akt iz leta 1999 vnesel številne značilnosti v haaški sistem, da bi se olajšal pristop k haaški uniji državam, ki upravljajo sisteme za pregled modelov (npr. ZDA in Japonska);

- zagotoviti vzpostavitev povezave med mednarodnim sistemom registracije in regionalnimi sistemi z zagotovitvijo, da lahko medvladne organizacije postanejo pogodbenice Akta.

Drugi cilj omogoča pristop Evropske skupnosti k haaškemu sistemu. V tem primeru bi ozemlje EU za namene Sporazuma veljalo kot ena država s predpisi Skupnosti o modelih kot ustrezno domačo zakonodajo. UUNT bi postal urad, pristojen za vsebinski pregled mednarodnih prijav, v katerih je imenovana Skupnost.

Sistem Ženevskega akta je v celoti začel delovati 1. aprila 2004. Na ta dan so Ženevski akt in posodobljeni skupni predpisi v okviru Haaškega sporazuma, ki poenostavljajo celotni postopek, postali veljavni.

Sistem Skupnosti za modele in mednarodni sistem registracije, kakor sta bila določena s Haaškim sporazumom, se lahko štejeta kot medsebojno dopolnjujoča. Sistem Skupnosti o modelih določa popolni in enotni regionalni sistem registracije modelov, ki zajema celotno ozemlje Evropske unije. Haaški sporazum je pogodba, ki centralizira postopke za pridobitev varstva modelov na ozemlju imenovanih pogodbenic.

4. Pravna podlaga

Ker so predpisi, ki uveljavljajo pristop Skupnosti k Haaškemu sporazumu, vključeni v Uredbo z vključitvijo novega in ločenega naslova v okviru navedene uredbe in s spremembo obstoječih določb v tej uredbi, mora biti pravna podlaga za ta predlog ista kot pravna podlaga Uredbe, tj. člen 308 Pogodbe.

5. Členi

Člen 1, odstavek 1

Člen 1(1) spreminja člen 25(1)(d) tako, da se doda „ali s pravico iz modela, registrirano na podlagi Ženevskega akta Haaškega sporazuma v zvezi z mednarodno registracijo modelov, sprejetega v Ženevi 2. julija 1999 (…), in veljavno v Skupnosti, ali s prijavo za tako pravico“ kot nadaljnjo nekdanjo pravico, ki se lahko uveljavlja kot razlog za ničnost. Tak dodatek je potreben, da se razjasni, da ima mednarodna prijava ali registracija enako vrednost kot predhodni model kot pravica iz modela v okviru nacionalne ali skupnostne zakonodaje o modelih.

Člen 1, odstavek 2

Določbe, ki uveljavljajo pristop Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu, se vključijo v Uredbo o modelih Skupnosti z vključitvijo novega naslova XIa o mednarodni registraciji modelov.

Oddelek 1– Splošne določbe

Člen 106a (Uporaba določb)

Kot splošno pravilo člen 106a te predlagane spremembe Uredbe določa, da se Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in predpisi, ki izvajajo navedeno uredbo, načeloma uporabljajo za mednarodne registracije na podlagi Ženevskega akta, ki imenujejo Skupnost.

Poleg tega je razjasnjeno, da bo v primerih, ko gre za mednarodne registracije, ki imenujejo Evropsko skupnost, mednarodni register nadomestil register, ki ga vodi Urad. Vsak zapis v mednarodnem registru, povezan z mednarodno registracijo, ki imenuje Evropsko skupnost, ima enak učinek, kot če bi bil opravljen v registru, ki ga vodi Urad.

Enaki argumenti veljajo za objavo: vse objave v zvezi z mednarodno prijavo, ki imenuje Skupnost, opravi mednarodna pisarna in imajo enak učinek kot objave Urada. Poleg tega se argumenti uporabljajo za jezikovni režim člena 98 Uredbe.

Oddelek 2 – Mednarodne registracije, ki imenujejo Evropsko skupnost

Člen 106b (Postopek za vlogo za mednarodno imenovanje)

Člen 4(1)(a) Ženevskega akta navaja, da se lahko mednarodna prijava po želji prijavitelja vloži bodisi neposredno pri mednarodni pisarni ali preko urada pogodbenice prijavitelja. Vendar pa lahko pogodbenica v skladu s členom 4(1)(b) Ženevskega akta uradno obvesti, da se mednarodne prijave ne smejo vlagati preko njenega urada.

Večina prednosti haaškega sistema je v njegovi preprostosti, lokacija sprejemne pisarne pa se zdi za prijavo modelov manj pomembna. Da ne bi prišlo do nepotrebnega podvajanja dela, mora Evropska skupnost izključiti vlogo prijave preko Urada. Neposredna oddaja vlog pri WIPO ima prednost tudi zato, da bi se preprečilo zamenjave prijaviteljev med prijavami za registracijo modelov Skupnosti in prijavami za mednarodne registracije. Taka zamenjava bi bila še težavnejša v primeru plačila osnovne pristojbine za mednarodno prijavo, ki mora biti vsekakor plačana neposredno mednarodni pisarni in se plača v času oddaje vloge. Če bi prijavitelji pomotoma plačali pristojbino UUNT-ju, bi ta urad moral pristojbino vrniti. Bistveno je, da WIPO zdaj ne prejema prijav, vloženih preko nacionalnih uradov, niti od tistih pogodbenic, ki bi dovoljevale tak postopek.

Zato Komisija predlaga, da Skupnost v svoji listini o pristopu izjavi, da se mednarodne prijave ne smejo vlagati preko njenega urada. V skladu s tem člen 106b podrobno določa, da se mednarodne prijave v skladu s členom 4(1) Ženevskega akta, ki imenujejo Skupnost, vložijo neposredno v mednarodni pisarni.

Člen 106c (Pristojbine za imenovanje)

1. Ženevski akt v členu 7 določa, da predpisane pristojbine vključujejo standardno pristojbino za imenovanje, ki jo je treba plačati za vsako imenovano pogodbenico. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, izjavi, da se za vsako prijavo in za vsako obnovo mednarodne registracije, v kateri je imenovana, standardna pristojbina za imenovanje nadomesti z individualno pristojbino za imenovanje, katere znesek se navede v izjavi in se lahko v nadaljnjih izjavah spremeni. Znesek, ki se določi, ne sme biti višji od enakovrednega zneska, do katerega bi bila pogodbenica upravičena za nacionalno prijavo in obnovo, pri čemer se ta znesek zmanjša za prihranke, ki izhajajo iz mednarodnega postopka.

2. Komisija predlaga, da Skupnost v svoji listini o pristopu izjavi, da se predpisane pristojbine za imenovanje iz člena 7(1) Ženevskega akta v zvezi s prijavo in obnovo nadomestijo z individualnimi pristojbinami za imenovanje. Te pristojbine se plačajo mednarodni pisarni in ta pisarna jih nakaže UUNT-ju.

3. Komisija bo predlagala tudi spremembo Uredbe (ES) št. 2246/2002 o pristojbinah, ki se plačajo UUNT-ju, kjer se bodo določili zneski individualnih pristojbin za imenovanje, v skladu z zahtevami iz navedenega člena 7(2) in predpisom 28 skupnih predpisov.

Člen 106d (Učinki mednarodne registracije, v kateri se imenuje Skupnost)

Odstavek 1

V skladu s členom 48 Uredbe o modelih Skupnosti se prijava za registrirani model Skupnosti registrira na Uradu kot registrirani model Skupnosti, če prijava izpolnjuje zahteve za registrirani model Skupnosti in če ni bila zavrnjena na podlagi člena 47 Uredbe o modelih Skupnosti.

V skladu s členom 47 se prijava za registrirani model Skupnosti zavrne, če Urad opazi razloge za zavrnitev registracije, tj. če model, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 3(a) ali je v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli.

Določba člena 106d te predlagane spremembe Uredbe zagotavlja, da za začetek varstva mednarodne registracije, v kateri se imenuje Skupnost, veljajo isti pogoji, kot veljajo za registrirani model Skupnosti, tj. mednarodna registracija, ki imenuje Evropsko skupnost, nima učinka registracije modela Skupnosti na ozemlju Evropske skupnosti, dokler je Urad ne preuči glede razlogov za zavrnitev registracije.

Odstavek 2

Člen 106d(2) te predlagane spremembe Uredbe določa, da začne mednarodna registracija veljati z datumom njene registracije v skladu s členom 12(2) Ženevskega akta in je učinek enak učinku registriranega modela Skupnosti, če Urad ne zavrne učinka mednarodne registracije, v kateri se imenuje Evropska skupnost, na njegovem ozemlju v skladu s členom 10(2) Ženevskega akta, ali če je bila kakršna koli taka zavrnitev umaknjena.

Odstavek 3

Mednarodnih registracij, evidentiranih v mednarodnem registru registra Urada, sicer ni treba ponovno objavljati, Urad pa je v skladu s členom 106d(3) te predlagane spremembe Uredbe zavezan zagotoviti informacije o registracijah na podlagi Ženevskega akta, ki imenujejo Evropsko skupnost. To bi bilo na primer mogoče učinkovito izvesti z ustvarjenjem povezave na Haaški sistem na spletni strani UUNT-ja. Pogoje in načine je treba določiti v izvedbeni uredbi.

Člen 106e (Razlogi za zavrnitev)

Odstavek I

Razlogi za zavrnitev, določeni v členu 106e te predlagane spremembe Uredbe so enaki kot razlogi za zavrnitev registracije na podlagi člena 47(1), pri čemer se zagotavlja, da se mednarodna registracija, ki imenuje Skupnost, preuči na enak način kot prijave za registrirane modele Skupnosti.

Odstavek 2

Določba člena 106e te predlagane spremembe Uredbe imetniku mednarodne registracije, v kateri se imenuje Skupnost, zagotavlja pravico do predložitve pripomb ali do odklonitve mednarodne registracije za Evropsko skupnost v skladu s členom 12(3)(b) Ženevskega akta.

Ustrezna določba v členu 47(2) nadalje določa, da se prijavitelju registriranega modela Skupnosti omogoči sprememba prijave. Vendar ta dodatna možnost ne more veljati za mednarodno registracijo, ker je mogoče razloge za zavrnitev odpraviti samo s spremembo zadevnega modela na podlagi odstavka 1, Ženevski akt pa ne določa spremembe modela mednarodne registracije, potem ko je bil model vpisan v mednarodni register.

Običajni postopek bi bil: Urad po uradni dolžnosti preuči razloge za zavrnitev. Če Urad med pregledom opazi razlog za zavrnitev, uradno obvesti mednarodno pisarno, navede pa tudi razloge za zavrnitev. Tako obvestilo se izda v roku šestih mesecev od objave mednarodne registracije (predpis 18(1) skupnih predpisov). Mednarodna pisarna nemudoma pošlje kopijo obvestila o zavrnitvi imetniku (člen 12(3) Ženevskega akta). Imetnik lahko v roku, ki ga Urad navede v obvestilu, odkloni mednarodno registracijo v zvezi s Skupnostjo ali predloži pripombe za odpravo razlogov za zavrnitev. V teku preučitve razlogov za zavrnitev imetnik in Urad med seboj neposredno komunicirata. Če imetnik odpravi razlog(e) za zavrnitev, Urad umakne zavrnitev in ustrezno obvesti mednarodno pisarno.

Odstavek 3

Člen 106e(3) podrobno določa, da se pogoji preiskave o razlogih za zavrnitev določijo v izvedbeni uredbi.

Člen 106f (Razveljavitev učinkov mednarodne registracije)

Odstavek I

Člen 106f te predlagane spremembe Uredbe izvaja člen 15(1) Ženevskega akta in omogoča izjavo o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije na ozemlju Evropske skupnosti.

Ta določba zagotavlja, da veljajo za izjavo o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije na ozemlju Evropske skupnosti enake določbe, kakor veljajo za vlogo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti. Tretje stranke lahko dosežejo razglasitev ničnosti učinkov mednarodne registracije v Skupnosti bodisi s prijavo, predloženo Uradu v skladu s členom 52 bodisi s protitožbo pred sodiščem za modele Skupnosti v skladu s členom 81(d).

V primeru zahteve za razveljavitev učinkov pred Uradom veljata naslova VI in VII. Imetnik lahko predvsem predloži pripombe k vlogi za razglasitev ničnosti v skladu s členom 31 izvedbene uredbe. Na končno odločitev oddelka za ničnost se je mogoče pritožiti (člen 55(1) Uredbe o modelih Skupnosti).

Glede tega je upoštevan člen 15(1) Ženevskega akta. Ta določba zahteva, da se ničnost učinkov mednarodne registracije ne sme razglasiti, ne da bi imel imetnik pravočasno priložnost braniti svoje pravice.

Odstavek 2

Člen 15(2) Ženevskega akta zahteva, da urad pogodbenice, na katere ozemlju so bili učinki mednarodne registracije razveljavljeni, če je seznanjen z razveljavitvijo, uradno obvesti mednarodno pisarno. Ta obveznost je bila prevzeta v členu 106f(2). Očitno je, da bo Urad seznanjen z ničnostjo, če je to rezultat postopka ničnosti na Uradu ali če sodišče Skupnosti za modele obvesti Urad o razglasitvi ničnosti v skladu s členom 86(4) Uredbe o modelih Skupnosti.

Člen 2

Člen 97 Uredbe Skupnosti o modelih podrobno določa, da se, razen če ni pod naslovom o dopolnilnih določbah določeno drugače, naslov XII Uredbe o blagovni znamki Skupnosti uporablja za Urad v zvezi z njegovimi nalogami po tej uredbi. Naslov XII Uredbe o blagovni znamki Skupnosti vključuje člen 134(3) o prihodkih Urada. Ta določba je bila spremenjena zaradi pristopa k Madridskemu protokolu, ki je ustvaril novi vir prihodkov, in sicer „skupne pristojbine, ki se plačajo v skladu z Madridskim protokolom, navedenim v členu 140 te uredbe za mednarodno registracijo, ki imenuje Evropske skupnosti …“.

Podobna sprememba Uredbe o blagovni znamki Skupnosti je potrebna po pristopu ES k Ženevskemu aktu. Pristojbine, ki se plačajo na podlagi Ženevskega akta, je treba vključiti kot nov vir prihodkov za Urad.

Člen 3

Ženevski akt bo za Skupnost zavezujoč tri mesece po datumu, ko je pri generalnem direktorju WIPO vložila listino o pristopu.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 2 predloga Komisije za odločbo Sveta o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu, kar je omenjeno že zgoraj, določa, da lahko Svet po sprejetju navedene odločbe Sveta vloži omenjeno listino o pristopu pri generalnem direktorju mednarodne pisarne po datumu, ko je Svet sprejel potrebne ukrepe za uveljavitev pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu.

2005/0274(CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti[12] je ustvarila sistem modelov Skupnosti, s katerim lahko podjetja s pomočjo enega postopkovnega sistema pridobijo modele Skupnosti, ki prejmejo enotno varstvo in dosežejo učinek na celotnem območju Skupnosti.

(2) Po pripravah, ki jih je sprožila in izvedla Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) z udeležbo držav članic, ki so članice haaške unije, držav članic, ki niso članice haaške unije in Evropske skupnosti, je diplomatska konferenca, sklicana s tem namenom, v Ženevi 2. julija 1999 sprejela Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (v nadaljevanju „Ženevski akt“).

(3) Svet je z odločbo Sveta [….] odobril pristop Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma v zvezi mednarodno registracijo modelov[13] in pooblastil predsednika Sveta za oddajo listine o pristopu generalnem direktorju WIPO od datuma, ko je Svet sprejel ukrepe, ki so potrebni za uveljavitev pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu. Ta uredba zajema navedene ukrepe.

(4) Ustrezne ukrepe je treba vključiti v Uredbo (ES) št. 6/2002 z vključitvijo novega naslova o „mednarodni registraciji modelov“.

(5) Pravila in postopki v zvezi mednarodnimi registracijami, ki imenujejo Skupnost, morajo biti v bistvu enaki kot pravila in postopki, ki veljajo za prijave modelov Skupnosti. V skladu s tem načelom mora biti mednarodna registracija, ki imenuje Skupnost, pregledana glede razlogov za zavrnitev registracije, preden začne veljati enako kot registriran model Skupnosti. Prav tako morajo za mednarodno registracijo z enakim učinkom kot registrirani model Skupnosti veljati enaka pravila za razveljavitev kot za registrirani model Skupnosti.

(6) Zato je treba Uredbo (ES) št. 6/2002 ustrezno spremeniti.

(7) Pristop Skupnosti k Ženevskemu aktu bo ustvaril novi vir prihodkov za Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli). Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti[14] je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 6/2002 se spremeni:

1. Člen 25(1)(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) če je model Skupnosti v nasprotju s predhodnim modelom, ki je postal dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, ali, če se zahteva prednostna pravica, po datumu prednostne pravice modela Skupnosti, in ki ga od datuma pred navedenim datumom varuje

i) registrirani model Skupnosti ali prijava za tak model, ali

ii) registrirana pravica iz modela države članice ali prijava za tako pravico ali

iii) pravica iz modela, registrirana v okviru Ženevskega akta Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetega v Ženevi 2. julija 1999, v nadaljevanju „Ženevskega akta“, ki je bil odobren z odločbo Sveta [….][15] in velja v Skupnosti, ali prijava za tako pravico;“

2. Za naslovom XI se vstavi naslednji naslov:

„NASLOV XIa:

MEDNARODNA REGISTRACIJA MODELOV

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 106a

Uporaba določb

1. Če v tem naslovu ni drugače podrobno določeno, se ta uredba in kakršne koli uredbe, ki izvajajo to uredbo, sprejete v skladu s členom 109, smiselno uporabljajo za registracije v mednarodnem registru, ki ga vzdržuje mednarodna pisarna svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju „mednarodna registracija“ in „mednarodna pisarna“), ki imenujejo Skupnost, v okviru Ženevskega akta.

2. Vsak vpis mednarodne registracije v mednarodnem registru, ki imenuje Skupnost, ima enak učinek, kot če bi šlo za vpis v register modelov Skupnosti Urada in vsaka objava mednarodne registracije, s katero se imenuje Skupnost, v biltenu mednarodne pisarne ima enak učinek, kot če bila bila objavljena v biltenu modelov Skupnosti.

ODDELEK 2

MEDNARODNE REGISTRACIJE, KI IMENUJEJO SKUPNOST

Člen 106b

Postopek za vlogo mednarodne prijave

Mednarodne prijave v skladu s členom 4(1) Ženevskega akta se vložijo neposredno v mednarodni pisarni.

Člen 106c

Pristojbine za imenovanje

Predpisane pristojbine za imenovanje, navedene v členu 7(1) Ženevskega akta, se nadomestijo z individualno pristojbino za imenovanje.

Člen 106d

Učinki mednarodne registracije, v kateri se imenuje Skupnost

1. Mednarodna registracija, s katero se imenuje Skupnost, ima od datuma registracije enak učinek kot prijava za registrirani model Skupnosti.

2. Če ni bilo obvestila o zavrnitvi ali če je bila kakršna koli taka zavrnitev umaknjena, ima mednarodna registracija modela, s katero se imenuje Skupnost, od datuma iz odstavka 1 enak učinek kot registracija modela kot registriran model Skupnosti.

3. Urad zagotovi informacije o mednarodnih registracijah iz odstavka 2 v skladu s pogoji iz izvedbene uredbe.

Člen 106e

Razlogi za zavrnitev

1. Urad pošlje mednarodni pisarni obvestilo o zavrnitvi najpozneje šest mesecev od datuma objave mednarodne registracije, če Urad med preiskavo mednarodne registracije opazi, da model, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 3(a) ali je v nasprotju z javnim redom ali s sprejetimi moralnimi načeli.

V obvestilu se navedejo razlogi za zavrnitev.

2. Zavrnitev učinkov mednarodne registracije v Skupnosti ne postane dokončna, dokler ni bila imetniku omogočena možnost za odklonitev mednarodne registracije v zvezi s Skupnostjo ali za predložitev pripomb.

3. Pogoji za preučitev razlogov za zavrnitev se določijo v izvedbeni uredbi.

Člen 106f

Razveljavitev učinkov mednarodne registracije

1. Učinek mednarodne registracije v Skupnosti se lahko razglasi za ničen delno ali v celoti v skladu s postopkom v naslovih VI in VII ali s strani sodišča za modele Skupnosti na podlagi protitožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

2. Če je razveljavitev znana Uradu, o njej obvesti mednarodno pisarno.“

Člen 2

Člen 134(3) Uredbe (ES) št. 40/94 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prihodki brez poseganja v druge vrste dohodkov zajemajo skupne pristojbine, plačljive v okviru uredb o pristojbinah, skupne pristojbine na podlagi Madridskega protokola, omenjene v členu 140 te uredbe za mednarodno registracijo, ki imenuje Evropski skupnosti in druga plačila pogodbenicam Madridskega protokola, skupne pristojbine, plačljive na podlagi Ženevskega akta, navedene v členu 106c Uredbe (ES) št. 6/2002 za mednarodno registracijo, ki imenuje Evropsko skupnost in druga plačila pogodbenicam Ženevskega akta ter, do potrebnega obsega, subvencije, vnesene pod posebno postavko splošnega proračuna Evropskih skupnosti, oddelek Komisije.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan, ko začne Ženevski akt veljati za Evropsko skupnost.

Datum začetka veljavnosti te uredbe se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Področje politike: notranji trg za blago in storitve Dejavnost: priprava ukrepov, ki so potrebni za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu o mednarodni registraciji modelov |

NASLOV UKREPA: PREDLOG UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE (ES) šT. 6/2002 IN (ES) šT. 40/94 ZA UVELJAVITEV PRISTOPA EVROPSKE SKUPNOSTI K ŽENEVSKEMU AKTU HAAšKEGA SPORAZUMA O MEDNARODNI REGISTRACIJI MODELOV |

1. PRORAČUNSKA(-E) VRSTICA(-E) + POSTAVKA(-E)

2. SKUPNI ZNESKI

2.1. Dodeljena sredstva za ukrep, skupaj (del B): v milijonih EUR za obveznosti

se ne uporablja

2.2. Obdobje uporabe:

(leto začetka in izteka)

Začetek: datum začetka veljavnosti

Iztek: neomejeno

2.3. Skupna večletna ocena odhodkov:

(a) Časovni pregled odobritev za prevzem obveznosti/odobritev plačil (finančna intervencija) (glej točko 6.1.1)

jih ni

(b) Tehnična in upravna pomoč ter odhodki za podporo (glej točko 6.1.2)

jih ni

(c) Skupni finančni vpliv človeških virov in drugih upravnih odhodkov (glej točki 7.2 in 7.3)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | Skupaj |

Obveznosti/plačila | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,324 |

SKUPAJ a+b+c |

Obveznosti | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,324 |

Plačila | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,054 | 0,324 |

2.4. Skladnost s finančnim programiranjem in finančno perspektivo

[X] Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma.

2.5. Finančni vpliv na prihodke:

[X] Predlog nima finančnih posledic (obsega tehnične vidike v zvezi z izvajanjem ukrepa).

ALI

Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

se ne uporablja

3. ZNAČILNOSTI PRORAČUNA

Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 5 |

4. PRAVNA PODLAGA

Člen 308 ES

5. OPIS IN RAZLOGI

5.1. Potreba po intervenciji Skupnosti

5.1.1. Cilji

Predlog vsebuje ukrepe, ki so potrebni za uveljavitev pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu. Ustrezni ukrepi morajo biti vključeni predvsem v Uredbi (ES) št. 6/2002 z vključitvijo novega naslova o „mednarodni registraciji modelov“. Pristop Skupnosti k Ženevskemu aktu bo ustvaril novi vir prihodkov za Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) – UUNT, zato je treba Uredbo (ES) št. 40/94 ustrezno spremeniti.

5.1.2. Ukrepi, sprejeti v zvezi s predhodnim vrednotenjem

Evropska skupnost je že pokazala veliko zanimanje za haaški sistem, ko se je odločila sprejeti dejavno vlogo v mednarodnih pogajanjih, ki so privedla do diplomatske konference v Ženevi leta 1999, ko je bil sprejeti novi akt. Organizacije, ki predstavljajo potencialne uporabnike sistema za modele Skupnosti in mednarodnega sistema registracij, so večkrat izrazile veliko zanimanje za vzpostavitev povezave med obema sistemoma. Leta 2004 je Komisija začela posvetovanje z zainteresiranimi strankami (države članice, poslovne in poklicne organizacije ter zasebne družbe) o morebitnem vplivu pristopa ES k haaškemu sistemu na gospodarstvo. Velika večina odzivov, ki meji na soglasnost, je podprla zamisel, da bi Skupnost v bližnji prihodnosti pristopila k Ženevskemu aktu.

5.1.3. Ukrepi, sprejeti po naknadnem vrednotenju

se ne uporablja

5.2. Predvideni ukrep in proračunske intervencije

Pravila in postopki v zvezi mednarodnimi registracijami, ki imenujejo Skupnost, morajo biti v bistvu isti kot pravila in postopki, ki veljajo za prijave modelov Skupnosti. V skladu s tem načelom je treba mednarodno registracijo, ki imenuje Skupnost, pregledati glede razlogov za zavrnitev registracije, preden začne veljati enako kot registriran model Skupnosti. Prav tako morajo za mednarodno registracijo z enakim učinkom kot registrirani model Skupnosti veljati enaka pravila za razveljavitev kot registriranega modela Skupnosti. Finančna pomoč ni predvidena.

5.3. Metode izvedbe

UUNT bo moral prilagoditi svoje interne postopke in metode dela, da bo lahko obravnaval mednarodne prijave v mednarodni pisarni WIPO, kjer je imenovana Evropska skupnost, da prejme varstvo v okviru sistema modelov Skupnosti. Komisija se bo morala pogajati s skupščino haaške unije v imenu Skupnosti po usklajevanju v ustrezni delovni skupini Sveta ali na sestankih na kraju samem, sklicanih v teku dela v okviru WIPO.

6. FINANČNI VPLIV

6.1. Finančni vpliv na del B, skupaj – (v celotnem obdobju programiranja)

se ne uporablja

6.2. Izračun stroškov po ukrepih, predvidenih v delu B (v celotnem obdobju programiranja)

se ne uporablja

7. VPLIV NA ODHODKE ZA ZAPOSLENE IN UPRAVNE ODHODKE

7.1. Vpliv na človeške vire

Vrsta delovnega mesta | Osebje, dodeljeno za upravljanje ukrepov, z uporabo obstoječih in/ali dodatnih virov | Skupaj | Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa |

Število stalnih delovnih mest | Število začasnih delovnih mest |

Uradniki ali začasno osebje | A B C | 0,5 A | 0 | 0,5 A | Po potrebi se lahko doda natančnejši opis nalog. Usklajevanje z UUNT-jem. Priprava in sodelovanje na sestankih Sveta in Parlamenta za pogajanja o predlogu med postopkom sprejemanja. Priprava in sodelovanje na sestankih haaške unije in usklajevanje stališč z državami članicami. |

Drugi človeški viri | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 0,5 | 0 | 0,5 |

7.2. Skupni finančni vpliv človeških virov

Vrsta človeških virov | Znesek (EUR) | Metoda izračuna * |

Uradniki Začasno osebje | 54 000 | Letni stroški na uradnika: 108 000 EUR |

Drugi človeški viri (opredeliti proračunsko vrstico) |

Skupaj | 54 000 |

Zneski so skupni odhodki za dvanajst mesecev.

7.3. Drugi upravni odhodki, ki izhajajo iz ukrepa

se ne uporablja

Zneski so skupni odhodki za dvanajst mesecev.

1Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

I. Letni znesek, skupaj (7.2 + 7.3) II. Trajanje ukrepa III. Strošek ukrepa, skupaj (I x II) | 54 000 EUR 2006–2011 324 000 EUR |

8. SPREMLJANJE IZVAJANJA IN OCENA

8.1. Režim spremljanja

se ne uporablja

8.2. Režim in terminski načrt za načrtovano oceno

Tekoče vrednotenje bo možno s spremljanjem obsega mednarodnih registracij, v katerih je imenovan sistem modelov Skupnosti.

9. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Finančna pomoč ni predvidena.

[1] UL L 3, 5.1.2002, str. 1.

[2] UUNT je ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti, UL L 11, 14.1.1994, str.1.

[3] Glej COM(2005)687 končno.

[4] Podobna struktura je bila uporabljena ob spremembi Uredbe o blagovni znamki Skupnosti za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Madridskemu protokolu (Uredba Sveta (ES) št. 1992/2003 z dne 27. oktobra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 40/94, UL L 296, 14.11.2003, str.1.

[5] Uredba Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti, UL L 341, 17.12.2002, str. 28.

[6] Uredba Komisije (ES) št. 2246/2002 z dne 16. decembra 2002 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za registracijo modelov Skupnosti,UL L 341, 17.12.2002, str. 54.

[7] Uredba Komisije (ES) št. 216/96 z dne 5. februarja 1996 o poslovniku odborov za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli), UL L 28, 6.2.1996, str. 11.

[8] Belgija, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija, Španija. Pet držav članic EU – od skupno 18 – je pridobilo status pogodbenice Ženevskega Akta (Estonija, Madžarska, Latvija, Slovenija in Španija). Dopolnitve bodo objavljene na spletni strani WIPO: www.wipo.int

9 UL C […], […], str. […].

10 UL C […], […], str. […].

11 UL C […], […], str. […].

12 UL L št. 3, 5.1.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

13 UL L […], […], str. […].

[9] UL L št. 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 422/2004 (UL L 70, 9.3.2004, str. 1).

[10] UL L […], […], str. […].