52004DC0417

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU - Evropska unija in Irak - Okvir za sodelovanje

I. Uvod

To sporočilo je odgovor na zahtevo Evropskega sveta s 16. in 17. oktobra 2003 po strategiji odnosov med Evropsko unijo in Irakom ter prispevka k strateskemu partnerstvu EU s Sredozemljem in Bliznjim vzhodom. Prizadeva si dati podlago za razprave s prihajajočo suvereno irasko vlado in sirso irasko druzbo. Iraskemu ljudstvu, ki je leta trpelo zaradi zaporednih vojn, sankcij in brutalne diktatorske vladavine, zeli prenesti zeljo Evropske unije, da bi videla varen, stabilen in uspesen Irak, ki zivi v miru s svojimi sosedi in je vključen v mednarodno skupnost.

Sporočilo se sprejema ob upostevanju izredne negotovosti, ki traja od vojne leta 2003, in povzroča trpljenje iraskemu prebivalstvu v vsakdanjem zivljenju ter ovira proces politične, gospodarske in socialne ozivitve drzave. Imenovanje nove prehodne iraske vlade in sprejetje Resolucije 1546 Varnostnega sveta ZN 8. junija 2004 o potrditvi polnega prenosa odgovornosti in pooblastil na Iračane s 30. junijem 2004 ter o krepitvi osrednje vloge Zdruzenih narodov ponuja EU priloznost, da podpre napore Iraka k novi usmeritvi njihove drzave.

To sporočilo analizira temeljni interes EU pri prizadevanju za tesnejse sodelovanje z Irakom in določa srednjeročne cilje za razvoj odnosov med EU in Irakom. Zagovarja, da bi Evropska unija morala ponuditi okvir, ki bi omogočal postopne tesnejse odnose med EU in Irakom s hitrostjo, ki bi jo določali napredek v političnem prehodu in varnostne razmere. Ob upostevanju razvoja polozaja na kraju samem bi morala biti EU pripravljena, da ponovno preuči svoj pristop.

II. Evropska unija in Irak

V času 24-letnega rezima Sadama Huseina EU ni imela nobenih političnih ali pogodbenih odnosov z Irakom, njena vloga je bila omejena na izvajanje sankcij Varnostnega sveta Zdruzenih narodov (VSZN). Toda EU je pomemben dejavnik na humanitarnem področju. Od leta 1992 naprej je bila Evropska skupnost (ES) za Zdruzenimi narodi (ZN) največji posamezni donator humanitarne pomoči Iraku. Prav tako so bili pomembni trgovinski odnosi med EU in Irakom, zlasti na področju energetike.

Poleg udelezbe stevilnih drzav članic EU pri zagotavljanju varnosti v Iraku si je EU vse od vojne leta 2003 prizadevala zagotoviti humanitarno pomoč ter politično in finančno podporo za začetek procesa obnove. Na začetku leta 2003 je ES za humanitarno pomoč Iraku namenila 100 milijonov evrov za Urad za človekoljubno pomoč (ECHO). Drzave članice EU so obljubile več kot 731 milijonov evrov. Po sprejetju Resolucije 1483 VSZN dne 22. maja 2003 je EU preklicala sankcije proti Iraku.

Z Madridsko donatorsko konferenco, ki je bila 23. in 24. oktobra 2003, so se začela večstranska prizadevanja za pomoč obnovi Iraka. Na konferenci je EU kot celota, vključno s prispevkom ES, obljubila več kot 1,25 milijard evrov. Konferenca je tudi pozdravila namen ZN in Svetovne banke, da ustanovita sklad več donatorjev za Irak - Mednarodni sklad za obnovo Iraka.

Od oktobra 2003 se je obseg pomoči EU Iraku razsiril. Medtem ko potrebe po humanitarni pomoči prebivalstvu upadajo, humanitarni ukrepi dopolnjujejo humanitarno delo s sredstvi za obnovo, da bi sanirali temeljne javne sluzbe in da bi se prispevalo k zagotavljanju delovnih mest, zmanjsanju revsčine in krepitvi institucij in uprave v Iraku. Pomoč ES je prav tako bila namenjena podpori vloge ZN v političnem procesu in razvoju iraske civilne druzbe ter demokratičnih institucij. Od leta 2003 je EU s proračunom ES za Irak [1] zagotovila pomoč v znesku 305 milijonov evrov.

[1] 100 milijonov evrov je bilo namenjenih za humanitarne dejavnosti v letu 2003, 200 milijonov je obljubljenih za obnovo v 2003-04 in dodatna 2 milijona evrov leta 2003 za odstranjevanje min. ECHO je zmanjsal začetni proračun za Irak v letu 2004 na 3 milijone evrov, vendar se za nove nujne humanitarne potrebe lahko sprostijo dodatna sredstva. Glej http://europa.eu.int/comm/world/iraqsit/reconstruct/index.htm za nadaljnje podrobnosti o virih in namenih pomoči ES za Irak v letih 2003 in 2004

Interes EU za varen, stabilen, demokratičen in uspesen Irak

EU ima velik interes za sodelovanje z Irakom pri ponovni izgradnji njegovih političnih in pravnih institucij, preoblikovanju gospodarstva in ponovni ozivitvi civilne druzbe. Sem spada:

* Bistven interes za uspesen politični prehod k vzpostavitvi stabilne in pluralistične demokracije, temelječe na ustavi, ki zagotavlja spostovanje pravne drzave, človekovih pravic in temeljnih svobosčin. To bo nudilo upanje iraskemu ljudstvu in pomagalo zagotoviti ozemeljsko celovitost in notranjo varnost Iraka.

* Enak interes za pomoč pri spodbujanju gospodarske rasti in diverzifikacije, zmanjsevanju revsčine in brezposelnosti, izboljsanju zivljenjskega standarda iraskega ljudstva. Delujoče, konkurenčno in diverzificirano trzno gospodarstvo, obnova iraske infrastrukture, zlasti povezave iraskega prometnega omrezja z vseevropskimi prometnimi koridorji, ter gospodarsko vključevanje Iraka v regijo bodo prispevali k blaginji v drzavi, zmanjsanju iraske dovzetnosti za zunanje pretrese in razvoju trgovinskega in nalozbenega potenciala tako za Irak kot EU kot tudi oblikovanju človeskih in kulturnih vezi. Stabilnost in večja uspesnost bi tudi morali olajsati prostovoljno vrnitev iraskih beguncev iz Evrope, okrepiti druzbene in strokovne vezi med drzavami EU in Irakom.

* Nadaljnji interes za potencialni iraski prispevek k varnosti in stabilnosti v regiji. Konec rezima Sadama Huseina ustvarja priloznost za premostitev napetosti v regiji. Irak, ki zivi v miru s svojimi sosedami in svojo regijo, bo prav tako prispeval k uresničitvi ciljev, zastavljenih v Evropski varnostni strategiji. Turčija, drzava kandidatka EU, prav tako pričakuje koristi od nastanka stabilnega in demokratičnega Iraka.

* Močan interes za oblikovanje pravičnega, transparentnega in nediskriminatornega pravnega okvira v Iraku. Predvidljivost in pravna varnost sta predpogoj za velike nalozbe, potrebne v drzavi, nenazadnje v sektorju energije. Ob upostevanju pomembnega prispevka, ki ga ima Irak pri varni energetski dobavi Uniji, in potenciala, da bi večja iraska proizvodnja nafte in zemeljskega plina koristila Iraku in EU, imata tako EU kot Irak velik interes za enakopravne nalozbene moznosti in regulativni okvir v sektorju energije.

III. Cilji za razvoj odnosov med EU in Irakom

Stabilnost in blaginja Iraka bosta zahtevali ne samo podporo EU, temveč tudi zdruzena prizadevanja mednarodne skupnosti in predvsem Iračanov samih. V tem okviru bi morala EU sodelovati z novo irasko upravo in irasko druzbo ter se pogovoriti o vlogi, ki jo ima po mnenju Iraka EU v Iraku, ter v razvoju prehodnega procesa postopno povečati svojo prisotnost v Iraku in sodelovanje s to drzavo. Cilj bi moral biti srednjeročno oblikovati temelje za siroke in obojestransko koristne odnose. V dialogu z Irakom bi EU lahko predlagala, da se strategija glede Iraka osredotoči na naslednje srednjeročne cilje:

- razvoj varnega, stabilnega in demokratičnega Iraka s parlamentom in vlado, izvoljenima na podlagi ustave, ki zagotavlja spostovanje človekovih pravic in temeljnih svobosčin iraskega ljudstva kot celote;

- oblikovanje odprtega, stabilnega, trajnostnega in diverzificiranega trznega gospodarstva in druzbe kot podlage za varnost ljudi, gospodarsko rast, zaposlenost zmanjsanje revsčine, pri čemer bi se razpolozljiva sredstva uporabila za spodbujanje pravičnega gospodarskega in socialnega razvoja;

- gospodarsko in politično vključevanje Iraka v regijo in odprti mednarodni sistem.

Varen, stabilen in demokratičen Irak

Irak ima sedaj priloznost, da se osvobodi svoje diktatorske preteklosti in da zgradi stabilne, demokratične institucije, ki bodo zagotavljale pravico za vse Iračane, tudi za zenske in etnične, verske ter rodovne manjsine. Resitev spornih vprasanj, kot so vloga religije v drzavi, učinkovit in demokratično nadzorovan varnostni sektor, organizacija odnosov med upravnimi provincami in centralno upravo bodo bistveni za uspesnost političnega procesa. Prav tako bo za ustanovitev demokratičnih institucij potrebna nacionalna sprava in oblikovanje konsenza.

Kot je bilo potrjeno z Resolucijo 1546 VSZN, se bodo ZN oprli na pomembne izkusnje v Iraku pred vojno in na delo, ki ga je pred tragičnim napadom na sedez ZN v Bagdadu lani začel posebni odposlanec ZN Sergio De Mello in nadaljeval posebni odposlanec Lakhdar Brahimi ter prevzeli ključno vlogo pri podpori Iračanom v njihovem političnem prehodu. EU bi torej se naprej morala podpirati ZN pri opravljanju vodilne vloge in zagotavljati, da je delovanje Unije pri podpori Iraku dobro usklajeno s to organizacijo.

Ob upostevanju lastne uspesne izkusnje EU pri podpori tranzicijskih procesov od diktatorskega sistema do sistema, temelječega na demokraciji, kot tudi raznolikih izkusenj drzav članic EU, ki so jih imele s federalizmom in decentralizacijo, bi EU lahko:

- podprla Resolucijo 1546 VSZN o potrditvi suverenega statusa prehodne iraske vlade od 30. junija 2004 in podprla njeno izvajanje,

- vstopila v dialog s prihajajočo irasko oblastjo z namenom izraziti podporo EU političnim in ustavnim procesom,

- dala prednost pomoči EU za volitve, odgovorno vodenje drzave, razvoj iraske civilne druzbe in zasčito ter spodbujanje človekovih pravic,

- preučila siritev pomoči na ukrepe za spodbujanje varnosti, zlasti za izvajanje pravne drzave in reformo pravosodja in sektorja varnosti.

Odprto, trajnostno in diverzificirano irasko trzno gospodarstvo

Do leta 2003 je bilo za irasko gospodarstvo značilno obsezno vladno poseganje, tako neposredno preko podjetij v drzavni lasti kot posredno z mnozico predpisov, omejitvami cen in subvencijami. S tem je bil vladno nadzorovan naftni sektor najpomembnejse gonilo gospodarstva, ki se bo v kratkoročnem obdobju moral hitro razsiriti za financiranje obnove. V srednjeročnem obdobju se mora irasko gospodarstvo soočiti s trojnim prehodom v gospodarstvo, ki temelji na mirnem razvoju, delujočem trznem gospodarstvu in bolj diverzificiranih in trajnostnih virih domačega dohodka.

Revsčina in brezposelnost sta v Iraku zelo prisotni in ustvarjata politično in druzbeno napetost. Ukrepi za ublazitev socialnih učinkov reform, potrebni za izboljsanje zivljenjskega standarda, so v srednjeročnem obdobju nujni, zlasti glede liberalizacije cen, prestrukturiranja podjetij v drzavni lasti in javnih sluzb. V kratkoročnem obdobju bo potrebno oblikovati sistem druzbene varnosti, si prizadevati za povečanje zaposlenosti z uporabo lokalne delovne sile pri obnovitvenih projektih [2] in popraviti regionalna neskladja pri distribuciji sredstev. Srednjeročno je treba obravnavati vprasanje ustavnega okvira za razporeditev skupnih prihodkov od iraske nafte.

[2] Npr. usposobitev električne enrgije in druge pomembne infrastrukture.

Resevanje vprasanja iraskega zunanjega dolga, ki je trenutno ocenjen na 120 [3] milijard dolarjev, je predpogoj za irasko finančno sposobnost prezivetja, trajnostno gospodarsko in socialno ozivitev, vsebina končnega sporazuma s Pariskim klubom pa bo po vsej verjetnosti imela velik vpliv na vse vidike gospodarske dejavnosti v Iraku. Skupina drzav kreditodajalk Pariskega kluba se je obvezala, da bo v letu 2004 skusala resiti problem, toda potrebno bo primerljivo ravnanje uradnih kreditodajalcev in zasebnih posojilodajalcev, ki niso člani Pariskega kluba. Zmanjsanje iraske finančne krize (financial overhang) zahteva ukrepe za ureditev vprasanja terjatev, ki jih je priznala Kompenzacijska komisija ZN po prvi zalivski vojni in za tiste, ki so se vedno neresene.

[3] Neupostevajoč terjatve, ki jih je potrdila Kompenzacijska Komisija ZN.

EU ima bogate izkusnje pri delu z gospodarstvi v tranziciji kot tudi lastne strokovne izkusnje na področju zdruzevanja socialne kohezije z izgradnjo trznih institucij, liberalizacijo in vključevanjem. Prav tako ima velik notranji trg, ki je pripravljen sprejeti pritok iraskega blaga in storitev. V tej zvezi bi EU lahko:

- spodbujala resitev iraskega zunanjega dolga z oblikovanjem skupnega stalisča in priporočil glede gospodarsko političnih pogojev,

- nadaljevala s pomočjo ES pri krepitvi usposobljenosti iraskih upravnih in gospodarskih institucij, zlasti meril za delovanje carinske uprave, ki bi omogočala uporabo sistema splosnih preferencialov (GSP),

- pomagala Iraku razviti pravosodne moznosti, zakonodajne in pravne okvire, ki bi spodbujali gospodarsko dejavnost in mednarodne nalozbe, tudi v sektor energije, preganjali korupcijo, organizirani kriminal in kriminaliteto,

- poudarila potrebo po resevanju vprasanj, povezanih z brezposelnostjo in revsčino, pomagala vzpostaviti učinkovit sistem varnosti in izpostavila problem regionalnih neskladij pri razporeditvi sredstev,

- poudarila, da bi veliko mineralno bogastvo Iraka morali uporabiti za dosego teh ciljev, za diverzifikacijo iraskega gospodarstva, pospesevanje zaposlovanja, za gradnjo potrebnega fizičnega, institucionalnega in človeskega kapitala in za zmanjsanje dohodkovnih neskladij.

Irak, ki zivi v miru s svojimi sosedi in je vključen v mednarodno skupnost

Preobrazba Iraka ponuja priloznost za obravnavo vprasanj glede varnosti raznih akterjev v regiji in za zagotovitev, da sosednje drzave pozitivno sprejmejo nastanek novega političnega reda v Iraku. Iraku, Svetu za sodelovanje v Zalivu in Iranu daje poleg tega priloznost, da oblikujejo skupna stalisča o tem, kako naj bi se regija spoprijela s skupnimi gospodarskimi izzivi. Poleg tega mora proces prehoda utreti Iraku pot, da si pridobi večjo vlogo v mednarodnih političnih in gospodarskih zadevah ter poveča svojo udelezbo na mednarodnih forumih.

Odločitev sosednjih drzav Iraka, da po vojni leta 2003 organizirajo skupni forum "Sosedska srečanja" (Neighbours' Meetings), namenjen razpravi o polozaju v Iraku, dokazuje skupno priznavanje priloznosti za tesnejse sodelovanje znotraj regije. Dolgoročno bi postopna vzpostavitev regionalnega politično-gospodarskega okvira za sodelovanje, zmanjsanje napetosti in postopen prehod k sodelovanju na varnostnem področju lahko zagotovili mehanizem za izboljsanje stabilnosti v sirsi regiji in resevanje neresenih regionalnih sporov.

S tesnim sodelovanjem s sosednjimi drzavami Iraka, svojo zgodovino sprave po konfliktih ter prizadevanji za spodbujanje regionalnega vključevanja je EU navezala stevilne stike ter pridobila izkusnje in znanja, ki bi lahko bili koristni Iraku in sirsi regiji. V skladu z načeli, navedenimi v Strateskem partnerstvu EU s Sredozemljem in Bliznjim vzhodom, ter podporo, ki jo je EU ze dala iraski prosnji za status opazovalke v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), bi EU lahko:

- uporabila svoj vpliv in obstoječi dialog z drzavami v regiji, zlasti s sosednjimi drzavami Iraka, da spodbudi tvorno sodelovanje z Irakom in tesnejse sodelovanje znotraj regije;

- povabila Irak k sodelovanju v Strateskem partnerstvu EU s Sredozemljem in Bliznjim vzhodom;

- zavzela pozitivno stalisče do prihodnjega članstva Iraka v STO, takoj ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji v skladu s stalisčem EU o prosnjah drugih drzav, vključno z drzavami iz regije, ter spodbujala njegovo sodelovanje na drugih mednarodnih forumih.

IV. Okvir za postopno sodelovanje

Uresničitev ciljev, navedenih v oddelku III, bo odvisna od tega, v koliksni meri te cilje deli tudi prihodnja iraska vlada, ter od razvoja varnostnega in političnega polozaja v Iraku. Predlogi za ukrepe v nadaljevanju so zato moznosti, izdelane tako, da odrazajo tri ločene faze, predvidene v Resoluciji 1546 VSZN, in se bodo naprej razvijale v posvetovanju s prihodnjo irasko vlado.

Zlasti pomembno bo tudi zagotoviti, da pri izvajanju ukrepov drzave članice EU, Evropska komisija in Visoki predstavnik sodelujejo med seboj in se tako na kraju samem kot na mednarodnih forumih tesno usklajujejo z Zdruzenimi narodi. Bistvenega pomena bo tudi tesno usklajevanje s Svetovno banko, MDS in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

Faza I - takojsnji ukrepi

30. junija bo suverenost prevzela prehodna iraska vlada in začasna uprava koalicije bo razpusčena. Poleg nadaljnje pomoči pri obnovi bi v času do volitev za prehodno nacionalno skupsčino EU lahko razmislila o naslednjih pobudah:

Podpora EU pri volitvah. Volitve za Prehodno nacionalno skupsčino, ki bo sestavljala novo vlado in pripravila novo ustavo, referendum za potrditev nove ustave in splosne volitve naj bi se vsi zvrstili do 31. decembra 2005. EU bi morala biti pripravljena, da prevzame pomembno vlogo pri pripravi volitev v Iraku, če jo za to zaprosi prehodna vlada ali ZN. EU bo morala tudi oceniti, ali so potrebna nadaljnja prizadevanja in ali so pogoji na kraju samem, predvsem glede varnosti, primerni za napotitev misije EU za opazovanje volitev.

Neformalni politični dialog. Cilj EU bi moral biti začetek sodelovanja s suvereno prehodno irasko vlado, čim bo mogoče. Če bodo varnostne razmere to dopusčale, bi bilo lahko srečanje v okviru političnega dialoga v sestavi Trojke na ministrski ravni organizirano v Bagdadu ali ob robu Generalne skupsčine ZN septembra 2004. Mozna so tudi ad hoc srečanja na ravni visjih uradnikov.

Predstavnistva EU bi lahko imela pomembno vlogo pri navezovanju teh stikov in pri zbiranju stalisč iraskih organov. Gradeč na finančni podpori na področju človekovih pravic, razvoja civilne druzbe in izobrazevanja volivcev kot tudi pri ustavnih postopkih bi bila predstavnistva EU lahko tudi zaprosena, da začnejo neformalni dialog s sirso irasko civilno druzbo, vključno z nevladnimi organizacijami, verskimi skupnostmi, sindikati in novo nastalimi političnimi strankami.

Pravna drzava in civilna uprava. Učinkovite institucije in delujoča pravna drzava so bistvenega pomena za oblikovanje in ohranjanje varnega okolja v Iraku. EU je izkusnje s krepitvijo institucionalne usposobljenosti na področju pravosodja in varnosti pridobila v drugih regijah sveta, izkusnje pa ima tudi na področjih, ki so odločilnega pomena pri stabilizaciji po konfliktih, kot so na primer usposabljanje, spremljanje policije in svetovanje policiji. Če bi bilo potrebno, bi v tem okviru Evropska komisija in drzave članice EU lahko proučile, ali bi se mehanizmi, ki jih ima EU na voljo za upravljanje drzavljanskih kriz, lahko uporabili v Iraku skupaj z instrumenti ES.

Spodbujanje pozitivnega sodelovanja s strani sosednjih drzav Iraka. EU bi morala podpirati "Sosedska srečanja" in morebitne iz tega izhajajoče pobude za sodelovanje ter povabiti Irak k sodelovanju pri izvajanju Strateskega partnerstva EU s Sredozemljem in Bliznjim vzhodom. Poleg tega bi se EU o prihodnosti Iraka lahko redno posvetovala z Iranom, Sirijo, Turčijo, Jordanijo in drzavami Sveta za sodelovanje v Zalivu. Predstavnistva EU v teh drzavah bi lahko bila pozvana, da zagotovijo kontinuiteto teh posvetovanj. EU bi lahko ponudila razsiritev te podpore na konkretne ukrepe na področju npr. mejnega in carinskega upravljanja, ki bi prispevali h krepitvi zaupanja med Irakom in njegovimi sosedami.

Uskladitev stalisča glede dolga in s tem povezanih gospodarskopolitičnih pogojev. Medtem ko morajo končno odločitev o pogojih takega dogovora sprejeti drzave kreditodajalke same, so stevilne drzave članice EU vključene v trenutna pogajanja Pariskega kluba o preoblikovanju/odpisu dolga Iraka. Ker bo predvidena uporaba novega pristopa "Evian", ki ga je Pariski klub razvil za drzave s srednje visokimi dohodki, vplivala na prihodnje odnose med EU in Irakom, bi lahko poskusili uskladiti stalisča o ustreznih gospodarskih pogojih, ki bi bili prilozeni k sporazumu. K uskladitvi stalisč in dejavnosti v zvezi s tem vprasanjem bi lahko pripomogel tudi redni dialog med Evropsko komisijo, MDS, Svetovno banko in Evropsko investicijsko banko.

Trgovinski preferenciali GSP. Irak sicer spada med drzave upravičenke v okviru splosnega sistema preferencialov Evropske skupnosti (GSP), vendar se sistem zaradi sankcij in kasnejsega konflikta v praksi ni uporabljal od prve zalivske vojne. Takoj ko bodo razmere to dopusčale, bi morala Evropska komisija začeti sodelovati z irasko upravo pri vzpostavljanju sistema upravnega sodelovanja, ki je pogoj za delovanje sistema GSP.

Tekoče izvajanje humanitarne pomoči in pomoči pri obnovi. Strategija pomoči ES v letih 2003 in 2004 je bila usmerjena predvsem na spremljanje razmer v Iraku in odzivanje na novo nastale potrebe po nujni humanitarni pomoči, pri čemer je zagotavljala hitra dodatna sredstva za obnovo Iraka s posebnim poudarkom na oblikovanju delovnih mest in podpori razvoja večstranskega okvira pod okriljem Zdruzenih narodov in mednarodnih finančnih institucij. 200 milijonov evrov, ki jih je ES obljubila za obnovo Iraka v letih 2003 in 2004 na Madridski konferenci, je ze bilo nakazanih na zadevne agencije ZN in Mednarodni sklad za obnovo Iraka. Izplačevanje tega denarja bi se v tej fazi moralo pospesiti.

Pisarna ES. Odprtje polno delujoče delegacije Evropske komisije v Iraku je odvisno od varnostnih razmer in razpolozljivosti sredstev Skupnosti. Vendar pa kot prvi korak Komisija odpira pisarno, pristojno za Irak, v stavbi svoje delegacije v Amanu, ki bo pomagala pri navezovanju političnih stikov in z drzavami članicami EU na kraju samem koordinirala pomoč za obnovo. Pisarna bo pomenila tudi vez z Misijo pomoči Zdruzenih narodov za Irak in Mednarodnim skladom za obnovo Iraka. Takoj ko bodo razmere to dopusčale, se bo ta pisarna preselila v Bagdad.

Faza II - po volitvah

Volitve za prehodno nacionalno skupsčino bi morale voditi k oblikovanju začasne vlade in stopnjevanju dela na novi ustavi, ki naj bi bila kasneje v letu 2005 ratificirana z referendumom. S tem bo ta faza na stevilnih področjih odprla moznost za nadaljnje sodelovanje in dialog z Irakom. Poleg dejavnosti, začetih v fazi I, bi bile mozne naslednje pobude:

Prispevek EU k sanaciji in obnovi. Evropska komisija je predlagala nadaljnji prispevek za obnovo Iraka v letu 2005 v visini 200 milijonov EUR [4] in pričakuje, da bo podoben znesek potreben v letu 2006, ob upostevanju proračunskih omejitev in pod pogojem, da bodo namenjena sredstva v letu 2005 tudi porabljena. Večina sredstev bo se naprej usmerjenih k Mednarodnemu skladu za obnovo Iraka, vendar pa bi se del lahko namenil za neposredno financiranje programov tehnične pomoči in ukrepov za vzpostavitev institucij in kadrov.

[4] 190 milijonov EUR iz proračunske usmeritve 19 08 07 - "Pomoč za sanacijo in obnovo Iraka" in 10 milijonov EUR, rezerviranih v proračunski usmeritvi 19 04 03 - "Razvoj in utrjevanje demokracije in pravne drzave - spostovanje človekovih pravic in temeljnih svobosčin".

Taki programi bi lahko podprli institucionalno krepitev na stevilni področjih, odvisno od iraskih interesov. Na političnem in varnostnem področju bi EU v tesnem usklajevanju z ZN lahko svetovala pri ustavnih postopkih ter sprejela nadaljnje ukrepe za spodbujanje demokratizacije, civilnega pregona, pravne drzave, pravosodja in spostovanja človekovih pravic. K osrednjim točkam na socialnem in gospodarskem področju bi lahko spadali: oblikovanje politike in odgovorno vodenje drzave, vključno s fiskalnimi in monetarnimi vprasanji ter razvojem nacionalne statistike; vzpostavitev delujočega trgovinskega, carinskega in nalozbenega rezima; energetika in transport; sanacija in varstvo okolja; spodbujanje privatnega sektorja, razvoja malih in srednjih podjetij ter nediskriminatornega sistema javnih naročil.

Poleg pomoči za obnovo se od te faze naprej lahko predvidi uporaba drugih instrumentov, da bi se ublazila potreba po zunanjem financiranju, ki je nastala zaradi procesa prehoda, ter podprle reforme. To pa je odvisno od tega, ali bo dosezen napredek na področju znizanja zunanjega dolga in od privolitve Iraka, da ob podpori MDS uresničuje celovit makroekonomski program.

Formalni politični dialog. EU bi lahko predlagala institucionalizacijo političnega dialoga med EU in Irakom s sprejetjem skupne politične deklaracije. Ta bi lahko vključeval razpravo o temah, kot so človekove pravice, regionalna stabilnost, boj proti terorizmu in nesirjenje. Evropski parlament in parlamente drzav članic bi se lahko pozvalo, da vzpostavijo stike s prehodno nacionalno skupsčino.

Skupne delovne skupine na področjih skupnega interesa. Ustanovile bi se lahko delovne skupine EU in Iraka, ki bi razpravljale o sodelovanju na področjih, kot so gospodarstvo, statistika, trgovina, energetika (vključno z elektriko), transport, tehnični predpisi in standardi, informacijska druzba, človekove pravice in pravna drzava ter migracije in boj proti terorizmu. EU bi lahko hitro navezala neformalni dialog z Irakom o energetskih vprasanjih in podprla sodelovanje Iraka na drugih regionalnih forumih o energetiki in transportu. Dvostranski dialog bi lahko privedel do kasnejsega regionalnega dialoga.

Faza III - srednjeročno obdobje

Imenovanje demokratično izvoljene vlade in sprejetje nove ustave s strani Iraka ter volitve izvrsne in zakonodajne oblasti bi morali EU omogočiti, da normalizira odnose z Irakom. V tej fazi bi EU lahko sprejela naslednje dodatne ukrepe:

Pogajanja o dvostranskem sporazumu. Dvostranski sporazum med EU in Irakom bi odrazal skupni interes za oblikovanje partnerstva in podprl politične, gospodarske in socialne reforme v Iraku. Sklenitev sporazuma o trgovini in sodelovanju, podobnega sporazumom, ki so ze sklenjeni z drugimi drzavami vzhodno od Jordanije, bi bil primeren prvi korak. Kasneje pa bi bil mozen sirsi sporazum.

Pomoč za gospodarsko diverzifikacijo in zmanjsanje revsčine. S povečanjem lastnih virov prihodkov Iraka zlasti z večjo proizvodnjo nafte bi se potreba po pomoči zunanjih donatorjev lahko zmanjsala. EU bi pomoč ES lahko usmerila v programe tehnične pomoči in vzpostavljanja institucij in kadrov ter v ukrepe za spodbujanje gospodarske diverzifikacije in zmanjsevanja revsčine/zagotavljanja prezivetja.

Oblikovanje regionalnega okvira. EU bi lahko proučila, kako bi izkusnje s spodbujanjem sodelovanja na področjih, kot so energetika, transport, okolje, znanost in tehnologija, izobrazevanje, kulturni dialog in podpora civilni druzbi, pridobljene v okviru Barcelonskega procesa, lahko prispevale k obogatitvi regionalnega sodelovanja med Irakom in njegovimi sosedami. EU bi lahko proučila tudi, kako se lahko Irak udelezi dialoga EU z drugimi partnerskimi drzavami v regiji, zlasti z drzavami vzhodno od Jordanije.

Trajnostna pomoč na področju pravne drzave, demokracije in človekovih pravic. Proces demokratizacije v Iraku se ne bo končal s splosnimi volitvami. Zato bi EU srednjeročno pomoč morala se naprej prednostno namenjati ukrepom za izboljsanje usposobljenosti iraske vlade in civilne druzbe na področju krepitve demokracije, zagotavljanja spostovanja človekovih pravic, vključno s pravicami zensk in manjsin, zagotavljanja pravne drzave, boja proti korupciji ter spodbujanja transparentnosti, odgovornosti in dobrega vodenja drzave.

Posojila Evropske investicijske banke. Ko donacije ne bodo več pomenile osrednjega prispevka zunanje pomoči, bi po resitvi vprasanja zunanjega dolga Iraka posojila Evropske investicijske banke (EIB) - najprej za kapitalsko intenzivne projekte, kot je infrastruktura - lahko pomagala premostiti obdobje med donacijami in udelezbo privatnega sektorja. Podelitev mandata EIB za odobritev posojil Iraku bi se lahko proučila v okviru novih finančnih perspektiv, mogoče kot del regionalnega mandata, ki zajema drzave vzhodno od Jordanije.

Delegacija Evropske komisije. Prouči se lahko odprtje delegacije v Bagdadu.

V. Sklep

V tem sporočilu so predstavljena začetna razmisljanja, kako bi EU lahko poglobila svoje odnose z Irakom na osnovi politike postopnega sodelovanja, ki srednjeročno ustvarja temelje za globlji in trajnostni odnos. Priporočila iz sporočila bo treba ves čas preverjati in prilagajati okolisčinam ob upostevanju razvoja polozaja na kraju samem. Svet ministrov je pozvan k razmisleku o teh priporočilih, da bi Evropski svet poslal jasno sporočilo o zavezanosti EU h krepitvi njenih odnosov z Irakom v okviru Resolucije 1546 VSZN ter njeni pripravljenosti, da pomaga pri ustvarjanju temeljev Iraka kot varne, stabilne in uspesne drzave, ki zivi v miru s svojimi sosedami in regijo ter je dejavna članica mednarodne skupnosti.