(1)

Čeprav Unija ostaja vodilna v svetu na področju pridelave, porabe in vrednosti izvoza vina, imajo družbene in demografske spremembe vpliv na količino, kakovost in vrste porabljenega vina. Poraba vina v Uniji je na najnižji ravni v zadnjih treh desetletjih, na tradicionalne izvozne trge za vina Unije pa negativno vpliva kombinacija zmanjšanja porabe in geopolitičnih dejavnikov, zato so vzorci izvoza bolj negotovi. Poleg tega postaja pridelava vina zaradi občutljivosti vinskega sektorja na podnebne spremembe nepredvidljiva. Posledično prekomerna ponudba vodi do znižanja cen, kar pomeni, da imajo vinogradniki manj prihodkov za naložbe v svoja podjetja in manjše finančne rezerve, h katerim bi se lahko zatekli, če njihovo regijo prizadenejo vse pogostejši in pogosto lokalno omejeni ekstremni vremenski dogodki.

(2)

Ustanovljena je bila skupina na visoki ravni za vinsko politiko, namenjena razpravi o teh izzivih in opredelitvi morebitnih priložnosti za vinski sektor Unije. Proučila je, kako bolje podpreti sektor, ki se trenutno sooča s strukturnimi izzivi, na primer z upravljanjem pridelovalne zmogljivosti, povečanjem konkurenčnosti in izkoriščanjem novih tržnih priložnosti. Skupina na visoki ravni je po štirih srečanjih potrdila „politična priporočila za prihodnost vinskega sektorja EU“.

(3)

Da bi pridelovalcem vina, ki se s takimi izzivi soočajo, zagotovili najboljšo možno podporo, je primerno, da se najnujnejša priporočila skupine na visoki ravni upoštevajo pri pravnem okviru, ki se uporablja za vina in aromatizirane vinske proizvode.

(4)

V vinskem sektorju je razmerje med ponudbo proizvodnje, povpraševanjem potrošnikov in izvozom na svetovnem trgu trenutno nestabilno, kar povzroča resne motnje na trgu. Poleg tega se zaradi sprememb potrošniških navad in življenjskega sloga kaže trend nenehnega zmanjševanja porabe vina v Uniji. Obstoječi sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte velja za bistvenega pri ohranjanju ravnovesja med zmogljivostjo ponudbe sektorja, primernim življenjskim standardom za pridelovalce in primernimi cenami za potrošnike, hkrati pa zagotavlja raznolikost vin in se odziva na posebnosti vinskega sektorja Unije. Vinski sektor Unije ima posebne značilnosti, vključno z dolgim življenjskim ciklom vinogradov, kar je posledica dejstva, da se pridelava lahko začne šele nekaj let po zasaditvi, vendar se nato nadaljuje več desetletij, in da lahko od ene trgatve do druge pride do znatnih nihanj. Za vinski sektor Unije je značilen tudi zelo velik delež malih družinskih kmetij, zaradi česar so vina raznolika. Taki proizvajalci potrebujejo dolgoročno predvidljivost, da bi upravičili znatne naložbe, potrebne za zasaditev vinograda, in zagotovili dolgoročno ekonomsko vzdržnost svojih projektov v procesu izboljšanja konkurenčnosti vinskega sektorja Unije na svetovnem trgu. Da bi utrdili dosedanje dosežke vinskega sektorja Unije in dosegli trajnostno ravnovesje med količino in kakovostjo v sektorju z nadaljnjo nadzorovano rastjo zasaditve vinske trte, bi bilo treba sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte podaljšati, pri čemer bi bilo treba vsakih deset let sistem oceniti. Po potrebi bi bilo treba na podlagi rezultatov teh vmesnih pregledov predstaviti predloge za izboljšanje konkurenčnosti vinskega sektorja.

(5)

Glede na trenutno zmanjšanje povpraševanja po vinu se vinogradniki, ki imajo veljavna in neuporabljena dovoljenja za nove zasaditve in dovoljenja, ki izhajajo iz pretvorbe pravic do zasaditve in so bila izdana pred 1. januarjem 2025, ne bi smeli kaznovati, ker teh dovoljenj ne izkoristijo . S tem bi se odpravila spodbuda za imetnike dovoljenj, da zasadijo vinograde, kadar morda ni povpraševanja po pridelanem vinu. Za neuporabo dovoljenj za zasaditev, izdanih po 1. januarju 2025, bi se morale še naprej uporabljati upravne kazni, da bi se vinogradnike, ki ne nameravajo zasaditi vinograda, odvrnilo od špekulativnih vlog za taka dovoljenja.

(6)

Ker so naravne nesreče, hujši vremenski dogodki in izbruhi rastlinskih bolezni vse pogostejši, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da podaljšajo za največ dvanajst mesecev veljavnost dovoljenj za zasaditev, ki so bila izdana za prizadeto regijo, in ki naj bi potekla do konca zadevnega tržnega leta. Imetniki takih dovoljenj za zasaditev bi morali imeti možnost, da se odpovejo svojim dovoljenjem, ne da bi se jim naložile upravne kazni, kadar pristojne organe države članice obvestijo, da v podaljšanem roku ne želijo uporabiti svojih dovoljenj. Upravne kazni so namenjene preprečevanju špekulativnih vlog za dovoljenja za zasaditev, izjemne okoliščine pa lahko vinogradnikom povzročijo nepredvidene praktične težave, zaradi katerih ne morejo zasaditi novih vinogradov. Da bi se v takih primerih izognili dodatnim težavam, bi bilo treba pristojnim organom držav članic dovoliti, da na utemeljeno zahtevo zadevnega vinogradnika opustijo upravne kazni za neuporabo dovoljenja za zasaditev.

(7)

V zvezi z upravljanjem pridelovalne zmogljivosti bi bilo treba določiti daljšo veljavnost dovoljenj za ponovno zasaditev, da bi imeli pridelovalci več časa za proučitev možnosti zasaditve sort, ki bolj ustrezajo tržnemu povpraševanju oziroma spreminjajočim se podnebnim razmeram, ali za uporabo novih tehnik upravljanja vinogradov. Da bi se zmanjšal pritisk na vinogradnike, slednji prav tako ne bi smeli biti kaznovani z upravnimi kaznimi, če se odločijo, da ne bodo uporabili dovoljenja za ponovno zasaditev.

(8)

Zadnji dan veljavnosti dovoljenj, izdanih na podlagi členov 64, 66 in 68 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) pred začetkom veljavnosti te uredbe o spremembi, je odvisen od datuma njihove izdaje. Zaradi upravne poenostavitve bi morala vsa ta dovoljenja ostati veljavna do zadnjega dne zadevnega tržnega leta.

(9)

V zapuščenih vinogradih so lahko škodljivci in bolezni ter lahko zato ogrožajo okoliške vinogradniške površine. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da zahtevajo izkrčitev takih opuščenih vinogradov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo pogoje za tako izkrčitev.

(10)

Kadar se v utemeljenih kriznih primerih izvajajo ali so se izvajali nacionalni ukrepi ali ukrepi Unije za zmanjšanje ponudbe (v zvezi z destilacijo, zeleno trgatvijo ali izkrčitvijo vinogradov), bi bilo treba državam članicam omogočiti, da omejijo izdajanje dovoljenj za novo zasaditev na regionalni ravni za določena območja s presežno ponudbo, da se prepreči povečanje pridelovalne zmogljivosti.

(11)

Da bi se bolje upoštevali nedavni trendi v vinskem sektorju, bi morale imeti države članice možnost, da določijo regionalne omejitve za izdajo dovoljenj za nove zasaditve za določena območja, ki znašajo le 0 %, da bi se tako upravljala pridelovalna zmogljivost. Kadar se država članica odloči, da bo določila take regionalne omejitve za določena območja, da bi se izognila povečanju pridelovalne zmogljivosti, je primerno dovoliti, da država članica zahteva, da se dovoljenja, izdana za območje, na katero se nanaša regionalna omejitev, uporabijo na tem območju.

(12)

Proizvodi z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo imajo edinstvene značilnosti, povezane z njihovim geografskim poreklom ter tradicionalnim znanjem in izkušnjami. Da bi zaščitili ugled takih proizvodov in se izognili tveganju močnega razvrednotenja ali neprimerne uporabe s strani tretjih oseb, je primerno državam članicam dovoliti, da določijo omejitve pri izdajanju dovoljenj za nove zasaditve, sprejmejo ukrepe za preprečevanje izogibanja pravilom v zvezi z zaščitnim mehanizmom za nove nasade ter določijo merila za upravičenost in prednostna merila za izdajo dovoljenj za nove zasaditve na zadevnih območjih.

(13)

Da bi se izognili povečanju tveganja prekomerne ponudbe v regijah, v katerih se je odločila omejiti izdajo dovoljenj za nove zasaditve, bi morala imeti država članica možnost, da določi pogoje za upravičenost do izdaje dovoljenj za nove zasaditve, da bi se izognili čezmernim donosom v novih vinogradih, zasajenih v zadevnih regijah.

(14)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morale imeti države članice možnost, da pri izdaji dovoljenj za zasaditev vinske trte uporabijo objektivna, nediskriminatorna merila za upravičenost in prednostna merila, na podlagi katerih se da prednost vinogradom, ki prispevajo k izboljšanju proizvodov z geografskimi označbami ali njihove kakovosti.

(15)

Kadar se države članice odločijo, da bodo izkoristile možnost omejitve izdajanja dovoljenj na regionalni ravni, je ob upoštevanju priporočil, ki jih izdajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju, primerno dodatno pojasniti, katere vrste organizacij lahko izdajajo taka priporočila.

(16)

Dovoljenja za ponovno zasaditev se izdajo pridelovalcem, ki izkrčijo površino, zasajeno z vinsko trto, in predložijo vlogo. Pojasniti bi bilo treba, da vinogradnik, ki prejme podporo za izkrčitev vinske trte v skladu s členom 216(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali členom 58(1), prvi pododstavek, točka (o), Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ni upravičen do dovoljenja za ponovno zasaditev zadevne površine.

(17)

Dovoljenja za ponovno zasaditev je treba uporabiti na istem vinogradniškem gospodarstvu, na katerem se je izvedla izkrčitev, vendar jih je mogoče uporabiti na drugi parceli na istem vinogradniškem gospodarstvu. Ker imajo lahko vinogradniška gospodarstva zemljišča v različnih proizvodnih regijah, je pomembno omogočiti, da lahko države članice zagotovijo, da se na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne uporabljajo dovoljenja za ponovno zasaditev, ki izhajajo iz izkrčitve vinogradov zunaj navedenega območja. Primerno je, da države članice tako odločitev sprejmejo na podlagi priporočila strokovne organizacije, ki je reprezentativna na zadevnem območju.

(18)

Čeprav ponovna zasaditev izkrčenega vinograda ne poveča vinogradniške površine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo pravila za ponovno zasaditev, da bi bolje upravljale ozemeljsko porazdelitev vinogradov, na primer da bi preprečile spremembo lokacije vinogradov in njihovo premestitev v regije s tržnim neravnovesjem ali stran od pobočij in teras, če imajo pomembno vlogo pri ohranjanju krajine in preprečevanju erozije tal. Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da določijo pogoje za vinske trte, ki dajejo posebne vrste vina, in načine pridelave, ki jih je država članica opredelila kot načine, ki zelo povečajo povprečni donos v pridelovalni regiji, ali pogoje, ki zagotavljajo ohranitev tradicionalnih načinov pridelave.

(19)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa k uporabi sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte in ob hkratnem upoštevanju resnih tveganj, ki jih prekomerna ponudba predstavlja za trg, je primerno določiti najvišji prag v hektarih zasajenih vinogradov, pod katerim so države članice izvzete iz obveznosti uporabe sistema dovoljenj za zasaditev.

(20)

V zadnjih letih je povpraševanje potrošnikov po proizvodih vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, proizvedenih z dealkoholizacijo z uporabo nekaterih tehnik, ki so dovoljene v Uniji, vse večje. Proizvodnja delno dealkoholiziranih vin s tipiziranjem ali rezanjem dealkoholiziranega vina ali delno dealkoholiziranega vina z vinom ali delno dealkoholiziranim vinom bi morala biti dovoljena, saj lahko izboljša senzorične lastnosti končnega proizvoda in omogoča bolj trajnostno pridelavo delno dealkoholiziranih vin.

(21)

Veliko povpraševanje potrošnikov po penečih vinskih proizvodih z zmanjšano vsebnostjo alkohola ali brez alkohola je priložnost za sektor. Vendar so v pravilih za pridelavo dealkoholiziranih vin določene nekatere tehnološke omejitve za pridelavo penečih vinskih proizvodih. Po trenutno veljavnih pravilih morajo vinski proizvodi pred postopkom dealkoholizacije doseči lastnosti in najmanjšo dejansko vsebnost alkohola, določeno za kategorijo proizvoda. To pomeni, da se dealkoholizirani in delno dealkoholizirani peneči vinski proizvodi lahko proizvajajo le iz penečih vin iste kategorije. Vendar postopek dealkoholizacije popolnoma odstrani ogljikov dioksid iz prvotnega penečega vina. To pomeni, da je treba za pridelavo penečega vinskega proizvoda z zmanjšano vsebnostjo alkohola ali brez vsebnosti alkohola z uporabo novega, ločenega postopka ponovno vnesti ogljikov dioksid v delno ali popolnoma dealkoholizirano vino . Zato bi bilo treba proizvajalcem dovoliti, da se dealkoholizirana ali delno dealkoholizirana peneča vina, biser vina, gazirana peneča vina in gazirana biser vina pridelujejo neposredno iz dealkoholiziranega ali delno dealkoholiziranega mirnega vina s sekundarnim vrenjem oziroma dodajanjem ogljikovega dioksida, kot je ustrezno. To bi vinskemu sektorju Unije omogočilo, da izkoristi nov razvoj povpraševanja potrošnikov, hkrati pa ohrani svoje visoke standarde pridelave.

(22)

Pravila o označevanju vinskih proizvodov bi bilo zato treba spremeniti, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o lastnostih proizvodov vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, hkrati pa bi se ohranila obveznost zagotavljanja informacij o uporabi dealkoholizacije. Potrošniki so seznanjeni z izrazi, kot sta „0,0 %“ in „brezalkoholno“. Taki izrazi pa se v različnih državah članicah urejajo različno. Izrazi, ki se nanašajo na zmanjšano vsebnost alkohola, bi morali biti skladni s pravili Unije za označevanje zmanjšane vsebnosti nekaterih snovi. Zato je treba uskladiti uporabo teh izrazov po vsej Uniji in tako vinskemu sektorju omogočiti, da izkoristi nove zahteve potrošnikov, hkrati pa zagotoviti delovanje notranjega trga.

(23)

Izpolnjevanje zahteve Unije, da se na etikete izvoženega vina vključita seznam sestavin in označbe hranilne vrednosti, je lahko za izvoznike obremenjujoča, zlasti kadar se zahteve tretjih držav uvoznic glede označevanja razlikujejo od zahtev Unije. Za olajšanje izvoza v takih primerih je primerno, da se vino, ki se izvaža, izvzame iz teh obveznosti Unije glede označevanja.

(24)

Elektronsko zagotavljanje seznama sestavin in označbe hranilne vrednosti vinskih proizvodov je učinkovit način, da izvajalci potrošnikom predstavijo pomembne informacije, hkrati pa olajša delovanje notranjega trga in izvoz vina. To velja zlasti za male pridelovalce. Ker pa ni usklajenih pravil o opredelitvi elektronske oblike, ki zagotavlja seznam sestavin in/ali označbo hranilne vrednosti, na embalaži ali na etiketi, pritrjeni nanjo, so se pojavile različne prakse izvajalcev in različna pravila nacionalnih organov, kar negativno vpliva na ustrezno trženje vin. Da bi se stroški in upravno breme za izvajalce čim bolj zmanjšali ter zagotovil skupen pristop na celotnem trgu Unije, pri čemer se upošteva, da je treba potrošnikom omogočiti dostop do informacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v sodelovanju z državami članicami sprejme delegirane akte za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 z določitvijo pravil o opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali na etiketi, pritrjeni nanjo, ki potrošnikom na usklajen način zagotavlja seznam sestavin in označbo hranilne vrednosti, tudi brezjezično.

(25)

Da bi zmanjšali breme za izvajalce in negotovost, s katero se soočajo, je primerno pojasniti, da bi bilo treba obvezno navedbo podatkov na dani embalaži zahtevati samo enkrat.

(26)

Da bi se z elektronsko obliko in ureditvijo izpolnile nove potrebe, ki izhajajo iz hitrega in nenehnega napredka digitalizacije, ter da bi se s to elektronsko obliko omogočilo, da vključuje druge ustrezne informacije za potrošnike, ki se zahtevajo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom in so lahko v elektronski obliki, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za izvajalce, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 z določitvijo pravil o predstavitvi informacij na elektronskih etiketah.

(27)

Izkušnje so pokazale, da kadar je bil izraz, ki se nanaša na vinogradniško gospodarstvo v vinskem sektorju, rezerviran na ravni Unije, in zanj veljajo nekateri pogoji, je njegova uporaba v blagovnih znamkah ali trgovskih imenih, lahko zavajajoča za potrošnike. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 z določitvijo pravil o razmerju med izrazi, ki se nanašajo na vinogradniško gospodarstvo, ter blagovnimi znamkami in trgovskimi imeni.

(28)

Države članice imajo možnost, da sprejmejo pravila trženja za uravnavanje ponudbe v vinskem sektorju ter tako izboljšajo in stabilizirajo delovanje skupnega trga vina. V sedanjih razmerah strukturnega zmanjšanja potrošnje in ponavljajočih se primerov prekomerne ponudbe v nekaterih regijah in tržnih segmentih je primerno pojasniti, da lahko taka pravila vključujejo določitev največjega donosa grozdja in upravljanje zalog vina. Poleg tega imajo lahko skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, ter priznane organizacije proizvajalcev pomembno vlogo pri prilagajanju ponudbe tržnim gibanjem in krepitvi položaja vinogradnikov v verigi preskrbe. Zato bi morale imeti države članice tudi možnost, da sprejmejo pravila trženja v vinskem sektorju ob upoštevanju predlogov, ki jih sprejmejo priznane medpanožne organizacije, skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, ali priznane organizacije proizvajalcev, kadar so slednje reprezentativne na zadevnem območju ali območjih pridelave.

(29)

Posebna tržna vrednost vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo izhaja iz njihovega slovesa, ki temelji na vrednosti kakovosti, ki jo potrošniki pripisujejo njihovim značilnostim. Da se prepreči razvrednotenje pomena teh označb kakovosti zaradi škodljivih cenovnih ukrepov, bi morale medpanožne organizacije in skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, kadar so na zadevnem geografskem območju reprezentativne za različne poklicne kategorije, ki delujejo v vinskem sektorju, imeti možnost, da izdajo smernice o cenah v zvezi s prodajo zadevnega grozdja, moštov ali vin. Vendar bi morale biti take smernice neobvezne, da se prepreči pretirano omejevanje cenovne konkurence znotraj iste geografske označbe. Poleg tega bi bilo treba kot dodaten zaščitni ukrep ustreznemu nacionalnemu organu za konkurenco omogočiti, da se v posameznih primerih odloči za spremembo ali prenehanje izvajanja kazalnikov usmerjanja cen, če je to potrebno za preprečevanje izključevanja konkurence ali ogrožanja ciljev iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(30)

Državam članicam se trenutno lahko dovoli, da pridelovalcem vina izplačajo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina. Glede na stroškovno učinkovitost umika presežkov s trga, preden se vino pridela, je primerno v upravičenih kriznih primerih zagotoviti možnost, da se državam članicam pod določenimi pogoji dovoli izplačilo nacionalnih plačil za prostovoljno zeleno trgatev in prostovoljno izkrčitev rodnih vinogradov. Da se prepreči izkrivljanje konkurence, je treba določiti glavne kriterije, ki se bodo uporabljali za določitev najvišjega nacionalnega plačila na enoto proizvoda ali na hektar. V ta namen bi morala ta uredba določiti tudi omejitve za skupni znesek nacionalnih plačil, ki se v državi članici dovolijo za destilacijo in zeleno trgatev v določenem letu. Pri izkrčitvi zaradi strukturne narave ukrepa in njegovih višjih stroškov ni primerno določiti skupnega najvišjega zneska nacionalnih plačil. Vendar bi morale države članice v svojem uradnem obvestilu Komisiji za vsak primer posebej utemeljiti omejitev za nacionalna plačila na podlagi svojih posebnih tržnih razmer oziroma tržnih razmer v vinorodnih regijah, v katerih naj bi se ukrep izvajal.

(31)

Da se prepreči izkrivljanje konkurence ter zagotovi učinkovitost in sorazmernost kriznih ukrepov, za katere se odobrijo nacionalna plačila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 z določitvijo pravil o splošnih pogojih za upravičenost in prednostnih merilih, ki jih določijo države članice v zvezi z dodelitvijo takih nacionalnih plačil, za določitev tržnih razmer, v katerih so taki ukrepi upravičeni, o izračunu nacionalnih plačil in o njihovi skladnosti z drugimi podpornimi ukrepi za vinski sektor v okviru skupne kmetijske politike (SKP).

(32)

Aromatizirani vinski proizvodi predstavljajo naravno možnost za uporabo proizvodov vinske trte. Vendar Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ne dovoljuje uporabe prodajnih poimenovanj, rezerviranih za aromatizirane vinske proizvode, za pijače, ki ne dosegajo najmanjše dejanske vsebnosti alkohola, določene v navedeni uredbi za vsako kategorijo proizvodov. Glede na vse večje povpraševanje potrošnikov po inovativnih alkoholnih pijačah z manjšim dejanskim volumenskim deležem alkohola bi bilo treba omogočiti dajanje na trg pijač, pridobljenih iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, pridelanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, ki imajo prodajna poimenovanja, ki so rezervirana za aromatizirane vinske proizvode.

(33)

Za zagotovitev ustrezne obveščenosti potrošnikov o naravi aromatiziranih vinskih proizvodov z zmanjšano vsebnostjo alkohola je primerno določiti pravila v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 o označevanju dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, tako da se pri predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov, pridelanih iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, uporabljajo enaki izrazi kot pri proizvodih vinske trte z enako vsebnostjo alkohola. Prav tako je primerno uskladiti jezikovne zahteve, ki se uporablja za aromatizirane vinske proizvode, z ureditvijo, ki se že uporablja za proizvode vinske trte.

(34)

Izpostavljena vprašanja v zvezi s proizvodi vinske trte glede opredelitve elektronske oblike, ki vsebuje označbo hranilne vrednosti in seznam sestavin, veljajo tudi za aromatizirane vinske proizvode. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 251/2014 z določitvijo pravil o opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali na etiketi, pritrjeni nanjo, za aromatizirane vinske proizvode.

(35)

Da bi zadostili novemu povpraševanju potrošnikov in potrebi po inovacijah pri proizvodih, bi bilo treba spremeniti pravila o pridelavi in označevanju za kategorije aromatiziranih vinskih proizvodov „Glühwein“, „Viiniglögi/Vinglögg/Karštas vynas“in„Pelin“, da se omogoči njihova pridelava z uporabo rose vina in da se to navede pri označevanju. Hkrati bi bilo treba prepovedati uporabo izraza „rose“ pri predstavitvi in označevanju vina Glühwein in Pelin, proizvedenega z mešanjem rdečega in belega vina ali katerega koli od teh vin z rose vinom. Iz istih razlogov je primerno pri predstavitvi in označevanju alkoholnih pijač, pridelanih po enakih zahtevah, kot veljajo za Glühwein, vendar z uporabo sadnega vina namesto proizvodov vinske trte kot njihove glavne sestavine, omogočiti uporabo prodajnega poimenovanja „Glühwein“.

(36)

Za namene izvajanja vrste intervencije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je primerno v členu 58(1), prvi pododstavek, točka (a)(i), Uredbe (EU) 2021/2115 pojasniti, da se lahko z zamenjavo sort doseže tudi cilj izboljšanja podnebne odpornosti trte.

(37)

Vinski turizem je za številne izvajalce v vinskem sektorju vse pomembnejša komercialna dejavnost. Da bi podprli razvoj neposredne prodaje turistom v vinorodnih regijah, je primerno pojasniti, da je lahko tudi vinski turizem predmet naložb v tržne strukture in orodja.

(38)

Zaradi sedanjih težkih in hitro spreminjajočih se tržnih razmer ter za večjo trajnostnost vinogradov in boljšo izmenjavo znanja postajajo storitve svetovanja za vinogradnike in druge izvajalce v vinskem sektorju bistvenega pomena. Zato bi bilo treba spremeniti vrste svetovalnih storitev, navedenih v členu 58(1), prvi pododstavek, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, da bi vključevale pomembne dodatne svetovalne storitve, kot so trženje prek neposredne prodaje, okoljska trajnostnost in diverzifikacija stran od pridelave vina.

(39)

Poleg tega je, da bi povečali učinkovitost podpore za razvoj vinskega turizma v različnih vinorodnih regijah, primerno, da se kot upravičenke do vrste intervencije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (i), Uredbe (EU) 2021/2115 izrecno dovolijo organizacije iz členov 152, 156 in 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki so dejavne v vinskem sektorju, skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe v skladu z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter druge strokovne organizacije, ki delujejo v vinskem sektorju in so jih države članice v svojih strateških načrtih SKP določile kot upravičenke.

(40)

Da bi dosegli ravnovesje med potrebo po tem, da države članice zagotovijo učinkovito prestrukturiranje vinogradov, in potrebo po izogibanju povečanja pridelave, ki bi lahko vodilo v prekomerno ponudbo, bi morale imeti države članice možnost, da določijo pogoje za izvajanje prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115. Cilj teh pogojev bi moral biti izogibanje povečanju donosa in s tem pridelave za vinograde, za katere se uporabljajo te vrste intervencije.

(41)

Da bi se prilagodili tržnim gibanjem in izkoristili učinkovite tržne priložnosti, vključno z odprtjem novih izvoznih trgov in diverzifikacijo možnosti prodaje, bi morala podpora za dejavnosti promocije in komuniciranja v tretjih državah trajati tri leta. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo za podaljšanje trajanja dejavnosti, in sicer dvakrat po največ tri leta za vsako podaljšanje, kar pomeni največ devet zaporednih let. Poleg tega bi morale države članice olajšati dostop malih proizvajalcev, kot so opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/273 (8), do podpore, ki je na voljo v okviru vrste intervencije za promocijo in komuniciranje, tako da bi jim zagotovile poenostavljen postopek prijave ali z uporabo objektivnih in nediskriminatornih prednostnih meril v zvezi z novimi upravičenci, novimi trgi in novimi proizvodi. Ker so strukture trga vina v tretjih državah raznolike in ker „trg tretje države“ nima skupne opredelitve za vrste intervencije za promocijo in komuniciranje, je primerno določiti nekatere ključne elemente, ki bi državam članicam pomagali pri oblikovanju lastne opredelitve trga tretje države za izvajanje navedenih intervencij.

(42)

Zelo nalezljivi škodljivi organizmi, kot je zlata trsna rumenica, močno ogrožajo pridelavo vina, saj slabijo vinsko trto z zmanjšanjem produktivnosti ali popolnim uničenjem rastlin vinske trte. Ker je zdravljenje pogosto težavno ali nemogoče, ko so enkrat rastline vinske trte okužene, so edini način za učinkovit odziv na grožnjo intervencije za preprečevanje in obvladovanje. Glede na visoka fitosanitarna tveganja, ki jih predstavljajo taki škodljivi organizmi, ter pomen sistematičnih in skupnih ukrepov pri preprečevanju njihovega širjenja je primerno, da se za take ukrepe zagotovi posebna podpora. Posledično bi bilo treba na seznam vrst intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 dodati novo vrsto intervencije v vinskem sektorju.

(43)

Glede na veliko strukturno neravnovesje v nekaterih vinorodnih regijah je primerno, da se državam članicam omogoči, da prek svojih strateških načrtov SKP financirajo trajno izkrčitev rodnih vinogradov. Zato bi bilo treba v členu 58(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 dodati novo vrsto intervencije v vinskem sektorju. Podobno kot za ukrep trajne izkrčitve, ki se financira z nacionalnimi plačili, kot je navedeno v členu 216 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi morali za to novo vrsto intervencije, in sicer trajno izkrčitev, veljati posebni pogoji, kot so prepoved posedovanja ali pridobitve veljavnega dovoljenja za zasaditev v določenem obdobju, ali omejitve, ki jih države članice uvedejo v zvezi z območji, izključenimi iz področja intervencije, na katerih imajo vinogradi pomembno okoljsko, krajinsko ohranitveno ali socialno-ekonomsko vlogo.

(44)

Za zagotovitev ustrezne podpore vinogradnikom v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam je pomembno, da se državam članicam omogoči povečanje najvišje finančne pomoči Unije na do 80 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov, če intervencija sledi temu cilju.

(45)

Za okrepitev sodelovanja v vinskem sektorju bi morale biti naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, kot so zadruge, upravičene do najvišje stopnje finančne pomoči Unije iz člena 59(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kot trenutno že velja za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (9).

(46)

Za nadaljnjo podporo pridelovalcem pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter spodbujanju izboljšav trajnostnosti sistemov pridelave in zmanjšanju vpliva na okolje, je primerno državam članicam omogočiti, da povečajo najvišjo finančno pomoč Unije za naložbe v ta namen, in sicer na do 80 % upravičenih stroškov naložb.

(47)

Poleg tega je treba pojasniti, da se finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), Uredbe (EU) 2021/2115 ne bi smela dodeliti podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah“, kot to velja za finančno pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), navedene uredbe.

(48)

Poleg tega je treba za zagotovitev, da razširjen obseg vrste intervencije za storitve svetovanja iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 spremlja ustrezen sklop finančnih pravil, določiti najvišji odstotek finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli za to vrsto intervencije.

(49)

Za nadaljnjo podporo vrstam intervencij za informiranje, promocijo in komuniciranje iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (h) in (k), Uredbe (EU) 2021/2115 bi morale imeti države članice možnost, da povečajo najvišjo finančno pomoč Unije za take intervencije na do 60 % upravičenih odhodkov. Poleg tega bi morale imeti države članice tudi možnost, da zagotovijo nacionalni prispevek k upravičenim stroškom teh vrst intervencij. Glede na to, da se mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES pri izvajanju komunikacijskih in promocijskih kampanj pogosteje soočajo s finančnimi omejitvami kot velika podjetja, bi morale imeti države članice možnost, da mikro, malim in srednjim podjetjem zagotovijo večjo finančno podporo.

(50)

Za zagotovitev zadostne podpore boju proti zelo nalezljivim škodljivim organizmom je primerno omogočiti, da ima vrsta intervencije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (n), Uredbe (EU) 2021/2115 korist od finančne pomoči Unije, ki krije do 100 % upravičenih odhodkov.

(51)

Poleg tega je treba določiti najvišjo finančno pomoč Unije za trajno izkrčitev v okviru vrste intervencije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (o), Uredbe (EU) 2021/2115. Taka pomoč bi morala znašati določen odstotek vsote neposrednih stroškov izvajanja izkrčitve in ocenjene izgube prihodka za eno leto v zvezi z izkrčeno površino. Poleg tega bi morale imeti države članice tudi možnost, da zagotovijo dodatni nacionalni prispevek.

(52)

Žgane pijače z geografsko označbo so pogosto odvisne od zapletenih verig preskrbe, ki vključujejo več izvajalcev, ki izvajajo različne faze proizvodnje. Ureditve, ki temeljijo na prožni preskrbi, so zelo pogoste. Izkazalo se je, da posebna obveznost označevanja za žgane pijače iz člena 37(5) Uredbe (EU) 2024/1143, po kateri se ime proizvajalca navede v istem vidnem polju kot geografska označba, ne ustreza dobro strukturi večine verige preskrbe za žgane pijače. Da bi se izognili motnjam uveljavljenih praks in nalaganju nesorazmernih bremen na izvajalce v tem sektorju, zlasti malim in srednjim proizvajalcem, je primerno to obveznost odpraviti.

(53)

Za dopolnitev ustreznih pravil in upoštevanje posebnih značilnosti vinskega sektorja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pogoji za uporabo izvzetja iz uporabe sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, pogoji za izkrčitev opuščenih vinogradov, pravili glede meril za izdajo dovoljenj za nove zasaditve, vključno z dodajanjem meril, soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami, razlogi za odločitve držav članic glede ponovne zasaditve, splošnimi pogoji za upravičenost in prednostnimi merili, ki jih določijo države članice v zvezi z dodelitvijo nacionalnih plačil, elementi, ki opredeljujejo obstoj kriznih razmer, metodo izračuna nacionalnih plačil ter skladnostjo z drugimi podpornimi ukrepi podpore Unije za vinski sektor; in opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali na etiketi, pritrjeni nanjo, ter obliki in ureditvi informacij, zagotovljenih v elektronski obliki. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja nekaterih tržnih pravil in sektorskih podpornih ukrepov v vinskem sektorju in za aromatizirane vinske proizvode ter nekaterih pravil označevanja za žgane pijače, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(55)

Uredbe (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014, (EU) 2021/2115 in (EU) 2024/1143 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(56)

Da bi imeli pridelovalci dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam v zvezi s poimenovanjem proizvodov vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, bi se morale te nove zahteve začeti uporabljati 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi. Prav tako je primerno določiti prehodna pravila, ki omogočajo, da se proizvodi vinske trte, označeni pred uporabo novih zahtev, do porabe zalog še naprej dajejo na trg.

(57)

Datum začetka uporabe določb o največjem pragu v hektarih zasajenih vinogradov, ki države članice izvzemajo iz obveznosti uporabe sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, bi bilo treba odložiti za 48 mesecev, da se zagotovi dovolj časa za njegovo izvajanje za tiste države članice, katerih vinogradniška površina na datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi presega največji prag v hektarih –

(1)

v členu 3(5) se doda naslednja točka:

;

(2)

člen 61 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 62 se spremeni:

(4)

člen 63 se spremeni:

(5)

člen 64 se spremeni:

(6)

v členu 65 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica lahko pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju iz členov 152, 156 in 157 te uredbe, skupine proizvajalcev iz členov 32 in 33 Uredbe (EU) 2024/1143 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane na podlagi zakonodaje te države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.“

(7)

člen 66 se spremeni:

(8)

člen 67 se nadomesti z naslednjim:

(9)

člen 69 se nadomesti z naslednjim:

(10)

člen 119 se spremeni:

(11)

v členu 122 se odstavek 1 spremeni:

(12)

v členu 167(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 172b se nadomesti z naslednjim:

(14)

člen 216 se spremeni:

(15)

v delu II Priloge VII se uvodnemu besedilu dodata naslednja odstavka:

„Proizvodi vinske trte iz kategorij iz točk 4 in 8 se lahko pridobijo s sekundarnim vrenjem dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin iz točke 1.

Proizvodi vinske trte iz kategorij iz točk 7 in 9 se lahko pridobijo z dodajanjem ogljikovega dioksida dealkoholiziranim ali delno dealkoholiziranim vinom iz točke 1.“

(1)

v členu 3 se doda naslednji odstavek:

(2)

v člen 5 se vstavi naslednji odstavek:

(3)

v členu 6a se doda naslednji odstavek:

(4)

vstavi se naslednji člen:

(5)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(6)

v delu B Priloge II se točka 8 nadomesti z naslednjim:

;

(7)

v delu B Priloge II se točka 9 nadomesti z naslednjim:

;

(8)

v delu B Priloge II se točka 12 nadomesti z naslednjim:

(1)

v členu 45 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(2)

člen 58(1) se spremeni:

(3)

člen 59 se spremeni:

(1)

drugi pododstavek se črta;

(2)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kmetijski proizvodi, ki se tržijo z geografsko označbo in so bili označeni pred 14. majem 2026, se lahko še naprej dajejo na trg, ne da bi izpolnjevali obveznost navedbe imena proizvajalca ali gospodarskega subjekta v istem vidnem polju kot geografska označba, do porabe obstoječih zalog.“