(1)

Pri usklajevanju ekonomskih politik držav članic v Uniji, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), se upoštevajo vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)

Države članice pri doseganju ciljev ekonomske in fiskalne politike usmerja okvir ekonomskega upravljanja Unije, ki zajema izpopolnjen sistem usklajevanja politik in nadzora ekonomskih politik držav članic. Od Pogodbe o Evropski uniji (3) (PEU), podpisane 7. februarja 1992 v Maastrichtu, je okvir ekonomskega upravljanja prispeval k doseganju makroekonomske konvergence, zaščiti zdravih javnih financ in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. Okvir ekonomskega upravljanja je skupaj s skupno denarno politiko in skupno valuto v euroobmočju ustvaril pogoje za gospodarsko stabilnost, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast ter večjo stopnjo zaposlenosti za državljane Unije.

(3)

Pakt za stabilnost in rast, ki so ga prvotno sestavljale Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 (4) in (ES) št. 1467/97 (5) in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 (6), temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen ter močno trajnostno in vključujočo rast, podprto s finančno stabilnostjo, in tako podpira doseganje ciljev Unije na področju trajnostne rasti in zaposlovanja.

(4)

V tretji fazi ekonomske in monetarne unije so se države članice na podlagi člena 126 PDEU dolžne izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(5)

Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi bilo treba prilagoditi, da bi se bolje upoštevali vse večja heterogenost fiskalnih položajev, javni dolg in gospodarski izzivi kot tudi druge ranljivosti v državah članicah. Odločen odziv politike na pandemijo COVID-19 se je izkazal za izredno učinkovitega pri blaženju gospodarskih in socialnih posledic, nastalih zaradi krize, vendar je povzročil znatno povečanje deleža dolga v javnem in zasebnem sektorju, kar je poudarilo pomen postopnega, realističnega, trajnega in rasti prijaznega zmanjševanja deležev dolga in primanjkljajev na preudarne ravni ter omogočanja manevrskega prostora za proticiklične politike in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij ob hkratnem posvečanju ustrezne pozornosti ciljem na področju zaposlovanja in socialnim ciljem. Hkrati bi bilo treba prilagoditi okvir ekonomskega upravljanja Unije tako, da bi pomagal obravnavati srednje- in dolgoročne izzive, s katerimi se sooča Unija, kot je doseganje pravičnega digitalnega in zelenega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (7) , zagotavljanjem energetske varnosti, podporo odprti strateški avtonomiji, obravnavanjem demografskih sprememb, krepitvijo socialne in gospodarske odpornosti in trajnostne konvergence ter izvajanjem strateškega kompasa za varnost in obrambo, za vse to pa so v prihodnjih letih potrebne reforme in trajno visoke ravni naložb.

(6)

Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi moral spodbujati zdrave in vzdržne javne finance ter trajnostno in vključujočo rast ter zato razlikovati med državami članicami z upoštevanjem izzivov glede njihovega javnega dolga in gospodarskih izzivov ter omogočanjem posamezni državi prilagojenih večletnih fiskalnih poti, hkrati pa zagotavljati učinkovit večstranski nadzor in spoštovati načelo enakega obravnavanja.

(7)

Za zagotovitev preglednega in skupnega okvira Unije, ki temelji na referenčnih vrednostih iz člena 126(2) PDEU in Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol (št. 12)), bi moral imeti nadzorni okvir, ki temelji na tveganju in omogoča posamezni državi prilagojene fiskalne poti za posamezne države, hkrati nujno kot protiutež okrepljeno izvrševanje, ki podpira večstranski nadzor.

(8)

Za poenostavitev fiskalnega okvira Unije in povečanje preglednosti bi moral biti podlaga za določitev fiskalne poti in izvajanje letnega fiskalnega nadzora za vsako državo članico enoten operativni kazalnik, ki bi temeljil na vzdržnosti dolga. Ta enotni kazalnik bi moral temeljiti na nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkih, tj. odhodkih brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, ter cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost. V skladu z vodilnimi načeli, ki jih je Komisija uporabila za razvrščanje transakcij kot enkratnih, bi bilo treba iz kazalnika neto odhodkov izključiti tudi enkratne in druge začasne ukrepe. Ta kazalnik omogoča makroekonomsko stabilizacijo, saj nanj ne vpliva delovanje avtomatskih stabilizatorjev, vključno z nihanji prihodkov in odhodkov, ki niso pod neposrednim nadzorom vlade.

(9)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev referenčne vrednosti za primanjkljaj v višini 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12 je dobro uveljavljen element okvira Unije za fiskalni nadzor, ki učinkovito vpliva na fiskalno politiko v državah članicah.

(10)

Za okrepitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršitev merila glede dolga v višini 60 % BDP iz člena 126(2) PDEU in Protokola št. 12 bi se bilo treba usmeriti na odstopanja od poti gibanja očiščenih dohodkov, ki jo je Svet določil na podlagi Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(11)

Na podlagi Uredbe (EU) 2024/1263 bi lahko Svet na priporočilo Komisije državam članicam v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji ali v izjemnih okoliščinah, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice, dovolil odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je Svet določil v skladu z navedeno uredbo, in sicer pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Zato takšen odklon ne bi smel biti zabeležen na kontrolnem računu in ne bi smel privesti do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu.

(12)

Komisija bi morala pri ugotavljanju, ali obstaja čezmerni primanjkljaj, v skladu s členom 126(3) PDEU upoštevati vse relevantne dejavnike. Precejšnje izzive v zvezi z javnim dolgom v zadevni državi članici bi bilo treba obravnavati kot ključni oteževalni dejavnik.

(13)

Glede na naraščajoče geopolitične napetosti in varnostne izzive ter s tem povezano dejstvo, da morajo države članice okrepiti svoje zmogljivosti, bi bilo treba povečanje državnih naložb v obrambo, kjer je to ustrezno, upoštevati kot pomemben dejavnik pri ocenjevanju obstoja čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(3) PDEU. Ta dejavnik bi se lahko ocenil glede na povprečja Unije, srednjeročne trende ali druga ustrezna referenčna merila, pri čemer bi se upoštevala tudi statistična pravila v zvezi s časom evidentiranja izdatkov za vojaško opremo.

(14)

Za spremljanje dejanskih odklonov od poti gibanja očiščenih odhodkov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2024/1263, bi morala Komisija za vsako državo članico vzpostaviti kontrolni račun za spremljanje letnih odklonov skozi čas. Informacije na kontrolnem računu bi morale biti podlaga za izvršilne ukrepe. Zlasti bi morala Komisija pripraviti poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, kadar delež javnega dolga v BDP preseže referenčno vrednost, proračunski položaj ni blizu ravnovesja ali v presežku in kadar odkloni, zabeleženi na kontrolnem računu države članice, presegajo določene letne ali kumulativne pragove. Šteje se, da je proračunski položaj blizu ravnovesja, če javnofinančni primanjkljaj ne presega 0,5 % BDP.

(15)

Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi morala do roka, ki ga določi Svet, znižati ali ohraniti primanjkljaj sektorja država pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz člena 126(2) PDEU in Protokola (št. 12). Korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi bila načeloma tista, ki jo je prvotno določil Svet, ob upoštevanju dejstva, da je treba zagotoviti minimalno strukturno prilagoditev v višini 0,5 odstotne točke BDP v primeru kršitve merila glede primanjkljaja ali če je praviloma treba odpraviti odklon od te poti v primeru kršitve merila glede dolga. Če prvotna pot zaradi objektivnih okoliščin ni več izvedljiva, bi moral imeti Svet možnost določiti drugačno pot v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(16)

Za države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi moral imeti Svet še naprej možnost, da na priporočilo Komisije državam članicam po ugotovljenem resnem upadu gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 ali v izjemnih okoliščinah, ki so zunaj nadzora vlade in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 , podaljša rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in sicer pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

(17)

Posebne določbe Uredbe (ES) št. 1467/97 v zvezi s prispevki v drugi steber pokojninskega sistema bi bilo treba črtati, saj bi morala pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, že upoštevati izgubo prihodkov, povezano s takimi prispevki.

(18)

Neodvisne fiskalne institucije so dokazale, da so sposobne spodbujati fiskalno disciplino in krepiti verodostojnost javnih financ držav članic. Da bi okrepili nacionalno lastništvo, bi bilo treba vlogo neodvisnih fiskalnih institucij ohraniti v reformiranem okviru ekonomskega upravljanja Unije. Bolj neodvisen Evropski fiskalni odbor bi moral imeti vidnejšo svetovalno vlogo v okviru ekonomskega upravljanja Unije.

(19)

Določiti bi bilo treba jasne pogoje za zaključek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pogoj za zaključek postopka bi moral biti, da primanjkljaj verodostojno ostane pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz člena 126(2) PDEU in Protokola (št. 12), za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu, pa, da država članica dokaže skladnost s potjo gibanja očiščenih odhodkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(20)

Globe iz člena 126(11) PDEU ne bi smele določati minimalnega zneska, ampak bi se morale kopičiti, dokler se ne sprejmejo učinkoviti ukrepi, da bi pomenile resnično spodbudo za upoštevanje pozivov državam članicam v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 126(9) PDEU.

(21)

Ta uredba o spremembi je del svežnja skupaj z Uredbo (EU) 2024/1263 in Direktivo Sveta (EU) 2024/1265 (9). Ti trije zakonodajni akti (v nadaljnjem besedilu skupaj: reforma okvira ekonomskega upravljanja) skupaj reformirajo okvir ekonomskega upravljanja Unije in v pravo Unije uvajajo vsebino naslova III (Fiskalni dogovor) Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (10) z dne 2. marca 2012 (PSUU) v skladu s členom 16 navedene pogodbe. Reforma okvira ekonomskega upravljanja na podlagi izkušenj na področju izvajanja PSUU v državah članicah ohranja srednjeročno usmeritev iz fiskalnega dogovora kot orodje za doseganje proračunske discipline in spodbujanje rasti. Reforma okvira ekonomskega upravljanja vključuje tudi okrepljeno razsežnost prilagajanja posameznim državam, katere cilj je okrepiti nacionalno lastništvo, vključno z ohranjanjem svetovalne vloge neodvisnih fiskalnih institucij, ki temelji na skupnih načelih fiskalnega dogovora za nacionalne fiskalne popravljalne mehanizme, ki jih je predlagala Komisija v svojem sporočilu z dne 20. junija 2012 v skladu s členom 3(2) PSUU. Analiza odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov za splošno oceno skladnosti, ki jo zahteva fiskalni dogovor, je določena v Uredbi (EU) 2024/1263. Tako kot v fiskalnem dogovoru so začasni odkloni od srednjeročnega načrta dovoljeni le v izjemnih okoliščinah v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 in v skladu z določbami o kontrolnem računu. Podobno kot v fiskalnem dogovoru bi bilo treba v primeru znatnih odklonov od srednjeročnega načrta izvesti ukrepe za odpravo odklonov v določenem obdobju. Reforma okvira ekonomskega upravljanja krepi fiskalni nadzor in izvršilne postopke za izpolnitev zaveze glede spodbujanja zdravih in vzdržnih javnih financ ter trajnostne in vključujoče rasti. Reforma okvira ekonomskega upravljanja s tem ohranja temeljna cilja proračunske discipline in vzdržnosti dolga, določena v fiskalnem dogovoru.

(22)

Za države članice, ki bodo v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ko bo začel veljati prenovljeni okvir, so potrebne prehodne določbe. Priporočila na podlagi člena 126(7) PDEU in pozive na podlagi člena 126(9) PDEU, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti te uredbe o spremembi, je treba revidirati, da se uskladijo s spremenjenimi določbami Uredbe (ES) št. 1467/97. To bi Svetu omogočilo, da za države članice, ki so sprejele ukrepe, določi korektivno pot gibanja očiščenih odhodkov v skladu s temi novimi določbami, ne da bi okrepil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(23)

Ker pravila postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na primanjkljaju, ostajajo nespremenjena, pri čemer je merilo minimalno letno strukturno izboljšanje v višini vsaj 0,5 % BDP, lahko Komisija glede na bistveno spremenjeno okolje obrestnih mer v prehodnem obdobju v letih 2025, 2026 in 2027 – da ne bi ogrozili pozitivnih učinkov Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (11) – prilagodi referenčno merilo, da bi upoštevala povečanje plačil obresti pri določanju predlagane korektivne poti v zvezi s prvim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za leta 2025, 2026 in 2027 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če zadevna država članica pojasni, kako bo zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, ter naslovila skupne prednostne naloge Unije iz Uredbe (EU) 2024/1263 skladno s ciljem doseganja zelenega in digitalnega prehoda ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(24)

Uredbo (ES) št. 1467/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(25)

Glede na obstoječi rok na podlagi Pakta za stabilnost in rast bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

(*1)  Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju gospodarskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj)."

(*2)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).“;"

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(*3)  Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).“;"

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(9)

člen 10a se spremeni:

(10)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(11)

člena 14 in 15 se nadomestita z naslednjim:

(12)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

(13)

Člen 17 se črta.

(14)

člen 17a se nadomesti z naslednjim:

(15)

vstavi se naslednji člen:

(16)

priloga se črta.