This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32024R1041
Commission Delegated Regulation (EU) 2024/1041 of 28 November 2023 amending Regulation (EU) 2022/869 of the European Parliament and of the Council as regards the Union list of projects of common interest and projects of mutual interest
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/1041 z dne 28. novembra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/1041 z dne 28. novembra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije
C/2023/7930
UL L, 2024/1041, 8.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2024/1041/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Modifies | 32022R0869 | dodatek | priloga VII | 28/04/2024 |
Uradni list |
SL Serija L |
2024/1041 |
8.4.2024 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/1041
z dne 28. novembra 2023
o spremembi Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (1) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2022/869 vzpostavlja okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje 11 prednostnih geografskih koridorjev strateške energetske infrastrukture, določenih na področju električne energije, priobalnih omrežij, vodika in elektrolizatorjev, ter treh prednostnih področij energetske infrastrukture za pametna omrežja električne energije, pametna plinska omrežja in omrežja za prenos ogljikovega dioksida za celotno Unijo ter okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov vzajemnega interesa, ki jih je Unija razvila skupaj s tretjimi državami na področju omrežij za prenos električne energije, vodika in ogljikovega dioksida. |
(2) |
V skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) 2022/869 bi morala Komisija do 30. novembra 2023 sprejeti delegirani akt o določitvi prvega seznama Unije v skladu z Uredbo (EU) 2022/869. |
(3) |
Vsi upravičeni projekti, predlagani za uvrstitev na seznam Unije, so bili ocenjeni na podlagi merila trajnosti, ki je obvezno za vse kategorije projektov v skladu z Uredbo (EU) 2022/869. Regionalne skupine iz člena 3 Uredbe (EU) 2022/869 so ocenile samo projekte, ki so izkazali pomembne prispevke k trajnostnosti, in so potrdile, da projekti izpolnjujejo merila iz člena 4 navedene uredbe. |
(4) |
Komisija je predlagane projekte ocenila glede na zahteve iz člena 3(5). |
(5) |
O osnutkih regionalnih seznamov projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa so se sporazumele regionalne skupine na srečanjih na tehnični ravni. |
(6) |
Po mnenjih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 21. septembra 2023 o doslednosti uporabe meril ocenjevanja ter analizi stroškov in koristi po regijah so organi odločanja regionalnih skupin 25. oktobra 2023 sprejeli regionalne sezname. Na podlagi člena 3(3), točka (a), Uredbe (EU) 2022/869 so pred sprejetjem regionalnih seznamov vse predlagane projekte odobrile države članice, katerih ozemlja projekti zadevajo. |
(7) |
O projektih, predlaganih za uvrstitev na seznam Unije, je potekalo javno posvetovanje. Poleg tega so bile organizacije, ki zastopajo ustrezne deležnike, vključno s predstavniki tretjih držav, proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji, lokalnim prebivalstvom ter organizacijami za varstvo potrošnikov in okolja, vabljene na tehnične razprave v regionalnih skupinah in je bilo z njimi opravljeno posvetovanje o projektih, predlaganih za uvrstitev na seznam Unije. |
(8) |
Projekti skupnega interesa bi morali biti razvrščeni po prednostni strateški vseevropski energetski infrastrukturi v vrstnem redu iz Priloge I k Uredbi (EU) 2022/869. Projekte vzajemnega interesa, za katere ni treba vzpostaviti prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I k uredbi TEN-E, bi bilo treba navesti ločeno po kategorijah infrastrukture, v katere spadajo, in regijah, v katerih se nahajajo. |
(9) |
Ker so medsebojno odvisni ali (potencialno) konkurenčni, bi morali biti projekti skupnega interesa/projekti vzajemnega interesa navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa in projekti vzajemnega ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa. |
(10) |
V skladu z odstopanjem iz člena 24 Uredbe (EU) 2022/869 v primeru Cipra in Malte v zvezi z eno medomrežno povezavo za vsako od navedenih držav članic je Komisija prejela dokumentacijo, ki se zahteva v skladu s členom 24(1) in (2). Zadevni projekti so bili predstavljeni na sestankih tehnične regionalne skupine, ustrezna dokumentacija, razen poslovnih skrivnosti, pa je bila objavljena. Ena medomrežna povezava za Malto in ena medomrežna povezava za Ciper, ki sta potrebni za povezavo teh držav članic z vseevropskim plinskim omrežjem, bi zato morala ohraniti status projektov skupnega interesa. |
(11) |
Seznam Unije obsega projekte na različnih stopnjah razvoja, vključno s predhodno oceno izvedljivosti, oceno izvedljivosti, izdajo dovoljenj in izgradnjo. Za projekte skupnega interesa/projekte vzajemnega interesa, ki so na zgodnji stopnji razvoja, bi lahko bile potrebne študije za dokazovanje tehnične in ekonomske izvedljivosti ter skladnosti z zakonodajo Unije, vključno z okoljsko zakonodajo. V tem smislu bi morali biti morebitni negativni vplivi na okolje ustrezno opredeljeni, ocenjeni in odpravljeni ali ublaženi. Poleg tega bi bilo treba v zvezi z razvojem projektov določiti in upoštevati ustrezne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. |
(12) |
Vključitev projektov na seznam Unije ne posega v rezultat ustrezne okoljske presoje in postopkov izdaje dovoljenj. |
(13) |
V skladu s tem bi bilo treba sprejeti prvi seznam projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprejme se prvi seznam projektov skupnega interesa Unije in projektov vzajemnega interesa v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in ostane v veljavi do začetka veljavnosti delegirane uredbe o sprejetju drugega seznama projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. novembra 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
PRILOGA
Priloga VII k Uredbi (EU) 2022/869, ki nadomešča Prilogo VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1).
„PRILOGA VII
SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA IN PROJEKTOV VZAJEMNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE)
iz člena 3(4)
A. NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE
(1) Sklopi projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa
Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa:
— |
sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa/projekti vzajemnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa/projekti vzajemnega interesa izvedeni v korist vse EU, |
— |
sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa/projekti vzajemnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa/projektih vzajemnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti, in |
— |
sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, zato je bilo določeno, da je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa/projekt vzajemnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa/projekta vzajemnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa/projektih vzajemnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, |
— |
splošni koridor odraža nekatere ugotovljene pomembne infrastrukturne potrebe, ki jih ni bilo mogoče ustrezno rešiti s predloženimi projekti. |
Za vse projekte skupnega interesa/projekte vzajemnega interesa veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/869.
(2) Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj
Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje se štejejo za del projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oziroma blizu plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje se štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oziroma plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/869.
(3) Neupravičeni deli projektov skupnega interesa/projektov vzajemnega interesa
Nekateri projekti skupnega interesa/projekti vzajemnega interesa v svoji sestavi vključujejo eno ali več neupravičenih naložb. Te naložbe so navedene v nadaljevanju in se ne štejejo za del seznama Unije.
— |
Odsek Guitiriz–Zamora (del projekta skupnega interesa 9.1.3) |
— |
Odsek Saint Martin de Crau–Cruzy (del projekta skupnega interesa 9.1.5) |
— |
Odsek Freiburg–Offenbach (del projekta skupnega interesa 9.2.1) |
— |
Odsek območja Limburga in njegova povezava s hrbtenično povezavo sever–jug vzhodno od NL (del projekta skupnega interesa 9.6) |
— |
Ship (del projekta skupnega interesa 9.13.1) |
— |
Odsek Poggio Renatico–Gries Pass (del projekta skupnega interesa 10.1.1) |
— |
Odsek Karperi–Komotimi (del projekta skupnega interesa 10.3.1) |
— |
Odsek Kiruna–Lulea (del projekta skupnega interesa 11.1) |
— |
4 notranji odseki finskega plinovoda Kyröskoski, Imatra, Loviisa skozi Kotka in Porvoo skozi Tolkinnen (geografske navedbe so približne in so navedene samo kot okvirne oznake) (del projekta skupnega interesa 11.2) |
— |
Plinovod v LT, povezan s Klaipedo (del projekta skupnega interesa 11.2) |
— |
Odsek Magdeburg–Potsdam (geografske navedbe so približne in so navedene samo kot okvirne oznake) (del projekta skupnega interesa 11.2) |
— |
Upravljanje delovnih postopkov brez papirja, glasovni in klepetalni bot, avtomatizacija upravljanja delovne sile, skupne dražbe SK-UA in sredstva za turistično podzemno jamo (del projekta skupnega interesa 12.3) |
(4) Projekti, v katerih se je številka projekta skupnega interesa spremenila v primerjavi s prejšnjim seznamom Unije
Pri projektih, ki so del prejšnjega seznama Unije na podlagi razveljavljene Uredbe (EU) št. 347/2013, se zaradi prerazporeditve ali novih dodanih prednostnih koridorjev v Uredbi (EU) 2022/869 spremeni številka projekta skupnega interesa. To se nanaša na nekatere projekte iz naslednjih kategorij: električna energija, pametna omrežja električne energije in omrežja CO2. V tem primeru je prejšnja številka projekta skupnega interesa zgolj za informacijo navedena pod imenom projekta.
B. SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA IN PROJEKTOV VZAJEMNEGA INTERESA UNIJE
(1) Elektroenergetske medomrežne povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ zahod – elektrika‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
||||||
1.1 |
Medomrežna povezava Portugalska–Španija: Beariz–Fontefría (ES), Fontefria (ES)–Ponte de Lima (PT) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v krajih Beariz (ES), Fontefría (ES) in Ponte de Lima (PT) (št. 2.17 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.2 |
Medomrežna povezava Gatica (ES)–Cubnezais (FR) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘) (št. 2.7 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.3 |
Medomrežni povezovalni daljnovod La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznan kot ‚Celtic Interconnector‘) (št. 1.6 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.4 |
Sklop notranjih daljnovodov v Nemčiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||
1.5 |
Notranji daljnovod v Nemčiji Brunsbüttel/Wilster–Großgartach/Grafenrheinfeld za povečanje zmogljivosti na severni in južni meji (poznan kot ‚Suedlink‘) (št. 2.10 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.6 |
Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘) (št. 2.9 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.7 |
|
||||||
1.8 |
Medomrežna povezava Lonny (FR)–Gamme (BE) (št. 2.32 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.9 |
Notranja daljnovoda na severni belgijski meji Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator, vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘) (št. 2.23 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.10 |
Medomrežna povezava med celinsko Italijo in Korziko (FR) ter Sardinijo (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘) (št. 2.4 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.11 |
Projekt razširitve skladišča Kaunertal (AT) (št. 2.18 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.12 |
Prečiščevalno-črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije NAVALEO (ES) (št. 2.28.2 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.13 |
Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Silvermines (IE) (št. 2.29 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.14 |
Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije RIEDL (DE) (št. 2.30 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.15 |
Reverzibilni hidravlični črpalni sistem za shranjevanje energije LOS GUAJARES (ES) |
||||||
1.16 |
Objekt vozlišča Green Hydrogen Hub Denmark za skladiščenje energije s stisnjenim zrakom (DK) (št. 1.21 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||
1.17 |
Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije WSK PULS (DE) |
||||||
1.18 |
Reverzibilni hidravlični črpalni sistem za shranjevanje energije AGUAYO II (ES) |
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
1.19 |
Medomrežna povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TN) (poznana kot ‚ELMED‘) (št. 2.33 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
1.20 |
Medomrežna povezava med območjem Zeebrugge (BE) in krajem Kemsley, Kent (UK) (poznana kot ‚Cronos‘) |
1.21 |
Medomrežna povezava med območjem Emden (DE) in krajem Corringham, Essex (UK) (poznana kot ‚Tarchon‘) |
(2) Medomrežne elektroenergetske povezave med severom in jugom v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (‚PSJ vzhod – elektrika‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
||||||||||
2.1 |
Sklop Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||||||
2.2 |
Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar (poznan kot ‚SuedOstLink‘) (št. 3.12 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||
2.3 |
Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi:
|
||||||||||
2.4 |
Medomrežni povezovalni daljnovod Würmlach (AT)–Somplag (IT) (št. 3.4 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||
2.5 |
Sklop Madžarske in Romunije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||||||
2.6 |
Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚Euroasia Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||||||
2.7 |
Medomrežni povezovalni daljnovod Otrokovice (CZ)–Ladce (SK) |
||||||||||
2.8 |
Medomrežni povezovalni daljnovod Lienz (At)–regija Veneto (IT) (št. 3.2.1 na drugem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||
2.9 |
Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v kraju Amfilohija (EL) (št. 3.24 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||
2.10 |
Sistem za shranjevanje energije v baterijah Ptolemaida (EL) |
||||||||||
2.11 |
Posodobitev črpalnega objekta za shranjevanje hidroelektrične energije v kraju Čierny Váh (SK) (poznanega kot ‚SE Integrator‘) |
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
2.12 |
Medomrežni povezovalni daljnovod Subotica (SRB)–Sándorfalva (HU) |
2.13 |
Medomrežna povezava Wadi El Natroon (EG)–Meogeia/St Stefanos (EL) (poznana kot ‚GREGY Interconnector‘) |
(3) Načrt medomrežnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije (‚NMPBET – elektrika‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
||||||||||||||||||||||||||||||
3.1 |
Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL) (št. 4.5.2 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||||||||||||||||||||||
3.2 |
Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Estoniji (št. 4.6 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
||||||||||||||||||||||||||||||
3.3 |
Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
3.4 |
Tretja medomrežna povezava med Finsko in Švedsko (poznana kot ‚daljnovod Aurora‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
3.5 |
Četrta medomrežna povezava med Finsko in Švedsko (poznana kot ‚Aurora line 2‘) |
||||||||||||||||||||||||||||||
3.6 |
Medomrežna povezava med Finsko in Estonijo (poznana kot ‚Estlink 3‘) |
(4) Priobalna omrežja v severnih morjih (‚OSM‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
4.1 |
Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nizozemska in Nemčija) (poznana kot ‚North Sea Wind Power Hub‘) (št. 1.19 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
4.2 |
Hibridni priobalni medomrežni povezovalni daljnovod med Belgijo in Dansko (poznan kot ‚Triton Link‘) |
4.3 |
Priobalna visokonapetostna razdelilno-transformatorska postaja in povezava s krajem Menuel (FR) (poznana kot ‚Priobalna povezava vetrnih elektrarn Centre Manche 1‘) |
4.4 |
Priobalna visokonapetostna razdelilno-transformatorska postaja na morju in povezava s Tourbe (FR) (poznana kot ‚Priobalna povezava vetrnih elektrarn Centre Manche 2‘) |
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
4.5 |
Večnamenski medomrežni povezovalni daljnovod med modularnim priobalnim omrežjem (Modular Offshore Grid 2) (BE) in krajem Leiston (Združeno kraljestvo) (poznan kot ‚Nautilus‘) (št. 1.15 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa) |
4.6 |
Večnamenska medomrežna povezava za visokonapetostni enosmerni tok med Veliko Britanijo in Nizozemsko (poznana kot ‚LionLink‘) |
(5) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju priobalnih omrežij (‚NMPBET – priobalno‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
5.1 |
Priobalni hibridni medomrežni povezovalni daljnovod Latvije in Estonije (poznan kot ‚Elwind‘) |
5.2 |
Priobalni hibridni povezovalni daljnovod Bornholm Energy Island (BEI) med Dansko in Nemčijo |
(6) Južna in zahodna priobalna omrežja (JZ ‚priobalna omrežja‘ – ‚SW offshore‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
6.1 |
Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Occitanie (FR) |
6.2 |
Povezava priobalnih vetrnih elektrarn PACA (FR) |
(7) Južna in vzhodna priobalna omrežja (JV ‚priobalna omrežja‘ – ‚SE offshore‘)
Za ta koridor ni bil predložen noben projekt.
(8) Atlantska priobalna omrežja
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
8.1 |
Povezava priobalnih vetrnih elektrarn v južni Bretanji (FR) |
8.2 |
Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Južni Atlantik (South Atlantic) (FR) |
(9) Medomrežni povezovalni plinovodi za vodik v zahodni Evropi (HI West)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
||||||||||||
9.1 |
Koridor Portugalska–Španija–Francija–Nemčija:
|
||||||||||||
9.2 |
Čezmejne vodikove doline v Franciji in Nemčiji:
|
||||||||||||
9.3 |
Notranja vodikova infrastruktura v Franciji do belgijske meje (poznana kot ‚francosko-belgijski vodikov koridor‘) |
||||||||||||
9.4 |
Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚H2ercules West‘) |
||||||||||||
9.5 |
Notranja vodikova infrastruktura v Belgiji (poznana kot ‚Belgian Hydrogen Backbone‘) |
||||||||||||
9.6 |
Notranja vodikova infrastruktura na Nizozemskem (poznana kot ‚National Hydrogen Backbone‘) |
||||||||||||
9.7 |
Vodikovi povezovalni plinovodi od nosilnega prenosnega omrežja za vodik (NL) do Nemčije:
|
||||||||||||
9.8 |
Plinovod za vodik na morju za Nemčijo (poznan kot ‚AquaDuctus‘) |
||||||||||||
9.9 |
Vodikov povezovalni plinovod Danska–Nemčija:
|
||||||||||||
9.10 |
Sprejemni objekti za amoniak v Belgiji:
|
||||||||||||
9.11 |
Sprejemni objekti za amoniak v Nemčiji:
|
||||||||||||
9.12 |
Sprejemni objekti na Nizozemskem:
|
||||||||||||
9.13 |
Sprejemni objekt za amoniak v kraju Dunkerque (FR) |
||||||||||||
9.14 |
Elektrolizator H2Sines.RDAM (PT) |
||||||||||||
9.15 |
Obrati z elektrolizatorji v Španiji:
|
||||||||||||
9.16 |
Obrati z elektrolizatorji v Franciji:
|
||||||||||||
9.17 |
Obrati z elektrolizatorji na Nizozemskem:
|
||||||||||||
9.18 |
Obrati z elektrolizatorji v Nemčiji:
|
||||||||||||
9.19 |
Elektrolizator Jytske Banke (DK) |
||||||||||||
9.20 |
Danish Hydrogen Storage (DK) |
||||||||||||
9.21 |
Objekt za shranjevanje vodika Hystock Opslag (NL) |
||||||||||||
9.22 |
Objekti za shranjevanje vodika v Nemčiji:
|
||||||||||||
9.23 |
objekt za shranjevanje vodika GeoH2 (FR) |
||||||||||||
9.24 |
Objekti za shranjevanje vodika v Španiji:
|
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
9.25 |
Plinovod za vodik na morju Norveška–Nemčija (poznan kot ‚CHE Pipeline‘) |
(10) Povezovalni cevovodi za vodik v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (‚PV vzhod‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
||||||||
10.1 |
Koridor za vodik Italija–Avstrija–Nemčija:
|
||||||||
10.2 |
Vodikov povezovalni plinovod Češka–Nemčija:
|
||||||||
10.3 |
Vodikov povezovalni plinovod Grčija–Bolgarija:
|
||||||||
10.4 |
splošni koridor za prenos vodika iz Ukrajine na Slovaško in Češko ter v Avstrijo in Nemčijo |
(11) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju vodika (‚NMPBET – vodik‘)
Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:
Št. |
Opredelitev |
11.1 |
Vodikov povezovalni plinovod Švedska–Finska (poznan kot ‚Nordic Hydrogen Route – Botnijski zaliv‘) |
11.2 |
Vodikov povezovalni plinovod Finska–Estonija–Latvija–Litva–Poljska–Nemčija (poznan kot ‚nordijsko-baltski koridor za vodik‘) |
11.3 |
Vodikov povezovalni plinovod Švedska–Finska–Nemčija (poznan kot ‚baltski zbiralnik za vodik‘) |
(12) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij električne energije
Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:
Št. |
Opredelitev |
12.1 |
ACON – Again COnnected Networks (CZ, SK) za spodbujanje povezovanja češkega in slovaškega trga električne energije z izboljšanjem učinkovitosti distribucijskih omrežij (št. 10.4 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
12.2 |
CARMEN (BG, RO) za okrepitev čezmejnega sodelovanja in izmenjave podatkov med operaterji prenosnih sistemov, okrepitev sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, vlaganje v širitev omrežja in večjo zmogljivost za vključevanje novih obnovljivih virov energije ter izboljšanje stabilnosti, varnosti in prožnosti omrežja (št. 10.10 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
12.3 |
Danube InGrid (HU, SK) za učinkovito povezovanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov trga, priključenih na elektroenergetska omrežja na Madžarskem in Slovaškem (št. 10.7 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
12.4 |
Gabreta Smart Grids (CZ, DE) za večjo zmogljivost gostovanja v omrežju, omogočanje spremljanja in nadzora srednjenapetostnih omrežij na daljavo ter izboljšanje možnosti za opazovanje in načrtovanje omrežja (št. 10.11 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
12.5 |
GreenSwitch (AT, HR, SI) za večjo zmogljivost gostovanja za porazdeljene obnovljive vire in učinkovito vključevanje novih obremenitev, izboljšanje možnosti za opazovanje distribucijskega omrežja in povečanje čezmejne zmogljivosti (št. 10.12 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
(13) Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida
Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:
Št. |
Opredelitev |
13.1 |
Projekt CO2 TransPorts bo vzpostavil infrastrukturo za olajšanje zajemanja, prevoza in shranjevanja CO2 v velikem obsegu s pristaniških območij Rotterdama, Antwerpna in Severnega morja (št. 12.3 na petem seznamu projektov skupnega interesa). |
13.2 |
Aramis – projekt čezmejnega prenosa in shranjevanja CO2, sprejem od povzročiteljev emisij v zaledju pristaniškega območja Rotterdama, prenos po plinovodu do objekta za shranjevanje v nizozemskem epikontinentalnem pasu (št. 12.7 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
13.3 |
ECO2CEE – projekt čezmejnega prenosa in shranjevanja CO2 z odprtim dostopom z načrtovanimi objekti za shranjevanje na Danskem, Norveškem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu (razširitev št. 12.9 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
13.4 |
Bifrost – projekt prenosa in shranjevanja s shranjevanjem na morju na Danskem od povzročiteljev emisij iz Danske, Nemčije in Poljske |
13.5 |
Callisto – razvoj multimodalnih vozlišč CO2 v Sredozemlju, za shranjevanje emisij CO2 iz Francije in Italije |
13.6 |
Baltski konzorcij za CCS – čezmejni železniški prevoz CO2 med Latvijo in Litvo z multimodalnim terminalom za utekočinjeni CO2 s sedežem v Klaipedi |
13.7 |
Koridor Delta Ren – projekt prenosa CO2 po plinovodih od povzročiteljev emisij v Porurju v Nemčiji in na območju Rotterdama na Nizozemskem v objekte za shranjevanje na morju ob nizozemski obali |
13.8 |
EU2NSEA – čezmejno omrežje CO2, razvito med Belgijo, Nemčijo in Norveško tudi za zbiranje CO2 iz DK, FR, LV, NL, PL in SE s shranjevanjem v norveškem epikontinentalnem pasu |
13.9 |
GT CCS Hrvaška – gradnja infrastrukture za prenos po plinovodu na Hrvaškem in Madžarskem z objektom za podzemno shranjevanje v HR |
13.10 |
Norne – infrastruktura za prenos na Danskem s skladiščenjem na kopnem in po možnosti na morju; prevoz od povzročiteljev emisij, predvsem iz DK, SE, BE in UK, na Dansko bo potekal z ladjo |
13.11 |
Prinos – skladiščenje na morju na polju Prinos za emisije iz EL po plinovodu ter iz BG, HR, CY, EL, IT in SI z ladjo |
13.12 |
Pycasso – prevoz in shranjevanje CO2 na kopnem v jugozahodni Franciji, za povzročitelje emisij iz industrije v FR in ES |
Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:
Št. |
Opredelitev |
13.13 |
Northern Lights – projekt čezmejne povezave za CO2 med več evropskimi pobudami za zajemanje (med drugim v Belgiji, Nemčiji, na Irskem, v Franciji in na Švedskem); prevoz z ladjo do objekta za shranjevanje v norveškem epikontinentalnem pasu (št. 12.4 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
13.14 |
Nautilus CCS – emisije z območij Le Havre, Dunkerque, Duisburg in Rogaland, ki se zajemejo in prevažajo z ladjo v različne ponore v Severnem morju (razširitev št. 12.8 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
(14) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih plinskih omrežij
Za to kategorijo ni bil upravičen noben od predloženih projektov.
(15) Projekti, ki ohranjajo status projekta skupnega interesa (odstopanje iz člena 24):
Št. |
Opredelitev |
15.1 |
Povezava Malte z evropskim plinskim omrežjem – plinovodna povezava z Italijo v kraju Gela (št. 5.19 na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
15.2 |
Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Cipra in Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli (št. 7.3.1. na petem seznamu projektov skupnega interesa) |
(1) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2024/1041/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)