(1)

Svet je 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512/SZVP (1).

(2)

Unija še vedno neomajno podpira suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine.

(3)

Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so začele neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini. Ta nezakonita vojaška agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je temeljno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN (v nadaljnjem besedilu: Listina ZN).

(4)

Generalna skupščina ZN je v Resoluciji ES-11/1, sprejeti 2. marca 2022, najostreje obsodila agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki je v nasprotju s členom 2(4) Listine ZN. Generalna skupščina ZN je v Resoluciji ES-11/4, sprejeti 12. oktobra 2022, ob sklicevanju na izjavo generalnega sekretarja ZN z dne 29. septembra 2022, v kateri je opozoril, da je vsaka priključitev ozemlja države drugi državi, ki je posledica grožnje ali uporabe sile, kršitev načel Listine ZN in mednarodnega prava, obsodila organizacijo nezakonitih „referendumov“ s strani Ruske federacije v regijah znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine ter poskus nezakonite priključitve ukrajinskih regij Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje po organizaciji navedenih „referendumov“.

(5)

Generalna skupščina ZN je v resoluciji A/RES/ES-11/5 z dne 15. novembra 2022 izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izgube življenj, preseljevanja civilnega prebivalstva, uničenja infrastrukture in naravnih virov, izgube javnega in zasebnega premoženja ter gospodarske škode, ki jih je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, ter potrdila, da mora Ruska federacija odgovarjati za vse kršitve mednarodnega prava v ali proti Ukrajini, vključno z njeno agresijo, ki je kršitev Listine ZN, in vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega prava človekovih pravic ter nositi pravne posledice za vsa svoja dejanja, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno s povračilom škode, ki so jo ta dejanja povzročila.

(6)

Generalna skupščina ZN je v resoluciji A/ES-11/L.7 z dne 23. februarja 2023 tudi pozvala, naj obe strani v oboroženem konfliktu v celoti spoštujeta svoje obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in naj se takoj prenehajo napadi na ključno infrastrukturo Ukrajine ter namerni napadi na civilne objekte, vključno s stanovanjskimi objekti, šolami in bolnišnicami.

(7)

Svet je 28. februarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/335 (2) o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP, s katerim je prepovedal vse transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, vključno s transakcijami z vsemi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke. Svet je 9. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/395 (3) za vključitev take prepovedi v zvezi z Ruskim nacionalnim premoženjskim skladom. Zaradi teh prepovedi so zadevna sredstva, ki jih imajo finančne institucije v državah članicah, „imobilizirana“.

(8)

Kot je poudarjeno v sklepih zasedanja Evropskega sveta, ki je potekalo 26. in 27. oktobra 2023, je treba ob usklajevanju s partnerji doseči konkreten napredek glede tega, kako se lahko vsi izredni prihodki, ki jih ustvarijo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz imobiliziranih sredstev Rusije, usmerijo v podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom. Evropski svet je v svojih sklepih visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik) ter Komisijo pozval, naj pospešita delo z namenom predložitve predlogov.

(9)

Evropski svet je v sklepih z dne 14. in 15. decembra 2023 znova poudaril, da odločno obsoja vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, ki je očitna kršitev Listine ZN, in ponovno potrdil, da Unija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno neodtujljivo pravico do samoobrambe pred rusko agresijo.

(10)

Evropski svet je na izrednem zasedanju v sklepih z dne 1. februarja 2024 poudaril, da je treba skupaj s partnerji zagotoviti stabilno, predvidljivo in vzdržno finančno podporo Ukrajini za obdobje 2024–2027, ter sklenil, da bo vzpostavljen instrument za Ukrajino za obdobje 2024–2027. Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino je bila sprejeta 29. februarja 2024. Komisija je 5. marca 2024 predlagala uredbo o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo (v nadaljnjem besedilu: EDIP) ter okvira ukrepov za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti in dobave obrambnih proizvodov (5). EDIP bi bilo treba vzpostaviti za obdobje 2025–2027, vključuje pa program sodelovanja (instrument za podporo Ukrajini), katerega cilj je prispevati k okrevanju, obnovi in modernizaciji tehnološke in industrijske baze ukrajinske obrambe.

(11)

Evropski svet je v sklepih z dne 22. marca 2024 izjavil, da je glede na nujnost razmer Evropska unija odločena, da Ukrajini in njenemu prebivalstvu še naprej zagotavlja vso potrebno politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo, dokler in kolikor bo treba.

(12)

Svet je 12. februarja 2024 sprejel Sklep (SZVP) 2024/577 (6) o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP, s katerim je zagotovil nekatera pojasnila glede prepovedi vseh transakcij, povezanih z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, ter sprejel nadaljnje ukrepe.

(13)

V Sklepu (SZVP) 2024/577 je pojasnjeno, da transakcije upravljanja bilance stanja, povezane s sredstvi in rezervami ruske centralne banke, ali s sredstvi in rezervami pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ne spadajo na področje uporabe prepovedi transakcij, ki velja od 28. februarja 2022. Transakcije v okviru upravljanja bilance stanja, ki so še naprej dovoljene, se nanašajo zlasti na ponovno vlaganje denarnih sredstev, ki se nabirajo zaradi imobiliziranih izplačil kuponov ali dividend ter odkupov in zapadajočih vlog, v skladu s preudarno naložbeno politiko ob upoštevanju veljavnih regulativnih zahtev.

(14)

Vse druge transakcije, zlasti neposredne ali posredne transakcije v rusko centralno banko ali v njeno korist, vključno s transakcijami z vsemi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ostajajo prepovedane.

(15)

Zaradi prepovedi teh drugih transakcij se izredno in nepričakovano nabirajo denarna sredstva v bilancah stanja centralnih depotnih družb v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki imajo ključno vlogo pri poravnavi in centralnem vodenju finančnih instrumentov v Uniji. To nabiranje denarnih sredstev je posledica imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, vključno s sredstvi in rezervami vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ker so prepovedana vsa plačila glavnice in obresti, kuponov, dividend ali drugih prihodkov od vrednostnih papirjev ruski centralni banki in tem osebam, subjektom ali organom.

(16)

V tem posebnem položaju, ki se razlikuje od položaja drugih finančnih institucij, so se znašle centralne depotne družbe, ker se stanja denarnih sredstev strank centralnih depotnih družb ali pri strankah centralnih depotnih družb običajno prenesejo iz centralnih depotnih družb pred koncem dneva in za stranke ne prinašajo nobenega nadomestila. Stanja denarnih sredstev, ki jih imajo centralne depotne družbe v zvezi s sredstvi ruske centralne banke, vključno s stanji vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ki se nabirajo zaradi omejevalnih ukrepov, morajo nato skrbno upravljati centralne depotne družbe. To je privedlo do nepričakovanih in izrednih prihodkov.

(17)

Nepričakovanih in izrednih prihodkov po prenehanju prepovedi transakcij ni treba dati na voljo ruski centralni banki v skladu z veljavnimi pravili. Zato ne predstavljajo državnega premoženja. Tako se za te prihodke ne uporabljajo pravila o zaščiti državnega premoženja.

(18)

Ker ti nepričakovani in izredni prihodki nujno izhajajo iz izvajanja omejevalnih ukrepov, zlasti prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014 (8), centralne depotne družbe ne morejo pričakovati, da bodo lahko od teh prihodkov imele neupravičene in nenamerne gospodarske koristi. Zaradi legitimnih prizadevanj za uresničevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike, ki zajemajo zlasti utrjevanje in podpiranje demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti ter zaščito civilistov in pomoč prebivalstvu, ki se spopada z nesrečami, ki jih povzroči človek, so bili s Sklepom (SZVP) 2024/577 uvedeni dodatni ukrepi za zagotovitev, da se nepričakovani in izredni dobički centralnih depotnih družb, nastali v obdobju med začetkom veljavnosti navedenega sklepa in trenutkom, ko bodo odpravljeni začasni omejevalni ukrepi v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke, uporabijo v korist Ukrajini. Navedeni ukrepi so bili upoštevani v Uredbi Sveta (EU) 2024/576 (9).

(19)

Od 15. februarja 2024 morajo centralne depotne družbe, ki imajo v posesti rezerve in sredstva ruske centralne banke v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR, računovoditi in upravljati taka izredna stanja denarnih sredstev, ki se nabirajo zaradi imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, ločeno od svojih drugih dejavnosti, ter ločeno hraniti ustvarjene nepričakovane in izredne prihodke.

(20)

Prav tako je centralnim depotnim družbam prepovedano odtujiti tako dobljene čiste dobičke, kot je določeno v skladu z nacionalnim pravom in po odbitku davka od dohodkov pravnih oseb v okviru splošne ureditve zadevne države članice, bodisi z razdelitvijo v obliki dividend bodisi v kakršni koli obliki, v korist delničarjev ali tretjih oseb, dokler Svet ne odloči o vzpostavitvi finančnega prispevka, zbranega iz teh čistih dobičkov, za podporo Ukrajini. Posledični čisti dobiček, ustvarjen pred 15. februarjem 2024, ostane neomejeno in takoj na voljo za pokrivanje odhodkov, tveganj in izgub, ki jih imajo centralne depotne družbe, kot se zahteva v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja za centralne depotne družbe, po potrebi tudi na podlagi zakonodaje o bonitetnem nadzoru.

(21)

Voditelji in voditeljici skupine G7 so ob drugi obletnici nezakonite, neupravičene in neizzvane obsežne invazije Rusije na Ukrajino v izjavi z dne 24. februarja 2024 ponovno izrazili nadaljnjo podporo svojih držav pravici Ukrajine do samoobrambe in svojo zavezo dolgoročni varnosti Ukrajine, ter se zavezali, da bodo okrepili svojo varnostno pomoč Ukrajini in povečali proizvodne in dostavne zmogljivosti za pomoč državi. V tej izjavi so pozdravili sprejetje pravnih aktov Unije v zvezi z izrednimi prihodki centralnih depotnih družb, pridobljenih iz ruskega imobiliziranega državnega premoženja, in spodbudili k nadaljnjim ukrepom za omogočanje njihove uporabe v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi in v skladu z veljavnimi zakoni.

(22)

Glede na resnost razmer in v odziv na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter dokler nezakonita dejanja Ruske federacije še naprej kršijo temeljna pravila mednarodnega prava, vključno zlasti s prepovedjo uporabe sile iz člena 2(4) Listine ZN, ali mednarodnega humanitarnega prava, je ustrezno ohraniti v veljavi vse ukrepe, ki jih je sprejela Unija. Prav tako je ustrezno sprejeti dodatne izredne ukrepe v podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, pa tudi njeni samoobrambi pred agresijo Rusije, v skladu s cilji skupne zunanje in varnostne politike, ki zajemajo zlasti ohranjanje vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in integritete Unije, utrjevanje in podpiranje demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravice do samoobrambe in prepovedi agresije v skladu z Ustanovno listino ZN, ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti in zaščite civilnega prebivalstva ter pomoč prebivalstvu, ki se spopada z nesrečami, ki jih je povzročil človek, kot so tiste, ki jih je Ukrajini in njenemu prebivalstvu povzročila vojna agresija Rusije.

(23)

Končni cilj teh dodatnih ukrepov bi moral biti podpora Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, pa tudi njeni samoobrambi pred agresijo Rusije, tudi prek Evropskega mirovnega instrumenta, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/509 (10), in programov Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije, kot so instrument za Ukrajino ter programi, namenjeni okrevanju, obnovi in posodobitvi tehnološke in industrijske baze ukrajinske obrambe. Dodatni ukrepi bi se morali v skladu z načelom pravne varnosti uporabljati od 15. februarja 2024.

(24)

Ustrezno je zlasti določiti pravila o tem, kako bi bilo treba neto dobičke, ki izhajajo iz nepričakovanih in izrednih prihodkov, ki jih imajo centralne depotne družbe zaradi izvajanja omejevalnih ukrepov, zlasti prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014, usmeriti v podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, pa tudi njeni samoobrambi pred vojno agresijo Rusije, v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ob usklajevanju s partnerji. Komisija bi morala Svet dvakrat letno obveščati o zneskih, ki so jih prenesle centralne depotne družbe.

(25)

Centralne depotne družbe, ki imajo v posesti sredstva in rezerve v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR, bi morale od svojega ustreznega čistega dobička prispevati finančni prispevek v višini 99,7 % tega čistega dobička, ki se nabira od 15. februarja 2024. To stopnjo upravičuje dejstvo, da zadevni čisti dobiček nujno izhaja iz izvajanja omejevalnih ukrepov, zlasti prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014, zato centralne depotne družbe ne morejo pričakovati, da bodo lahko od teh prihodkov imele neupravičene in nenamerne gospodarske koristi. Glede na odgovornosti centralnih depotnih družb in vlogo, ki jo imajo pri upravljanju imobiliziranih sredstev, pa je ustrezno predvideti, da lahko zadržijo omejen odstotek čistega dobička, da se zagotovi učinkovitost njihovega dela. Plačila bi se morala izvajati v polletnih obrokih, dokler se izredni dobički ne nehajo nabirati v bilancah stanja centralnih depotnih družb zaradi odprave omejevalnih ukrepov, ki prepovedujejo transakcije s sredstvi in rezervami ruske centralne banke.

(26)

Centralne depotne družbe bi morale imeti možnost, da začasno zadržijo delež, ki ne presega 10 % finančnega prispevka, za izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala in obvladovanja tveganja glede na vpliv na sredstva, ki jih imajo centralne depotne družbe v posesti, zaradi vojne v Ukrajini. Če ta delež v prihodnosti ne bo zadostoval, bi morala obstajati možnost, da lahko centralne depotne družbe nacionalnemu nadzornemu organu predložijo ustrezno utemeljeno zahtevo, da se zadrži dodaten odstotni delež dolgovanega finančnega prispevka. Zadržanje dodatnega odstotnega deleža se lahko odobri le, če je to nujno potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev glede obvladovanja tveganja glede na vpliv na sredstva, ki jih imajo centralne depotne družbe v posesti, zaradi vojne v Ukrajini.

(27)

Ta sklep določa dodatne ukrepe, ki ustvarjajo nove obveznosti za centralne depotne družbe, in sicer, da prispevajo Uniji za podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, pa tudi njeni samoobrambi pred rusko agresijo. Glede na okoliščine, v katerih se ti ukrepi sprejemajo, poseben položaj centralnih depotnih družb in legitimen cilj ukrepov za uresničevanje ciljev zunanje in varnostne politike Unije, ki zajemajo zlasti ohranjanje vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in integritete Unije, utrjevanje in podpiranje demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravice do samoobrambe in prepovedi agresije v skladu z Ustanovno listino ZN, ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti in zaščite civilnega prebivalstva ter pomoč prebivalstvu, ki se spopada z nesrečami, ki jih je povzročil človek, kot so tiste, ki jih je Ukrajini in njenemu prebivalstvu povzročila vojna agresija Rusije, ti ukrepi v celoti spoštujejo temeljne pravice in svoboščine, priznane v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v členih 17 in 52 Listine, saj so upravičeni in sorazmerni z zastavljenimi cilji.

(28)

Omejevalni ukrepi, povezani s prepovedjo transakcij v zvezi z upravljanjem sredstev in rezerv ruske centralne banke, bi morali ostati v veljavi, dokler Rusija ne preneha izvajati vojne agresije proti Ukrajini in Ukrajini ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(29)

Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije.

(30)

Sklep 2014/512/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 1a se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 1a se vstavijo naslednji odstavki:

(*1)  Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528 (UL L 102, 24.3.2021, str. 14).“."