(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, bistvenimi za človeštvo, saj je v njih večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo ključno vlogo pri čiščenju voda in tal ter zadrževanju in obnavljanju vode. Velika gozdna območja delujejo kot vir vlažnosti in pomagajo preprečevati dezertifikacijo celinskih območij. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, uničenje gozdov pa ima resne posledice za možnosti preživljanja najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov. Hkrati krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta bistvene ponore ogljika. Krčenje in degradacija gozdov tudi povečujeta verjetnost stika med divjimi živalmi, rejnimi živalmi in ljudmi, s čimer se povečuje tveganje širjenja novih bolezni ter tveganja novih epidemij in pandemij.

(2)

Krčenje in degradacija gozdov potekata zaskrbljujoče hitro. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije. Krčenje in degradacija gozdov sta posledično pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov. Podnebne spremembe tudi močno vplivajo na gozdove in treba se bo odzivati na številne izzive, da bi v prihodnjih desetletjih zagotovili njihovo odpornost in prilagodljivost.

(3)

Krčenje in degradacija gozdov prispevata k svetovni podnebni krizi na več načinov. Zaradi z njima povezanih gozdnih požarov predvsem povečujeta emisije toplogrednih plinov, trajno škodujeta zmogljivosti ponorov ogljika, zmanjšujeta odpornost prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujeta njegovo biotsko raznovrstnost in odpornost na bolezni in škodljivce. Kot je navedeno v posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah in zemljiščih iz leta 2019, samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov.

(4)

Podnebna kriza povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, ta izguba pa poslabšuje podnebne spremembe, zaradi česar sta neločljivo povezani, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost in zdravi ekosistemi so bistveni za razvoj, odporen proti podnebnim spremembam. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.

(5)

Biotska raznovrstnost je bistvena za odpornost ekosistemov in njihovih storitev na lokalni in svetovni ravni. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave in storitev, ki jih zagotavlja. Trije pomembni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo ter hrana in pijača – so močno odvisni od narave. Izguba biotske raznovrstnosti ogroža trajnostne vodne cikle in prehranske sisteme, s tem pa tudi prehransko varnost in prehrano. Več kot 75 % vrst prehrambnih posevkov na svetu je odvisnih od živalskega opraševanja. Poleg tega se več industrijskih sektorjev zanaša na gensko raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki so kritični viri za proizvodnjo, zlasti za zdravila, vključno z antimikrobiki.

(6)

Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov so najbolj pereči svetovni problemi, ki vplivajo na preživetje človeštva in vzdržne življenjske razmere na Zemlji. Zaradi pospešenih podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja skupaj z oprijemljivimi primeri njihovih uničujočih učinkov na naravo, življenjske razmere ljudi in lokalna gospodarstva je zeleni prehod prepoznan kot odločilni cilj našega časa ter zadeva vprašanja enakosti spolov in medgeneracijske pravičnosti.

(7)

Zagovorniki okoljskih človekovih pravic, ki si prizadevajo za varstvo in spodbujanje človekovih pravic v zvezi z okoljem, vključno z dostopom do čiste vode, zraka in zemlje, so pogosto tarče preganjanja in smrtonosnih napadov. Ti napadi nesorazmerno prizadenejo domorodna ljudstva. Glede na poročila iz leta 2020 si je več kot dve tretjini žrtev teh napadov prizadevalo za zaščito svetovnih gozdov pred krčenjem gozdov in industrijskim razvojem.

(8)

Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja in degradacije gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka te uredbe je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja samo potrošnja in proizvodnja šestih primarnih proizvodov (govedo, kakav, kava, oljna palma, soja in les) v Uniji do leta 2030 povzročili krčenje približno 248 000 hektarov gozdov na leto.

(9)

Kar zadeva stanje gozdov v Uniji, poročilo o stanju evropskih gozdov v letu 2020 navaja, da se je med letoma 1990 in 2020 površina gozdov v Evropi povečala za 9 %, količina ogljika, shranjenega v biomasi, za 50 %, oskrba z lesom pa se je povečala za 40 %. Primarni gozdovi in gozdovi, ki se naravno obnavljajo, so med drugim ogroženi zaradi intenzivnega gospodarjenja, ogrožene pa so tudi njihova edinstvena biotska raznovrstnost in strukturne značilnosti. Poleg tega je Evropska agencija za okolje ugotovila, da trenutno manj kot 5 % evropskih gozdnih območij šteje za neokrnjene ali naravne, medtem ko je bilo 10 % evropskih gozdnih območij razvrščenih med gozdna območja, s katerimi se intenzivno gospodari. Gozdni ekosistemi se soočajo s številnimi pritiski, ki jih povzročajo podnebne spremembe, od ekstremnih vremenskih vzorcev do škodljivcev, in s človeškimi dejavnostmi, ki negativno vplivajo na ekosisteme in habitate. Zlasti intenzivno gospodarjenje z gozdovi, v katerih so drevesa enake starosti, prek posekov na golo in odstranjevanjem odmrlega lesa lahko močno vplivajo na celotne habitate.

(10)

Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z dne 23. julija 2019 o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov) kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbudila k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. V sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru je določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, temelječem na trajnostni prosti trgovini na podlagi pravil, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in ne bosta prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobro počutje državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030), sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji od vil do vilic za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (strategija „od vil do vilic“), sporočilu Komisije z dne 16. julija 2021 o strategiji EU za gozdove do leta 2030, sporočilu Komisije z dne 12. maja 2021 o poti do zdravega planeta za vse in drugih zadevnih strategijah, kot so sporočilo Komisije z dne 30. junija 2021 o dolgoročni viziji za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040, razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega sporočilo Komisije z dne 11. oktobra 2018 o trajnostnem biogospodarstvu za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.

(11)

Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja in degradacije gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter izgube biotske raznovrstnosti, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov (ZN). Svet je izrecno podprl napoved Komisije iz njenega sporočila o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, da bo ocenila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila predloge za obe vrsti ukrepov. Unija in države članice so podprle tudi desetletje ukrepov ZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, desetletje ZN za obnovo ekosistemov in desetletje družinskega kmetovanja ZN.

(12)

Evropski parlament je poudaril, da so sedanje uničevanje, degradacija in spreminjanje rabe svetovnih gozdov in naravnih ekosistemov ter kršenje človekovih pravic v veliki meri povezani s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje in drugih proizvodov. Evropski parlament je 22. oktobra 2020 sprejel resolucijo v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“, ki bo temeljil na zahtevah po potrebni skrbnosti.

(13)

Boj proti krčenju in degradaciji gozdov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev zavez Unije v okviru evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (3) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) in osmega okoljskega akcijskega programa, sprejetega s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter pravno zavezujoče zaveze v okviru Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost in se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.

(14)

Boj proti krčenju in degradaciji gozdov je tudi pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti in za izpolnitev zavez Unije na podlagi Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti (6), evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in s tem povezanih ciljev Unije za obnovo narave.

(15)

Primarni gozdovi so edinstveni in nenadomestljivi. Gozdni nasadi in zasajeni gozdovi imajo drugačno sestavo biotske raznovrstnosti in zagotavljajo drugačne ekosistemske storitve v primerjavi s primarnimi gozdovi in gozdovi, ki se naravno obnavljajo.

(16)

Širjenje kmetijstva je vzrok za skoraj 90 % svetovnega krčenja gozdov, pri čemer je več kot polovica izgube gozdov posledica spreminjanja gozdov v obdelovalne površine, paša živine pa povzroča skoraj 40 % njihove izgube.

(17)

H krčenju in degradaciji gozdov lahko prispeva tudi proizvodnja krme za živino. S spodbujanjem alternativnih, trajnostnih kmetijskih praks se lahko rešujejo okoljski in podnebni izzivi ter preprečuje krčenje in degradacija gozdov po vsem svetu. Spodbude za bolj uravnoteženo, zdravo in hranljivo prehrano ter bolj trajnosten življenjski slog lahko zmanjšajo pritisk na zemljišča in vire.

(18)

Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali zagotavljanjem storitev. Čeprav se relativni delež potrošnje Unije zmanjšuje, predstavlja potrošnja Unije nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vplivati na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje, vključno s sporazumi o prosti trgovini, z državami proizvajalkami in državami porabnicami.

(19)

Unija je zavezana spodbujanju in izvajanju ambicioznih okoljskih in podnebnih politik po vsem svetu v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členom 37 Listine, ki določa, da je treba v politike Unije vključiti visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja. V okviru zunanje razsežnosti evropskega zelenega dogovora bi se moral pri ukrepih na podlagi te uredbe upoštevati pomen obstoječih globalnih sporazumov, zavez in okvirov, ki prispevajo k zmanjšanju krčenja in degradacije gozdov, kot so strateški načrt ZN za gozdove za obdobje 2017-2030 in njegovi svetovni cilji za gozdove, Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariški sporazum, Konvencija o biološki raznovrstnosti in njen globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, globalni strateški načrt za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011-2020 in njegovi cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija ter Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in večstranski okvir v podporo odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja in degradacije gozdov, kot so cilji trajnostnega razvoja in Deklaracija ZN o pravicah domorodnih ljudstev.

(20)

Ustavitev krčenja in obnova degradiranih gozdov sta bistveni sestavini ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.

(21)

Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na newyorško deklaracijo o gozdovih, pravno nezavezujočo politično izjavo, ki podpira svetovni časovni načrt za zmanjšanje izgube naravnih gozdov za polovico do leta 2020 in si prizadeva za njeno odpravo do leta 2030. Deklaracijo so podprle številne vlade ter največja svetovna podjetja in vplivne organizacije civilne družbe in domorodcev. V njej je bil poleg tega zasebni sektor pozvan, naj najpozneje do leta 2020 izpolni cilj odprave krčenja gozdov zaradi proizvodnje primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in proizvodi iz govejega mesa, vendar ta cilj ni bil dosežen. Poleg tega bi morala ta uredba prispevati k strateškemu načrtu ZN za gozdove za obdobje 2017-2030, katerega svetovni cilj za gozdove 1 je odpraviti izgubo gozdnih površin po vsem svetu s pomočjo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vključno z varstvom, obnovo, pogozdovanjem in ponovnim pogozdovanjem, ter povečati prizadevanja za preprečevanje degradacije gozdov in prispevati k svetovnemu prizadevanju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami.

(22)

Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa, podano novembra 2021 na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki potrjuje, da „bodo za izpolnitev naših ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za preobrazbo na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje; razvoja infrastrukture; trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim“. Podpisnice so se zavezale, da si bodo skupaj prizadevale za zaustavitev in obrnitev trenda izgube in degradacije gozdov do leta 2030, in poudarile, da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov ter so v vzajemno korist držav.

(23)

Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bi zato moralo vključevati primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo.

(24)

Izzivi, povezani s podnebnimi spremembami in izgubljanjem biotske raznovrstnosti, s katerimi se sooča svet, se lahko rešujejo le z ukrepanjem na svetovni ravni. Unija bi morala biti močan svetovni akter, ki daje zgled in ima vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, da bi vzpostavili odprt in pravičen večstranski sistem, v katerem je trajnostna trgovina ključen dejavnik, ki omogoča zeleni prehod za boj proti podnebnim spremembam in obrnitev trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti.

(25)

Ta uredba upošteva tudi sporočili Komisije z dne 22. junija 2022 o moči trgovinskih partnerstev: skupaj za zeleno in pravično gospodarsko rast in z dne 18. februarja 2021 o pregledu trgovinske politike - odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika, v katerih je navedeno, da Unija zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji iz sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti dosegla cilje trajnostnega razvoja. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju Unije po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Unije v svetu.

(26)

Komisija v skladu s svojim sporočilom z dne 22. junija 2022 o moči trgovinskih partnerstev: skupaj za zeleno in pravično gospodarsko rast krepi sodelovanje s trgovinskimi partnerji, da bi spodbujala izpolnjevanje mednarodnih delovnih in okoljskih standardov. V sporočilu so predvidena konkretna poglavja o trajnostnem razvoju, ki vključujejo klavzule o krčenju in degradaciji gozdov. Zagotavljanje izvrševanja sedanjih in sklepanje novih trgovinskih sporazumov s takimi poglavji bo dopolnilo cilje te uredbe.

(27)

Ta uredba bi morala dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, zlasti partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, da se jih podpre pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, med drugim s spodbujanjem trgovine s proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in sprejetjem podobnih ukrepov, da bi se izognili dajanju proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na njihove trge.

(28)

V tej uredbi bi bilo treba upoštevati načelo skladnosti politik za razvoj ter spodbujati in lajšati sodelovanje z državami v razvoju, zlasti z najmanj razvitimi državami, med drugim z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči, kadar je to mogoče in ustrezno.

(29)

Komisija bi morala ob usklajevanju z državami članicami še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami, na splošno pa delovati v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami in organi ter z ustreznimi deležniki, dejavnimi na terenu, v okviru dialogov z več deležniki. Komisija bi morala okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju in krepitvi vloge in pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, malih kmetov in mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), izboljšanjem upravljanja in zemljiške posesti, krepitvijo izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi s poudarkom na bolj sonaravnih gozdarskih praksah, ki temeljijo na znanstveno utemeljenih kazalnikih in pragovih, ekoturizma, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala Komisija v celoti priznati vlogo in pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov ter pri tem upoštevati načelo prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru obstoječih pobud, bi si morale Unija in države članice prizadevati za partnerstva z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo ter se odzivati na svetovne izzive, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam in delom teh držav pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov, tudi z uporabo digitalnih tehnologij, geoprostorskih informacij in krepitvijo zmogljivosti.

(30)

Gospodarske subjekte in trgovce bi morale zavezovati obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, ali se dostopnost na trgu omogoča na tradicionalen način ali prek spleta. Ta uredba bi zato morala zagotoviti, da je v vsaki dobavni verigi gospodarski subjekt v smislu te uredbe, ki ima sedež v Uniji in se ga lahko šteje za odgovornega v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz te uredbe. Komisija in države članice bi morale spremljati izvajanje te uredbe in ustrezno ugotoviti, ali bodo zaradi digitalnega in tehnološkega razvoja potrebne dodatne specifikacije ali pobude, kakor je to primerno, v prihodnosti.

(31)

Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Opazovalnica EU bi morala na podlagi obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus in drugimi javno ali zasebno dostopnimi viri, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšati dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer naj bi zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem po primarnih in drugih proizvodih v Uniji in trgovino z njimi v Uniji. Opazovalnica EU bi tako morala podpirati izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Opazovalnica EU bi morala zagotavljati zemljevide gozdne pokritosti, vključno s časovnimi vrstami od presečnega datuma opredeljenega v tej uredbi, in različne razrede, na podlagi katerih je mogoče preučiti sestavine krajine. Opazovalnica EU bi morala sodelovati pri razvoju sistema zgodnjega opozarjanja, ki bi združeval zmogljivosti za raziskave in spremljanje. V zvezi s to uredbo bi moral biti cilj sistema zgodnjega opozarjanja, kadar je tehnično izvedljivo, da postane del platforme, ki lahko pomaga pristojnim organom, gospodarskim subjektom, trgovcem in drugim ustreznim deležnikom ter zagotavlja stalno spremljanje in zgodnje obveščanje o morebitnih dejavnostih krčenja ali degradacije gozdov. Ta platforma bi morala začeti delovati čim prej. Opazovalnica EU bi morala sodelovati s pristojnimi organi, ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi, raziskovalnimi inštituti, nevladnimi organizacijami, gospodarskimi subjekti, trgovci, tretjimi državami in drugimi ustreznimi deležniki.

(32)

Obstoječi zakonodajni okvir Unije se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 (8). Obe uredbi sta bili ocenjeni v okviru preverjanja primernosti, s katerim je bilo ugotovljeno, da čeprav je zakonodaja pozitivno vplivala na upravljanje na področju gozdov, cilji obeh uredb, in sicer omejitev nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter v Uniji zmanjšanje porabe nezakonito pridobljenega lesa, niso bili doseženi, ugotovljeno pa je bilo tudi, da osredotočanje zgolj na zakonitost lesa ne zadostuje za izpolnitev zastavljenih ciljev.

(33)

Razpoložljiva poročila potrjujejo, da je znaten del trenutnega krčenja gozdov zakonit v skladu z zakoni države proizvajalke. V poročilu pobude gozdarska politika, trgovina in finance, objavljenem maja 2021, je ocenjeno, da je bilo med letoma 2013 in 2019 približno 30 % krčenja gozdov, povzročenega zaradi komercialnega kmetijstva v tropskih državah, zakonitega. Razpoložljivi podatki se običajno osredotočajo na države s šibkim upravljanjem – svetovni delež nezakonitega krčenja gozdov je morda manjši, vendar je iz podatkov jasno razvidno, da neupoštevanje krčenja gozdov, ki je v državi proizvodnje zakonito, spodkopava učinkovitost ukrepov politike.

(34)

V oceni učinka možnih ukrepov politike za obravnavanje krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča Unija, je v sklepih Sveta z dne 16. decembra 2019 in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 jasno opredeljena potreba po določitvi krčenja in degradacije gozdov kot vodilnega merila za prihodnje ukrepe Unije. Izključno osredotočanje na zakonitost bi lahko pomenilo tveganje znižanih okoljskih standardov za pridobitev dostopa do trga. Zato bi moral novi pravni okvir Unije obravnavati tako zakonitost kot tudi vprašanje, ali je proizvodnja zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov taka, da ne povzroča krčenja gozdov.

(35)

Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da zajame krčenje in degradacijo gozdov, zagotoviti bi morala pravno jasnost in biti merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.

(36)

Za namene te uredbe bi bilo treba kmetijsko rabo opredeliti kot rabo zemljišč za namene kmetijstva. V zvezi s tem bi morala Komisija pripraviti smernice, da pojasni tolmačenje navedene opredelitve, zlasti v zvezi s spreminjanjem gozda v zemljišča, ki niso namenjena kmetijski rabi.

(37)

V skladu z opredelitvami FAO se kmetijsko-gozdarski sistemi, tudi kadar se pridelki gojijo pod zastorom dreves, ter kmetijsko-gozdni, gozdno-pašni ter kmetijsko-gozdno-pašni sistemi ne bi smeli šteti za gozdove, temveč kot namenjeni kmetijski rabi.

(38)

Ta uredba bi morala zajemati primarne proizvode, katerih potrošnja v Uniji je najpomembnejša z vidika povzročanja krčenja in degradacije svetovnih gozdov in za katere bi lahko posredovanje politike Unije prineslo največje koristi glede na vrednost na enoto trgovine. V okviru študije v podporo ocene učinka za to uredbo je bil izveden obsežen pregled zadevne znanstvene literature primarnih virov, ki ocenjujejo vpliv potrošnje v Uniji na krčenje gozdov po svetu in ta okoljski odtis povezujejo s specifičnimi primarnimi proizvodi, ki je bil navzkrižno preverjen z obsežnim posvetovanjem z deležniki. Na podlagi tega postopka je bil sestavljen prvi seznam osmih primarnih proizvodov. V področje uporabe je bil neposredno vključen les, saj je že zajet v Uredbi (EU) št. 995/2010. Glede na nedavni znanstveni članek (9), uporabljenim za analizo učinkovitosti, sedem od osmih primarnih proizvodov, analiziranih v navedenem članku, povzroča največji delež krčenja gozdov, ki ga povzroča Unija, in sicer: oljna palma (34,0 %), soja (32,8 %), les (8,6 %), kakav (7,5 %), kava (7,0 %), govedo (5,0 %) in guma (3,4 %).

(39)

Da bi ta uredba izpolnila svoje cilje, je treba zagotoviti, da krma, ki se uporablja za živino, ki spada na področje uporabe te uredbe, ne povzroča krčenja gozdov. Zato bi morali gospodarski subjekti, ki dajejo na trg ali izvažajo zadevne proizvode, ki vsebujejo govedo ali so bili proizvedeni iz goveda, ki je bilo krmljeno z zadevnimi proizvodi, ki vsebujejo druge zadevne primarne ali druge zadevne proizvode ali so bili proizvedeni iz takih proizvodov, v okviru sistema potrebne skrbnosti zagotoviti, da krma ne povzroča krčenja gozdov. V tem primeru bi morale biti zahteve glede geolokacije iz te uredbe omejene na navedbo geografske lokacije vsakega od obratov, kjer je bilo govedo vzrejeno, za samo krmo pa se ne bi smelo zahtevati nobenih informacij o geolokaciji. Če pristojni organ pridobi relevantne informacije, tudi informacije na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb, da za krmo obstaja tveganje, da ni skladna s to uredbo, ali je seznanjen s takimi informacijami, bi moral pristojni organ nemudoma zahtevati podrobne informacije o tej krmi. Če je bila krma že predmet potrebne skrbnosti v prejšnji fazi dobavne verige, bi morali gospodarski subjekti kot dokaz, da krma ne povzroča krčenja gozdov, uporabiti ustrezne račune, referenčne številke ustreznih izjav o potrebni skrbnosti ali katero koli drugo ustrezno dokumentacijo, ki bi jih morali na zahtevo predložiti pristojnim organom. V dokazih bi morala biti zajeta življenjska doba živali, in sicer do največ pet let.

(40)

Ob upoštevanju, da bi bilo treba spodbujati uporabo recikliranih zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov ter da bi vključitev tovrstnih primarnih in drugih proizvodov v področje uporabe te uredbe pomenila nesorazmerno obremenitev za gospodarske subjekte, bi bilo treba s področja uporabe te uredbe izključiti rabljene primarne in druge proizvode, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki, kot je opredeljeno v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10). Vendar navedeno ne bi smelo veljati za nekatere stranske proizvode, nastale v proizvodnem procesu.

(41)

Ta uredba bi morala določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi zadevnimi proizvodi, da bi se lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in sicer z upoštevanjem varstva človekovih pravic ter pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v Uniji in tretjih državah.

(42)

Pri ocenjevanju tveganja neskladnosti zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, namenjenih dajanju na trg ali izvozu z njega, bi bilo treba upoštevati kršitve človekovih pravic, povezane s krčenjem ali degradacijo gozdov, vključno s pravicami domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in imetnikov običajnih pravic do lastniške posesti.

(43)

Številne mednarodne organizacije in organi, kot so FAO, IPCC, Program ZN za okolje in Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, so dejavni na področju krčenja in degradacije gozdov, in mednarodni sporazumi, kot je Pariški sporazum in Konvencija o biološki raznovrstnosti, so bili sklenjeni na področju krčenja in degradacije gozdov, opredelitve v tej uredbi pa izhajajo iz njihovega dela.

(44)

Bistveno je, da je v tej uredbi obravnavano tudi vprašanje degradacije gozdov. Opredelitev degradacije gozdov bi morala temeljiti na mednarodno dogovorjenih pojmih in zagotavljati, da lahko gospodarski subjekti in pristojni organi zlahka izpolnjujejo s tem povezane obveznosti. Te obveznosti bi morale biti operativno merljive in preverljive ter jasne in nedvoumne, da se zagotovi pravna varnost. V zvezi s tem bi morala biti ta uredba osredotočena na ključne elemente degradacije gozdov, ki so merljivi in preverljivi ter so zlasti pomembni za preprečevanje vplivov na okolje na podlagi najnovejših znanstvenih podatkov. V ta namen bi morala opredelitev degradacije gozdov temeljiti na mednarodno dogovorjenih pojmih, opredeljenih v okviru FAO. Opredelitev degradacije gozdov bi bilo treba pregledati v skladu s to uredbo, da bi ocenili, ali bi jo bilo treba razširiti, da bi zajela širši obseg dejavnikov degradacije gozdov in gozdnih ekosistemov po vsem svetu, da bi dodatno podprli okoljske cilje te uredbe, ob upoštevanju napredka, doseženega v mednarodnih razpravah o tej zadevi, ter raznovrstnosti gozdnih ekosistemov in praks po svetu. Pregled bi bilo treba opraviti na podlagi poglobljene analize v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob posvetovanju z ustreznimi deležniki, mednarodnimi organizacijami in organi ter znanstveno skupnostjo.

(45)

Ta uredba bi morala zagotavljati ustrezno ravnovesje med varstvom legitimnih pričakovanj gospodarskih subjektov in trgovcev, ki dajejo zadevne primarne in druge zadevne proizvode na trg ali jih izvažajo, pri čemer bi se hkrati čim bolj zmanjšale nenadne motnje v dobavnih verigah, in temeljno pravico do varstva okolja, kot je določena v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V ta namen bi bilo treba določiti presečni datum, ki bo podlaga za oceno, ali je na zadevnem zemljišču prišlo do krčenja ali degradacije gozdov, tako da se primarni in drugi proizvodi s področja uporabe te uredbe ne bi smeli dajati na trg ali se izvažati, če so bili proizvedeni na zemljiščih, na katerih je po tem datumu prišlo do krčenja ali degradacije gozdov.

(46)

Presečni datum bi moral ustrezati obstoječim mednarodnim zavezam iz ciljev trajnostnega razvoja in newyorške deklaracije o gozdovih, katerih ambicije so zaustavitev krčenja gozdov, obnova degradiranih gozdov ter znatno povečanje pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja na svetovni ravni do leta 2020, zato bi moral biti določen datum 31. december 2020. Ta datum ustreza tudi napovedi Komisije, da se namerava boriti proti krčenju gozdov, in sicer v sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, evropskem zelenem dogovoru, strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategiji „od vil do vilic“. V skladu s previdnostnim načelom je Komisija v predlogu te uredbe navedla presečni datum, ki je pred začetkom veljavnosti te uredbe. Presečni datum je izbrala, da bi preprečili predvideno pospešitev dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov med napovedjo iz predloga Komisije in datumom začetka veljavnosti te uredbe. V tej uredbi bi bilo treba priznati zastavljeni okoljski cilj in potrditi predlagani presečni datum za zagotovitev, da proizvajalci in gospodarski subjekti, ki so v obdobju pogajanj o tej uredbi povzročali krčenje in degradacijo gozdov, ne smejo dajati na trg ali izvažati zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, na katere se navedeno nanaša.

(47)

Omejitve uveljavljanja temeljnih pravic in varstva legitimnih pričakovanj gospodarskih subjektov in trgovcev, ki so posledica izbire presečnega datuma, bi morale biti sorazmerne s ciljem varstva okolja v splošnem interesu in nujno potrebne za njegovo uresničevanje. Da bi prispevali k temu cilju, te uredbe ne bi smeli uporabljati za zadevne primarne in druge zadevne proizvode, proizvedene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe. Odložena uporaba določb te uredbe, ki urejajo obveznosti gospodarskih subjektov in trgovcev, ki nameravajo dati zadevne primarne in druge zadevne proizvode na trg ali jih izvoziti, jim zagotavlja tudi razumno obdobje za prilagoditev novim zahtevam iz te uredbe.

(48)

Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter zagotovitev, da se zadevni proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg ali izvažajo, se zadevni proizvodi ne bi smeli dajati na trg, ne bi smeli biti dostopni na trgu in se ne bi smeli izvažati, razen če ne povzročajo krčenja gozdov in so bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev navedenega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

(49)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi zagotovili, da zadevni proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe glede nepovzročanja krčenja gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati sisteme potrebne skrbnosti. Ti sistemi potrebne skrbnosti, bi morali vključevati tri elemente, in sicer zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja, ki bi jih dopolnjevale obveznosti poročanja. Sistemi potrebne skrbnosti bi morali biti zasnovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg, vključno z informacijami, ki izkazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države proizvodnje ali delov te države, in vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, bi lahko uporabljale podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Kadar je prepoznano tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali je zanemarljivo. Gospodarskemu subjektu bi se smelo dovoliti le dajanje zadevnega proizvoda na trg oziroma njegov izvoz, če po ravnanju s potrebno skrbnostjo ugotovi, da ni tveganja, da zadevni proizvod ni skladen s to uredbo, ali da je tako tveganje zanemarljivo,

(50)

Pri nabavljanju proizvodov bi si bilo treba razumno prizadevati, da se proizvajalcem, zlasti malim kmetom, plača poštena cena ter da se jim zagotovi dohodek za preživetje in učinkovito odpravi revščina, ki je eden od temeljnih vzrokov za krčenje gozdov.

(51)

Gospodarski subjekti bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. Te izjave o potrebni skrbnosti naj bi olajšale izvrševanje te uredbe s strani pristojnih organov in sodišč ter povečale skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.

(52)

Za priznanje dobre prakse bi se v postopku ocenjevanja tveganja lahko uporabljale certifikacijske sheme ali druge neodvisno preverjene sheme. Vendar pa ne bi smele nadomestiti odgovornosti gospodarskega subjekta v zvezi s potrebno skrbnostjo.

(53)

Trgovci bi morali biti odgovorni za zbiranje in hranjenje informacij za zagotovitev preglednosti dobavne verige zadevnih proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočajo. Trgovci, ki niso MSP, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov. Zato bi morali imeti enake obveznosti kot gospodarski subjekti, prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih proizvodov s to uredbo in – preden omogočijo dostopnost zadevnih proizvodov na trgu – zagotoviti, da so ravnali s potrebno skrbnostjo v skladu s to uredbo in ugotovili, da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje, da zadevni proizvodi niso skladni s to uredbo.

(54)

Da bi spodbujali preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti, ki ne spadajo v kategorije MSP, tudi mikropodjetij ali fizičnih oseb, vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izpolnjevanje svojih obveznosti.

(55)

Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da prejmejo utemeljene pomisleke zainteresiranih strani, vključno z elektronskimi sredstvi, vse prejete utemeljene pomisleke pa bi morali temeljito preiskati.

(56)

Drugi pravni akti Unije, ki določajo zahteve glede potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki se lahko prilagodijo glede na prihodnje spremembe pravnih aktov Unije. Obstoj te uredbe ne bi smel izključevati uporabe drugih pravnih aktov Unije, ki določajo zahteve glede potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni pravni akti Unije vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi s to uredbo. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, teh poleg tega ne bi smeli razlagati na način, ki bi spodkopaval učinkovito uporabo drugih pravnih aktov Unije v zvezi s potrebno skrbnostjo ali doseganje njihovega splošnega cilja. Komisija bi morala imeti možnost, da izda jasne in lahko razumljive smernice za skladnost gospodarskih subjektov in trgovcev, zlasti MSP, s to uredbo.

(57)

Spoštovanje pravic domorodnih ljudstev v zvezi z gozdovi in načela prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, tudi kot je določeno v Deklaraciji ZN o pravicah domorodnih ljudstev, prispeva k varstvu biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in obravnavanju s tem povezanih pomislekov v javnem interesu. Domorodna ljudstva imajo tradicionalno znanje ekološke in zdravstvene vrednosti ter so zelo pogosto zgled, kar zadeva trajnostno rabo gozdnih virov. To lahko prispeva k ohranjanju in situ v skladu z zahtevami Konvencije o biološki raznovrstnosti. Poleg tega študije kažejo, da imajo domorodna ljudstva, ki živijo v gozdovih, dvojno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam: prvič, običajno se upirajo zasedbi zemljišč in krčenju gozdov na zemljiščih, na katerih živijo že več generacij, in drugič, nekatere domorodne skupnosti menijo, da so odgovorne za zaščito gozdov, da bi ublažile podnebne spremembe.

(58)

Načela, določena v Deklaraciji ZN iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992, zlasti načelo 10 o pomenu ozaveščenosti in sodelovanja javnosti pri okoljskih vprašanjih ter načelo 22 o ključni vlogi domorodnih ljudstev pri okoljskem upravljanju in razvoju, so pomembna v smislu zagotavljanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(59)

Pojem prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju pri domorodnih ljudstvih je bil oblikovan v letih po odobritvi Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih (1989), in se odraža v Deklaraciji ZN o varstvu pravic domorodnih ljudstev. Njegov cilj je zagotoviti, da se bodo morebitni vplivi na domorodna ljudstva upoštevali v postopku odločanja o projektih, ki vplivajo nanje.

(60)

Gospodarski subjekti, ki spadajo na področje uporabe drugih pravnih aktov Unije, ki določajo zahteve glede potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, bi morali biti sposobni izpolniti obveznosti poročanja iz te uredbe tako, da pri poročanju na podlagi drugih pravnih aktov Unije vključijo zahtevane informacije.

(61)

Za izvrševanje te uredbe bi morale biti odgovorne države članice, pristojni organi držav članic pa bi morali zagotoviti popolno skladnost s to uredbo. Enotno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnimi proizvodi, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo.

(62)

Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti prek informacijskega sistema. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ter bi moral olajšati prenos informacij med državami članicami, pristojnimi organi in carinskimi organi. Širši javnosti bi morali biti dostopni tudi poslovno neobčutljivi podatki, pri čemer se zahteva, da so podatki anonimizirani, razen informacij v zvezi s seznamom pravnomočnih sodb zoper pravne osebe zaradi kršitev te uredbe in kazni, ki so jim bile naložene, na voljo pa bi morali biti v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije, kot je določena v Direktivi (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(63)

Pri zadevnih proizvodih, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, bi morali biti pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih proizvodov s to uredbo, med drugim na podlagi izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti. Carinski organi bi morali imeti nalogo zagotoviti, da jim je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo, kadar je to ustrezno. Poleg tega bi morali carinski organi od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu. Carinski organi bi morali ustrezno ukrepati, na primer zadržati ali zavrniti zadevni primarni ali drug zadevni proizvod, če se to zahteva na podlagi statusa izjave o potrebni skrbnosti v informacijskem sistemu. Za to posebno organizacijo nadzora se ne uporablja poglavje VII Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (12), kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.

(64)

Države članice bi morale zagotoviti, da so vedno na voljo ustrezna finančna sredstva za ustrezno osebje in opremo pristojnih organov. Za učinkovito izvajanje pregledov je potrebnih veliko virov, zato bi bilo treba zagotoviti takšno raven stabilnih virov, ki bi ustrezala potrebam izvrševanja v vsakem danem trenutku. Države članice bi morale imeti možnost dopolniti javno financiranje tako, da od zadevnih gospodarskih subjektov izterjajo stroške, nastale pri izvajanju pregledov v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi zadevnimi proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni.

(65)

Ta uredba ne posega v druge pravne akte Unije o blagu in proizvodih, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, zlasti Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), glede pooblastil carinskih organov in carinskih kontrol. Uvoznike bi bilo treba opomniti, da členi 220, 254, 256, 257 in 258 navedene uredbe določajo, da se proizvodi, ki vstopajo na trg in potrebujejo nadaljnjo oplemenitenje, predajo v ustrezen carinski postopek, ki omogoča takšno oplemenitenje. Na splošno se sprostitev v prosti promet ali izvoz ne bi smela šteti kot dokaz skladnosti s pravom Unije, saj takšna sprostitev ali izvoz ne vključuje nujno popolnega nadzora skladnosti.

(66)

Za optimizacijo procesa nadzora, tudi s čim večjim zmanjšanjem upravnega bremena, nad zadevnimi proizvodi, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti interoperabilni elektronski vmesnik, ki omogoča samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskimi sistemi pristojnih organov. Okolje enotnega okenca Evropske unije za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesnik bi moral biti visoko avtomatiziran in enostaven za uporabo, carinskim organom in gospodarskim subjektom pa bi moral olajšati izvajanje procesov. Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki morajo biti dani na voljo carinskim organom in vključeni v izjavo o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim trgovci in gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem iz te uredbe, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.

(67)

Tveganje, da se neskladni proizvodi dajo na trg ali izvozijo, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje ali dele teh držav Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav, ki predstavljajo nizko tveganje glede pridelovanja, pobiranja ali proizvodnje zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme, razen če gospodarski subjekt ve ali utemeljeno domneva, da obstaja tveganje neskladnosti s to uredbo. Kadar pristojni organ izve za tveganje izogibanja tej uredbi, na primer kadar se zadevni primarni ali drug zadevni proizvod, proizveden v državi z visokim tveganjem, naknadno predela v državi z nizkim tveganjem ali delu navedene države, iz katere je dan na trg ali vstopi nanj ali ga zapusti, in je v izjavi o potrebni skrbnosti ali carinski deklaraciji navedeno, da je bil zadevni primarni ali drug zadevni proizvod proizveden v državi z nizkim tveganjem, bi moral pristojni organ z dodatnimi pregledi preveriti, ali obstaja kakršna koli neskladnost, in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, kot sta zaseg zadevnega primarnega ali drugega zadevnega proizvoda in zadržanje dajanja zadevnega primarnega ali drugega zadevnega proizvoda na trg ali zadržanje izvoza zadevnega primarnega ali drugega zadevnega proizvoda, ter izvesti dodatne preglede. Zadevni primarni in zadevni drugi proizvodi iz držav ali delov držav z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

(68)

Poleg tega bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja in degradacije gozdov na ravni države ali delov države na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju in degradaciji gozdov. Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati, da ravnajo s potrebno skrbnostjo, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjskem sistemu za razvrščanje držav kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne proizvode iz držav z nizkim tveganjem ali delov teh držav bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti izvedbo poenostavljene potrebne skrbnosti. Zadevni proizvodi iz držav z visokim tveganjem ali delov teh držav bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za vzpostavitev seznama držav ali delov držav, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje.

(69)

Komisija bi morala sodelovati z državami, ki so razvrščene ali bi lahko bile razvrščene kot države z visokim tveganjem, in z ustreznimi deležniki v teh državah, da bi si tako prizadevala za zmanjšanje stopnje tveganja.

(70)

Pristojni organi bi morali redno izvajati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi izvajati preglede na podlagi relevantnih informacij, s katerimi razpolagajo, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih oseb. Preglede, ki jih je treba opraviti, bi pristojni organi morali določiti na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja. Za zadevne proizvode iz držav ali delov držav, ki so razvrščene kot države z visokim tveganjem, za zadevne gospodarske subjekte in trgovce ter obseg njihovega deleža zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop, ki zagotavlja celovito vključitev. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da pregledajo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih proizvodov. Za zadevne proizvode iz držav ali delov držav, ki so razvrščene kot države z nizkim ali standardnim tveganjem, bi bilo od pristojnih organov treba zahtevati, da pregledajo vsaj določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev. Raven pregledov bi morala biti višja za zadevne proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem, za države ali dele držav s standardnim ali nizkim tveganjem pa je lahko nižja. Pri pregledu te uredbe bi morala Komisija oceniti in opredeliti količinsko določene cilje za letne preglede, ki jih izvajajo pristojni organi in so primerni za zagotavljanje izvrševanja te uredbe in usklajenega pristopa po vsej Uniji.

(71)

Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki jih izvajajo pristojni organi, bi morali zajemati sisteme potrebne skrbnosti ter skladnost zadevnih proizvodov s to uredbo. Pregledi bi morali biti osnovani na načrtu, ki temelji na oceni tveganja in vsebuje merila tveganja, da pristojnim organom omogočajo izvedbo analize tveganja izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti in trgovci. Merila tveganja bi morala upoštevati tveganje krčenja gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi proizvodi v državi proizvodnje, zgodovino neizpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev ter vse druge zadevne informacije, ki so na voljo pristojnim organom. Analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti bi morala pristojnim organom omogočiti identifikacijo gospodarskih subjektov, trgovcev in zadevnih proizvodov, ki jih je treba pregledati. Analizo tveganja bi bilo treba izvajati z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov v informacijskem sistemu prek katerega se predložijo izjave o potrebni skrbnosti. Kadar je to potrebno in tehnično izvedljivo, bi morali imeti pristojni organi po posvetovanju in v tesnem sodelovanju z organi tretjih držav možnost izvajati tudi nadzor in situ.

(72)

Kadar analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg, omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali njihovega izvoza. Kadar taki zadevni proizvodi vstopajo na trg ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati zadržanje sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Take zahteve bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Zadržanje dajanja na trg, omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na tri delovne dni oziroma 72 ur za pokvarljive zadevne proizvode, razen kadar pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov s to uredbo. V teh primerih bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja zadržanja ali za podaljšanje zaprositi carinske organe, kadar zadevni proizvodi vstopajo na trg ali ga zapuščajo.

(73)

Pristojni organi bi morali redno posodabljati načrte pregledov na podlagi rezultatov izvajanja teh pregledov. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi lahko veljala manjša pogostost pregledov.

(74)

Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(75)

Da bi povečali odgovornost gospodarskih subjektov in trgovcev, bi morala Komisija na svojem spletnem mestu objaviti seznam pravnomočnih sodb zoper pravne osebe zaradi kršitev te uredbe in kazni, ki so jim bile naložene. Te informacije bi lahko pristojnim organom, drugim gospodarskim subjektom in trgovcem pomagale pri izvajanju njihovih ocen tveganja ter izboljšale ozaveščenost potrošnikov in civilne družbe v zvezi z gospodarskimi subjekti in trgovci, ki kršijo to uredbo.

(76)

Za izvajanje te uredbe bodo potrebni zadostni viri in zmogljivosti. V tem okviru bi morale države članice poleg nacionalnih virov čim bolj izkoristiti priložnosti in možnosti za podpore, ki so na voljo na ravni Unije in druga sredstva, vključno s kohezijskimi skladi in instrumenti za krepitev zmogljivosti, zlasti v okviru Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(77)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja krčenja in degradacije gozdov ter s tem povezane trgovine bi morali pristojni organi sodelovati med seboj, s carinskimi organi držav članic, Komisijo in upravnimi organi tretjih držav. Pristojni organi bi morali sodelovati tudi s pristojnimi organi za nadzor in izvrševanje drugih pravnih aktov Unije, ki določajo zahteve glede potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje.

(78)

Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo sodišča držav članic zagotoviti sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Poleg tega člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. V tem smislu bi morale države članice zagotoviti, da se javnosti, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki predložijo utemeljene pomisleke v skladu s to uredbo, zagotovi dostop do pravnega varstva v skladu z obveznostmi, ki so jih države članice sprejele kot pogodbenice Konvencije Ekonomske komisije ZN za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuška konvencija).

(79)

Za zagotovitev, da ta uredba ostane relevantna in v skladu s trgovinskim, znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom oznak KN zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(80)

Uredba (EU) št. 995/2010 prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov na trg Unije. Določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki prvič dajejo les na trg, da ravnajo s potrebno skrbnostjo, in trgovcev, da vodijo sledljivo evidenco svojih dobaviteljev in kupcev. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti obveznost, da se zagotovi zakonitost zadevnih proizvodov, vključno z lesom in lesnimi proizvodi, ki se dajejo na trg, in dopolniti to obveznost z zahtevo glede trajnostnosti. Uredba (EU) št. 995/2010 in z njo povezana Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 607/2012 (16) zato s to uredbo postaneta odvečni in bi ju bilo treba razveljaviti. Les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v členu 2, točka (a), Uredbe (EU) št. 995/2010, so enakovredni lesu in lesnim proizvodom, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi in vsebujejo les ali so bili proizvedeni iz lesa.

(81)

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 vzpostavlja shemo izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) za uvoz lesa v Unijo. Shema izdajanja dovoljenj se izvaja na podlagi sporazumov o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa z namenom zaustavitve nezakonite sečnje ter izboljšanja upravljanja na področju gozdov in s tem povezane trgovine. Ta uredba bi morala temeljiti na doseženih pozitivnih rezultatih na podlagi FLEGT, zlasti v smislu večje udeležbe deležnikov in izboljšanega upravljanja na področju gozdov. Sporazumi o prostovoljnem partnerstvu bi lahko v posebnih primerih dopolnjevali to uredbo v zvezi z zakonitostjo lesnih proizvodov. Za spoštovanje obstoječih dvostranskih zavez in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT) ter, kadar je to ustrezno in dogovorjeno, sodelujejo s sedanjimi partnericami v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu, da bi dosegle to fazo, bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero se šteje, da so les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, skladni z zahtevo po zakonitosti iz Uredbe (ES) št. 2173/2005.

(82)

Čeprav ta uredba obravnava krčenje in degradacijo gozdov, kot je predvideno v sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, zaščita gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, vključno z upravljanimi ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam in krizi biotske raznovrstnosti ter za druge cilje trajnostnega razvoja, zato sprememba njihove rabe ali njihova degradacija zahtevata nujno ukrepanje in ju je treba preprečiti. Glede na odtis Unije na negozdne naravne ekosisteme bi morala Komisija najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe izvesti oceno in, kadar je ustrezno, predstaviti zakonodajni predlog o razširitvi področja uporabe te uredbe na druga gozdna zemljišča. Poleg tega bi morala Komisija najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe oceniti in, kadar je ustrezno, predstaviti zakonodajni predlog o razširitvi področja uporabe te uredbe na druge naravne ekosisteme, vključno z drugimi zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča. Zaradi proizvodnje primarnih proizvodov za trg Unije so ekosistemi tudi pod vse večjim pritiskom spreminjanja rabe in degradacije. Komisija bi morala najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe oceniti tudi potrebo po razširitvi področja uporabe na druge primarne proizvode in njeno izvedljivost. Hkrati bi morala Komisija opraviti tudi pregled seznama oznak KN zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi.

(83)

Ob upoštevanju zahteve Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 22. oktobra 2020 o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, in velike večine od skoraj 1,2 milijona udeležencev javnega posvetovanja Komisije bi se morala Komisija pri svoji oceni in kakršnem koli prihodnjem zakonodajnem predlogu osredotočiti na razširitev področja uporabe te uredbe na negozdne ekosisteme ter spremembo njihove rabe in njihovo degradacijo.

(84)

Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, jih je treba obdelati v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe veljata Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (18), kakor je ustrezno.

(85)

Ker cilja te uredbe, in sicer boja proti krčenju in degradaciji gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(86)

Gospodarskim subjektom, trgovcem in pristojnim organom bi bilo treba dati na voljo dovolj časa, da se lahko pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe –