This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32023D0436
Council Decision (EU) 2023/436 of 14 February 2023 authorising Member States to ratify, in the interest of the European Union, the Second Additional Protocol to the Convention on Cybercrime on enhanced cooperation and disclosure of electronic evidence
Sklep Sveta (EU) 2023/436 z dne 14. februarja 2023 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov
Sklep Sveta (EU) 2023/436 z dne 14. februarja 2023 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov
ST/6438/2022/INIT
UL L 63, 28.2.2023, p. 48–53
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/436/oj
- Date of document:
- 14/02/2023; Datum sprejetja
- Date of effect:
- 14/02/2023; začetek veljavnosti datum dokumenta glej člen 3
- Date of notification:
- 16/02/2023
- Date of end of validity:
- No end date
- Author:
- Svet Evropske unije
- Form:
- Sklep
- Addressee:
- Države članice
- Additional information:
- Ta akt se ne uporablja za Dansko, Ta akt se ne uporablja za Irsko
- Procedure number:
- Link
- European Parliament - Legislative observatory
- Treaty:
- Pogodba o delovanju Evropske unije
- Legal basis:
- Proposal:
-
- 52021PC0719 Adopted on: 14/02/2023
- Link
- Link
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Instruments cited:
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
|
28.2.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 63/48 |
SKLEP SVETA (EU) 2023/436
z dne 14. februarja 2023
o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 in člena 82(1) v povezavi s členom 218(6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 6. junija 2019 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kibernetski kriminaliteti). |
|
(2) |
Odbor ministrov Sveta Evrope je 17. novembra 2021 sprejel Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki naj bi bil na voljo za podpis 12. maja 2022. |
|
(3) |
Določbe Protokola spadajo na področje, ki ga v veliki meri urejajo skupna pravila v smislu člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z instrumenti, ki olajšujejo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, zagotavljajo minimalne standarde procesnih pravic ter varstvo podatkov in zasebnosti. |
|
(4) |
Komisija je predložila tudi zakonodajna predloga za uredbo o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in direktivo o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih, s čimer se uvajajo zavezujoči čezmejni evropski nalogi za predložitev in zavarovanje dokazov, ki se naslovijo neposredno na predstavnika ponudnika storitev v drugi državi članici. |
|
(5) |
Komisija je s sodelovanjem pri pogajanjih o Protokolu v imenu Unije zagotovila njegovo skladnost z ustreznimi skupnimi pravili Unije. |
|
(6) |
Za zagotovitev skladnosti Protokola s pravom in politikami Unije je potrebnih več pridržkov, izjav, uradnih obvestil in sporočil v zvezi s Protokolom. Drugi pridržki, izjave, uradna obvestila in sporočila so pomembni za zagotovitev enotne uporabe Protokola s strani držav članic Unije, ki so pogodbenice Protokola (v nadaljnjem besedilu: države članice pogodbenice), v odnosih s tretjimi državami, ki so pogodbenice Protokola (v nadaljnjem besedilu: tretje države pogodbenice), in učinkovite uporabe Protokola. |
|
(7) |
Pridržki, izjave, uradna obvestila in sporočila glede katerih dobijo države članice smernice v Prilogi k temu sklepu, ne posegajo v nobene druge pridržke ali izjave, ki bi jih države članice želele dati posamično, kadar to dovoljuje Protokol. |
|
(8) |
Države članice, ki ob podpisu niso izrazile pridržkov, izjav , uradnih obvestil in sporočil v skladu s Prilogo k temu sklepu, bi morale to storiti ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola. |
|
(9) |
Države članice bi morale po ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola tudi spoštovati kazalnike iz Priloge k temu sklepu. |
|
(10) |
Protokol določa hitre postopke za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov in visoko raven zaščitnih ukrepov. Zato bo začetek njegove veljavnosti prispeval k boju proti kibernetski kriminaliteti in drugim oblikam kriminala na svetovni ravni prek olajševanja sodelovanja med državami članicami pogodbenicami in tretjimi državami pogodbenicami, zagotovil visoko raven varstva posameznikov in obravnaval kolizije zakonov. |
|
(11) |
Protokol določa ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z zahtevami za mednarodne prenose osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato bo začetek njegove veljavnosti prispeval k promociji standardov Unije za varstvo podatkov na svetovni ravni, olajšal pretok podatkov med državami članicami pogodbenicami in tretjimi državami pogodbenicami ter zagotovil, da države članice pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz pravil Unije o varstvu podatkov. |
|
(12) |
S hitrim začetkom veljavnosti Protokola bo potrjen položaj Konvencije o kibernetski kriminaliteti kot glavnega večstranskega okvira za boj proti kibernetski kriminaliteti. |
|
(13) |
Unija ne more ratificirati Protokola, saj so lahko njegove pogodbenice samo države. |
|
(14) |
Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da ratificirajo Protokol, pri čemer delujejo skupaj v interesu Unije. |
|
(15) |
V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. januarja 2022. |
|
(16) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
|
(17) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
|
(18) |
Verodostojni različici Protokola sta angleška in francoska različica besedila, ki ga je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 17. novembra 2021 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Države članice so pooblaščene, da v interesu Unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol) (5).
Člen 2
1. Ob ratifikaciji Protokola lahko države članice, ki ob podpisu Protokola niso predložile pridržkov, izjav, uradnih obvestil ali sporočil v skladu z oddelki 1 do 3 Priloge k temu sklepu, to storijo, ko deponirajo svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola.
2. Države članice po ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola poleg tudi spoštujejo kazalnike iz oddelka 4 Priloge k temu sklepu.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 14. februarja 2023
Za Svet
predsednica
E. SVANTESSON
(1) Odobritev z dne 17. januarja 2023 (še ni objavljena v Uradnem listu).
(2) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(4) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(5) Glej stran 28 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Ta priloga določa pridržke, izjave, uradna obvestila, sporočila in kazalnike iz člena 2.
1. Pridržki
Na podlagi člena 19, odstavek 1, Protokola lahko pogodbenica izjavi, da uveljavlja en ali več pridržkov iz nekaterih členov Protokola.
Na podlagi člena 7, odstavek 9.a, Protokola, si lahko pogodbenica pridrži pravico do neuporabe člena 7 (Razkritje informacij o naročnikih). Države članice ne uveljavijo takega pridržka.
Na podlagi člena 7, odstavek 9.b, Protokola, si lahko pogodbenica ob upoštevanju pogojev iz navedenega člena pridrži pravico do neuporabe člena 7 za nekatere vrste številk za dostop. Države članice lahko uveljavijo tak pridržek, vendar le v zvezi s številkami za dostop, ki niso potrebne izključno za identifikacijo uporabnika.
Na podlagi člena 8, odstavek 13, Protokola, si lahko pogodbenica pridrži pravico do neuporabe člena 8 (Učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice za takojšnje posredovanje informacij o naročniku in podatkov o prometu) za podatke o prometu. Države članice se spodbuja, da ne uveljavijo takega pridržka.
Kadar je člen 19, odstavek 1, podlaga za druge pridržke, so države članice pooblaščene, da preučijo in uveljavijo take pridržke.
2. Izjave
Na podlagi člena 19, odstavek 2, Protokola, lahko pogodbenica poda izjave, določene v nekaterih členih Protokola.
Na podlagi člena 7, odstavek 2.b, Protokola, lahko pogodbenica glede nalogov, izdanih ponudnikom storitev na njihovem ozemlju, poda naslednjo izjavo:
„Nalog iz člena 7, odstavek 1, mora izdati tožilec ali drug pravosodni organ oziroma mora biti izdan pod njegovim nadzorom ali pa mora biti drugače izdan pod neodvisnim nadzorom.“
Države članice glede nalogov, izdanih ponudnikom storitev na njihovem ozemlju, podajo izjavo iz drugega odstavka tega oddelka.
Na podlagi člena 9 (Takojšnje razkritje shranjenih računalniških podatkov v nujnih primerih), odstavek 1.b, Protokola, lahko pogodbenica izjavi, da ne bo izvršila zahtev iz odstavka 1.a navedenega člena, ki se nanašajo zgolj na razkritje informacij o naročniku. Države članice se spodbuja, da ne podajo take izjave.
Kadar je člen 19, odstavek 2, podlaga za druge izjave, so države članice pooblaščene, da preučijo in dajo take izjave.
3. Izjave, uradna obvestila ali sporočila
Na podlagi člena 19, odstavek 3, Protokola pogodbenica poda izjave, uradna obvestila ali sporočila, določena v nekaterih členih Protokola, glede na v njih določene pogoje.
Na podlagi člena 7, odstavek 5.a, Protokola lahko pogodbenica obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da, kadar se izda nalog na podlagi odstavka 1 navedenega člena ponudniku storitev na njenem ozemlju, zahteva, da se jo v vsakem primeru ali v določenih okoliščinah hkrati uradno obvestiti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom. V skladu s tem države članice generalnemu sekretarju Sveta Evrope pošljejo naslednje uradno obvestilo:
„Kadar se na podlagi člena 7, odstavek 1, izda nalog ponudniku storitev na ozemlju [države članice], [država članica] zahteva, da se jo v vsakem primeru hkrati uradno obvesti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom.“
V skladu s členom 7, odstavek 5.e, Protokola države članice imenujejo en sam pristojni organ za prejemanje uradnih obvestil iz člena 7, odstavek 5.a, Protokola in izvajanje dejanj, opisanih v členu 7, odstavki 5b, 5.c in 5.d, Protokola ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporočijo kontaktne podatke tega organa, ko je prvič podano uradno obvestilo generalnemu sekretarju Sveta Evrope na podlagi člena 7, odstavek 5.a, Protokola.
Na podlagi člena 8, odstavek 4, Protokola lahko pogodbenica izjavi, da so za izvršitev nalogov iz odstavka 1 navedenega člena potrebne dodatne podporne informacije. V skladu s tem države članice podajo naslednjo izjavo:
„Za izvršitev nalogov iz člena 8, odstavek 1, so potrebne dodatne podporne informacije. Zahtevane dodatne podporne informacije bodo odvisne od okoliščin naloga in s tem povezane preiskave ali postopka.“
V skladu s členom 8, odstavka 10.a in 10.b, Protokola države članice sporočijo in posodabljajo kontaktne podatke organov, ki so imenovani za predložitev nalogov iz člena 8, oziroma organov, ki so imenovani za prejem nalogov iz člena 8. Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (1) o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), na usklajen način vključijo EJT, v obsegu izvajanja njegovih pristojnosti, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 navedene uredbe, med organe, sporočene na podlagi člena 8, odstavka 10.a in 10.b.
V skladu s tem države članice podajo naslednjo izjavo:
„V skladu s členom 8, odstavek 10, [država članica] kot država članica Evropske unije, ki je vključena v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), imenuje EJT, v skladu z njegovimi pristojnostmi, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), kot pristojni organ.“
V skladu s členom 14, odstavek 7.c, Protokola države članice sporočijo generalnemu sekretarju Sveta Evrope organ ali organe, ki jih je treba na podlagi člena 14, odstavek 7.b, Protokola za namene Poglavja II, oddelek 2, Protokola, uradno obvestiti v zvezi z varnostnim incidentom.
V skladu s členom 14, odstavek 10.b, Protokola države članice sporočijo generalnemu sekretarju Sveta Evrope organ ali organe za izdajo dovoljenja za namene Poglavja II, oddelek 2, Protokola v zvezi z nadaljnjim prenosom podatkov, prejetih na podlagi Protokola, drugi državi ali mednarodni organizaciji.
Kadar je člen 19, odstavek 3, Protokola podlaga za druge izjave, uradna obvestila ali sporočila, so države članice pooblaščene, da preučijo in predložijo take izjave, uradna obvestila ali sporočila.
4. Drugi kazalniki
Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2017/1939, zagotovijo, da lahko EJT v obsegu izvajanja svojih pristojnosti, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 navedene uredbe, zahteva sodelovanje na podlagi Protokola na enak način kot nacionalna tožilstva navedenih držav članic.
V zvezi z uporabo člena 7, zlasti za nekatere vrste številk za dostop, lahko države članice nalog iz navedenega člena podvržejo nadzoru tožilca ali drugega pravosodnega organa, kadar njihov pristojni organ hkrati prejme uradno obvestilo o nalogu, preden ponudnik razkrije zahtevane informacije.
V skladu s členom 14, odstavek 11.c, Protokola države članice zagotovijo, da pri prenosu podatkov za namene Protokola obvestijo pogodbenico prejemnico o tem, da njihov nacionalni pravni okvir zahteva osebno obvestilo posamezniku, katerega podatki se posredujejo.
V zvezi z mednarodnimi prenosi na podlagi Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj (2) (v nadaljnjem besedilu: krovni sporazum) države članice za namene člena 14, odstavek 1.b, Protokola pristojnim organom Združenih držav sporočijo, da se krovni sporazum uporablja za vzajemne prenose osebnih podatkov na podlagi Protokola med pristojnimi organi. Vendar države članice upoštevajo, da bi bilo treba krovni sporazum dopolniti z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, ki upoštevajo posebne zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno s strani ponudnikov storitev in ne med organi, kot je določeno v okviru Protokola. V skladu s tem države članice predložijo naslednje sporočilo pristojnim organom Združenih držav:
„Za namene člena 14, odstavek 1.b, Drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (v nadaljnjem besedilu: Protokol), [država članica] meni, da se Sporazum med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: krovni sporazum) uporablja za vzajemne prenose osebnih podatkov na podlagi Protokola med pristojnimi organi. Za prenose med ponudniki storitev in organi na podlagi Protokola se krovni sporazum uporablja le v kombinaciji z dodatnim, posebnim sporazumom v smislu člena 3, odstavek 1, krovnega sporazuma, ki obravnava edinstvene zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno s strani ponudnikov storitev in ne med organi. Če takega posebnega sporazuma o prenosu ni, se taki prenosi lahko izvedejo na podlagi Protokola in se v tem primeru uporablja člen 14, odstavek 1.a, v povezavi s členom 14, odstavki 2 do15, Protokola.“
Države članice zagotovijo, da člen 14, odstavek 1.c, Protokola uporabljajo le, če je Evropska komisija za zadevno tretjo državo sprejela sklep o ustreznosti na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali člena 36 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki zajema zadevne prenose podatkov, ali na podlagi drugega sporazuma, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov na podlagi člena 46(2), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 37(1), točka (a), Direktive (EU) 2016/680.
(1) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(2) UL L 336, 10.12.2016, str. 3.
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
