Številka razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

Občina

Katastrska občina

1.

Napadeno območje

Dubrovniško-neretvanska županija

Konavle

Vitaljina, Ljuta, Đurinići

Varovalni pas

Dubrovniško-neretvanska županija

Konavle

Pločice, Pavlje Brdo, Vodovađa, Dubravka, Dunave, Popovići, Gruda, Lovorno, Pridvorje, Zastolje, Radovčići, Kuna Konavoska

2.

Napadeno območje

Splitsko-dalmatinska županija

Jelsa

Vrisnik

Milna

Milna

Varovalni pas

Splitsko-dalmatinska županija

Jelsa

Jelsa, Pitve, Vrbanj, Dol, Stari Grad, Svirče, Vrbovska

Šolta

Gornje Selo

Milna

Bobovišća

Nerežišća

Nerežišća, Dračevica

Sutivan

Sutivan

Številka razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

1.

Napadeno območje

Jonski otoki

Krf (1)

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: Zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6:

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

Za stolpec 7:

Navedite, katera so območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega organizma, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8:

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9:

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10:

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11:

Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.

Za stolpec 12:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14:

Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 15:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: Zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

Za stolpec 7:

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8:

Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9:

Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 10:

Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11:

Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12:

„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13:

Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18:

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21:

Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec itn.) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 22:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23:

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM 31). Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24:

Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za ugotavljanje navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.