1.   Ta direktiva se uporablja za pomorščake, ki so navedeni v tej direktivi in delajo na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, razen:

2.   Člen 6 se uporablja za pomorščake, ki imajo spričevalo, ki ga izda država članica, ne glede na njihovo državljanstvo.

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pomorščaki, ki delajo na ladjah, navedenih v členu 1, usposobljeni najmanj v skladu z zahtevami Konvencije STCW, kakor določa Priloga I k tej direktivi, in da imajo spričevala, kakor so opredeljena v členu 2, točki 35 in 36, in/ali listinske dokaze, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 37.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da tisti člani posadke, ki morajo pridobiti spričevala v skladu s pravilom III/10.4 Konvencije SOLAS 74, opravijo izobraževanje in pridobijo spričevalo v skladu s to direktivo.

1.   Države članice zagotovijo, da se spričevala o usposobljenosti in spričevala o visoki strokovni usposobljenosti izdajo samo kandidatom, ki izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

2.   Spričevala za poveljnike ladij, častnike in radiotelefoniste overijo države članice tako, kakor določa ta člen.

3.   Spričevala o usposobljenosti in spričevala o visoki strokovni usposobljenosti se izdajo v skladu pravilom I/2, odstavek 3, Priloge h Konvenciji STCW.

4.   Spričevala o usposobljenosti izdajajo samo države članice, potem ko preverijo istovetnost in veljavnost vseh potrebnih listinskih dokazov ter v skladu s tem členom.

5.   Za radiotelefoniste lahko države članice:

6.   Država članica lahko po lastni presoji vključi overitve v obrazec spričeval, izdanih, kakor predvideva oddelek A-I/2 Kodeksa STCW. V tem primeru se uporablja obrazec iz oddelka A-I/2, odstavek 1. Če se izdajo drugače, se uporablja obrazec za overitve, kakor določa odstavek 2 navedenega oddelka. Overovitve se izdajo v skladu s členom VI, odstavek 2, Konvencije STCW.

Overitev, ki potrjuje izdajo spričevala o usposobljenosti, in overitev, ki potrjuje izdajo spričevala o visoki strokovni usposobljenosti poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1-1 in V/1-2 iz Priloge I, se izda le, če so bile izpolnjene vse zahteve iz Konvencije STCW in te direktive.

7.   Država članica, ki prizna spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti, izdano poveljnikom ladij in častnikom v skladu s praviloma V/1-1 in V/1-2 Priloge h Konvenciji STCW in postopkom iz člena 20(2) te direktive, to spričevalo overi in s tem potrdi, da ga priznava, šele po tem, ko se je prepričala o istovetnosti in veljavnosti spričevala. Obrazec, ki se uporabi za overitev, je določen v oddelku A-I/2, odstavek 3, Kodeksa STCW.

8.   Overitve iz odstavkov 6 in 7:

9.   Delovno mesto, na katerem imetnik spričevala lahko opravlja delo, se navede v obrazcu za overitev z enakimi izrazi kakor v veljavnih predpisih zadevne države članice o številčnem stanju posadk na ladjah za varno plovbo.

10.   Država članica lahko uporablja obrazec, ki se razlikuje od obrazca, določenega v oddelku A-I/2 Kodeksa STWC, pod pogojem, da so zahtevani podatki navedejo vsaj v latinici in z arabskimi številkami ob upoštevanju dovoljenih različic na podlagi oddelka A-I/2.

11.   Ob upoštevanju člena 20(7) mora biti izvirnik vsakega spričevala, ki se zahteva na podlagi te direktive, na voljo na ladji, na kateri imetnik spričevala dela, in sicer na papirju ali v digitalni obliki, verodostojnost in veljavnost katere je mogoče preveriti po postopku iz odstavka 13, točka (b), tega člena.

12.   Kandidati za pridobitev spričevala predložijo zadovoljive dokaze o:

Ta odstavek se ne uporablja za priznavanje overitev na podlagi pravila I/10 Konvencije STCW.

13.   Vsaka država članica:

14.   Ko začnejo veljati zadevne spremembe Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW v zvezi z digitalnimi spričevali za pomorščake, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spreminjanje te direktive, da se vse zadevne določbe te direktive uskladijo z navedenimi spremembami Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW z namenom digitalizirati spričevala in overitve pomorščakov.

1.   Vsaka država članica sprejme spričevala o visoki strokovni usposobljenosti in listinske dokaze, ki jih izda druga država članica ali so izdana v okviru njenih pristojnosti, in sicer na papirju ali v digitalni obliki, da se pomorščakom omogoči delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

2.   Vsaka država članica prizna spričevala o usposobljenosti, ki jih izda druga država članica, ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, ki jih izda druga država članica poveljnikom ladij in častnikom v skladu s praviloma V/1-1 in V/1-2 Priloge I k tej direktivi, tako da overi ta spričevala, s čimer potrdi, da jih priznava. Overitev, ki potrjuje priznavanje spričevala, se omeji na dela, funkcije in ravni usposobljenosti ali visoke strokovne usposobljenosti, ki so določeni v spričevalu. Overitev se izda le, če so upoštevane vse zahteve Konvencije STCW v skladu s pravilom I/2, odstavek 7, Konvencije STCW. Obrazec, ki se uporabi za overitev, je določen v oddelku A-I/2, odstavek 3, Kodeksa STCW.

3.   Vsaka država članica sprejme zdravniška spričevala, ki jih v skladu s členom 12 v okviru svojih pristojnosti izda druga država članica, da se pomorščakom omogoči delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

4.   Države članice gostiteljice zagotovijo, da se odločitve iz odstavkov 1, 2 in 3 sprejmejo v razumnem času. Države članice gostiteljice tudi zagotovijo, da imajo pomorščaki pravico do pritožbe zoper vsako zavrnitev overitve ali sprejetja veljavnega spričevala ali če ne prejmejo nobenega odgovora, in sicer v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki, ter da se pomorščakom zagotovijo ustrezni nasveti in pomoč glede takih pritožb v skladu z uveljavljeno nacionalno zakonodajo in postopki.

5.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena lahko pristojni organi države članice gostiteljice uvedejo dodatne omejitve del, funkcij in ravni usposobljenosti ali visoke strokovne usposobljenosti v zvezi z obalno plovbo, kakor določa člen 8, ali nadomestnih spričeval, izdanih na podlagi pravila VII/1 Priloge I.

6.   Brez poseganja v odstavek 2 lahko država članica gostiteljica po potrebi pomorščaku dovoli, da opravlja delo za obdobje, ki ne presega treh mesecev, na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, če ima hkrati ustrezno in veljavno spričevalo, ki ga je izdala in overila druga država članica, vendar ga zadevna država članica gostiteljica še ni overila za priznanje.

Dokument, ki dokazuje, da je bila vloga za overitev predložena pristojnim organom, mora biti stalno na voljo.

7.   Država članica gostiteljica zagotovi, da imajo pomorščaki, ki predložijo v priznanje spričevala za funkcije na vodstveni ravni, ustrezno znanje o pomorski zakonodaji te države članice v zvezi z nalogami, ki jih lahko opravljajo.

1.   Države članice pri določanju obalne plovbe ne postavljajo ostrejših zahtev glede izobraževanja, delovnih izkušenj ali izdajanja spričeval za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, kakor jih postavljajo za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo. Država članica v nobenem primeru ne sme določiti ostrejših zahtev za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, kakor so zahteve te direktive za ladje, ki ne opravljajo prevozov v obalni plovbi.

2.   Država članica, ki za ladje, za katere se uporabljajo določbe Konvencije STCW o ugodnostih obalne plovbe, vključi plovbo ob obali drugih držav članic ali pogodbenic Konvencije STCW v mejah svoje opredelitve obalne plovbe, z zadevnimi državami članicami ali pogodbenicami sklene dogovor, v katerem navede oboje – podrobnosti o vključenih trgovinskih območjih in druge ustrezne določbe.

3.   Glede ladij, ki plujejo pod zastavo države članice in opravljajo redne prevoze v obalni plovbi druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, država članica, pod zastavo katere lahko ladje plujejo, predpiše vsaj enake zahteve glede izobraževanja, delovnih izkušenj in izdajanja spričeval za pomorščake na teh ladjah, kakor jih predpiše država članica ali pogodbenica Konvencije STCW, ob obali katere ladje opravljajo redne prevoze v obalni plovbi, pod pogojem, da te zahteve niso strožje od zahtev te direktive za ladje, ki ne opravljajo prevozov v obalni plovbi. Pomorščaki, ki delajo na ladji, katere plovba je podaljšana prek meje, do katere jo je država članica opredelila kot obalno plovbo, in vpluje v vode, ki jih ta opredelitev ne zajema, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve te direktive.

4.   Država članica lahko ladji, ki pluje pod njeno zastavo, omogoči, da izkoristi ugodnosti določb te direktive o obalni plovbi, kadar ladja opravlja redne prevoze v obalni plovbi, kakor jih tista država članica opredeli, ob obali države, ki ni pogodbenica Konvencije STCW.

5.   Spričevala o usposobljenosti pomorščakov, ki jih je država članica ali pogodbenica Konvencije STCW izdala za opredeljene meje obalne plovbe, lahko druge države članice sprejmejo za plovbo v svojih opredeljenih mejah obalne plovbe, če zadevne države članice ali pogodbenice sklenejo dogovor, v katerem navedejo podrobnosti o vključenih trgovinskih območjih in drugih ustreznih pogojih take plovbe.

6.   Države članice, ki opredeljujejo obalno plovbo v skladu z zahtevami iz tega člena:

7.   Ko države članice sprejmejo odločitev o opredelitvi obalne plovbe in o standardih izobraževanja in usposabljanja, ki se za to področje zahtevajo v skladu z odstavki 1, 3 in 4, Komisiji sporočijo podrobnosti o sprejetih določbah.

1.   Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj v zvezi z izdanimi spričevali in overitvami ter predpišejo kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice imenujejo nacionalne organe, pristojne za odkrivanje in boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem ter za izmenjavo podatkov s pristojnimi organi drugih držav članic in tretjih držav v zvezi z izdajanjem spričeval pomorščakov.

Države članice nemudoma obvestijo druge države članice in Komisijo o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

Države članice nemudoma obvestijo tudi vse tretje države, s katerimi so sklenile dogovor v skladu s pravilom I/10, odstavek 1.2, Konvencije STCW, o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

3.   Na zahtevo države članice gostiteljice pristojni organi druge države članice zagotovijo pisno potrdilo ali zavrnitev verodostojnosti spričeval pomorščakov, ustreznih overitev ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, izdanih v tej drugi državi članici.

1.   Države članice določijo procese in postopke za nepristransko preiskavo vsakega neskladja, dejanja, opustitve ali ogrožanja varnosti, o katerem so bile obveščene in ki lahko neposredno ogroža varnost človeškega življenja ali lastnine na morju ali morsko okolje in so ga storili imetniki spričeval o usposobljenosti ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti ali overitev, izdanih v tej državi članici, pri izvajanju nalog, ki se navezujejo na ta spričevala o usposobljenosti ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, pa tudi za odvzem, začasni odvzem in razveljavitev teh spričeval o usposobljenosti ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti zaradi takšnega razloga in za preprečevanje goljufij.

2.   Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugega nezakonitega ravnanja z izdanimi spričevali o usposobljenosti in spričevali o visoki strokovni usposobljenosti ter overitvami.

3.   Kazni ali disciplinski ukrepi se določijo in izvršujejo v primerih, v katerih:

4.   Države članice, v pristojnosti katerih je ladjar ali oseba, za katero se utemeljeno meni, da je odgovorna ali je vedela za očitno neupoštevanje te direktive, kakor to določa odstavek 3, omogočijo sodelovanje vsaki državi članici ali drugi pogodbenici Konvencije STCW, ki jih obvesti o začetku postopka v njihovi pristojnosti.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da:

Cilji in z njimi povezani standardi kakovosti iz prvega pododstavka, točka (c), so lahko določeni ločeno za različne izobraževalne tečaje in programe in zajemajo upravljanje sistema za izdajanje spričeval.

2.   Države članice tudi zagotovijo neodvisno presojo dejavnosti pridobivanja in ocenjevanja znanja, razumevanja, spretnosti in usposobljenosti ter upravljanja sistema za izdajanje spričeval, v presledkih, ne daljših od pet let, izvedejo pa jo kvalificirane osebe, ki same ne sodelujejo pri zadevnih dejavnostih, da se preveri, ali:

3.   Država članica pošlje Komisiji poročilo o vsaki presoji na podlagi odstavka 2 tega člena v skladu z obliko, navedeno v oddelku A-I/7 Kodeksa STCW, v šestih mesecih od datuma opravljene presoje.

1.   Vsaka država članica določi standarde zdravstvenega stanja za pomorščake in postopke za izdajo zdravniškega spričevala v skladu s tem členom in oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW, pri čemer se po potrebi upošteva oddelek B-I/9 Kodeksa STCW.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da so za presojo zdravstvenega stanja pomorščakov odgovorni zdravniki, ki jih je priznala za zdravstvene preglede pomorščakov v skladu z oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW.

3.   Vsak pomorščak, ki ima spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti, izdano v skladu z določbami Konvencije STCW, in dela na ladji, mora imeti tudi veljavno zdravniško spričevalo, izdano v skladu s tem členom in oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW.

4.   Kandidati za pridobitev zdravniškega spričevala morajo:

5.   Zdravniška spričevala veljajo največ dve leti, če je pomorščak mlajši od 18 let, pa največ eno leto.

6.   Če zdravniško spričevalo preneha veljati v času plovbe, se uporablja pravilo I/9 iz Priloge h Konvenciji STCW.

7.   Država članica lahko v nujnih primerih pomorščaku dovoli opravljanje dela brez veljavnega zdravniškega spričevala. V takih primerih se uporablja pravilo I/9 iz Priloge h Konvenciji STCW.

1.   V presledkih, ki niso daljši od petih let, mora vsak poveljnik ladje, častnik in radijski operater s spričevalom, izdanim ali priznanim na podlagi katerega koli poglavja Priloge I, razen pravila V/3 iz poglavja V ali poglavja VI, ki dela na ladji ali se namerava na ladjo vrniti po obdobju dela na obali, da bi bil še priznan za sposobnega opravljati delo na ladji:

2.   Za nadaljevanje dela na ladjah, za katero je bilo mednarodno dogovorjeno posebno izobraževanje, mora vsak poveljnik ladje, častnik in pomorski radijski operater uspešno opraviti odobreno ustrezno izobraževanje.

3.   Za nadaljevanje dela na tankerjih mora vsak poveljnik ladje in častnik izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena ter v presledkih, ki niso daljši od petih let, dokazati stalno strokovno usposobljenost za tankerje v skladu z oddelkom A-I/11, odstavek 3, Kodeksa STCW.

4.   Za nadaljevanje dela na ladjah, ki delujejo v polarnih vodah, mora vsak poveljnik ladje in častnik izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena ter v presledkih, ki niso daljši od petih let, dokazati stalno strokovno usposobljenost za ladje, ki plujejo v polarnih vodah, v skladu z oddelkom A-I/11, odstavek 4, Kodeksa STCW.

5.   Vsaka država članica primerja standarde usposobljenosti, ki se zahtevajo od kandidatov za spričevala o usposobljenosti in/ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, izdana pred 1. januarjem 2017, s standardi usposobljenosti iz dela A Kodeksa STCW za pridobitev ustreznega spričevala o usposobljenosti in/ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, in odloči, ali je treba od imetnikov takih spričeval o usposobljenosti in/ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti zahtevati ustrezno osvežitveno in dopolnilno usposabljanje ali oceniti njihovo usposobljenost.

6.   Vsaka država članica primerja standarde usposobljenosti, ki jih je pred 1. januarjem 2017 zahtevala od oseb, ki delajo na ladjah na plinski pogon, s standardi usposobljenosti iz oddelka A-V/3 Kodeksa STCW, in odloči, ali je treba za te osebe zahtevati posodobitev kvalifikacij.

7.   Vsaka država članica v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oblikuje ali spodbuja oblikovanje strukture za osvežitvene in dopolnilne tečaje, kakor predvideva oddelek A-I/11 Kodeksa STCW.

8.   Za dopolnjevanje znanja poveljnikov ladij, častnikov in radiotelefonistov vsaka država članica zagotovi, da so ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, na voljo besedila najnovejših sprememb domačih in mednarodnih predpisov o varnosti človeškega življenja na morju, varnosti in varovanju morskega okolja, ob upoštevanju člena 15(3), točka (b), in člena 19.

1.   Države članice v skladu z določbami odstavkov 2 in 3 ladjarjem naložijo odgovornost, da pomorščakom dodelijo delo na svojih ladjah v skladu s to direktivo, in zahtevajo, da se vsak ladjar prepriča:

2.   Ladjarji, poveljniki ladij in člani posadke so osebno odgovorni, da se obveznosti iz tega člena v celoti in popolnoma izpolnijo in da so sprejeti vsi drugi ukrepi, da bi lahko vsak član ladijske posadke z znanjem in izkušnjami prispeval k varnemu upravljanju ladje.

3.   Ladjar mora poveljniku vsake ladje, za katero se uporablja ta direktiva, zagotoviti pisna navodila o strategijah in postopkih, ki jih je treba upoštevati, da bi se vsem na novo zaposlenim pomorščakom na ladji zagotovila razumna priložnost za seznanitev z ladijsko opremo, obratovalnimi postopki in drugimi ureditvami, ki so potrebni za dobro opravljanje njihovih nalog, preden so jim te dodeljene. Te strategije in postopki zajemajo:

4.   Ladjarji zagotovijo, da poveljniki ladje, častniki in drugo osebje, ki so jim dodeljene posebne naloge in odgovornosti na ro-ro potniških ladjah, opravijo seznanitveno izobraževanje za doseganje sposobnosti, ustreznih prostim delovnim mestom ter nalogam in odgovornostim, ki jih morajo prevzeti, ob upoštevanju navodila iz oddelka B-I/14 Kodeksa STCW.

1.   Države članice za preprečitev utrujenosti:

2.   Države članice zaradi preprečevanja zlorabe drog in alkohola poskrbijo za določitev ustreznih ukrepov v skladu s tem členom.

3.   Države članice upoštevajo nevarnost, ki jo povzroča utrujenost pomorščakov, zlasti tistih, ki so odgovorni za varno obratovanje ladje.

4.   Vsem osebam, ki so jim dodeljene naloge častnika ladijske straže ali mornarja v sestavi ladijske straže, in osebam, ki so jim dodeljene naloge na področju varnosti, preprečevanja onesnaževanja in varovanja, je treba omogočiti:

5.   Ure počitka smejo biti razdeljene v največ dve obdobji, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur, presledki med zaporednimi obdobji počitka pa ne smejo biti daljši od 14 ur.

6.   Zahtev po počitku, ki jih določata odstavka 4 in 5, ni treba izpolnjevati v izrednih razmerah ali drugih izjemnih pogojih obratovanja. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja, predpisana z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter z mednarodnimi sporazumi, se opravijo tako, da minimalno motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti.

7.   Države članice zahtevajo, da se razpored ladijske straže objavi na lahko dostopnem mestu. Razpored se pripravi v standardizirani obliki v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini.

8.   Kadar je pomorščak v pripravljenosti na poziv, na primer, kadar v prostoru s stroji ni osebja, dobi ustrezen nadomestni počitek, če poziv na delo zmoti običajni počitek.

9.   Države članice zahtevajo, da se evidenca dnevnih ur počitka pomorščakov vodi v standardizirani obliki, v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini, kar omogoča spremljanje in preverjanje upoštevanja tega člena. Pomorščaki dobijo kopijo evidence, ki se nanaša nanje, potrdita jo poveljnik ladje ali njegov pooblaščenec in pomorščaki.

10.   Ne glede na pravila, določena v odstavkih 3 do 9, ima poveljnik ladje pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor jih zahteva trenutna varnost ladje, oseb na ladji ali tovora ali pomoč drugim ladjam ali osebam v stiski na morju. Zato ima poveljnik ladje pravico, da začasno ne upošteva urnika počitka in zahteva, da pomorščak opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih, da se stanje normalizira. Takoj ko je to po normalizaciji stanja izvedljivo, poveljnik ladje vsakemu pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotovi primeren počitek.

11.   Ob obveznem upoštevanju splošnih načel varovanja zdravja in varnosti delavcev in v skladu z Direktivo 1999/63/ES lahko države članice sprejmejo nacionalne zakone, predpise ali postopke, na podlagi katerih lahko pristojni organi odobrijo ali registrirajo kolektivne pogodbe, ki dovoljujejo izjeme glede zahtevanih ur počitka v odstavku 4, točka (b), in odstavku 5 tega člena, če čas počitka ni krajši od 70 ur v vsakem obdobju sedmih dni in se upoštevajo omejitve iz odstavkov 12 in 13 tega člena. Take izjeme v največji možni meri spoštujejo določene standarde, lahko pa upoštevajo pogostejše ali daljše dopuste ali odobritev nadomestnega dopusta za pomorščake na straži ali pomorščake, ki delajo na ladjah kratke plovbe. Pri izjemah se v čim večji meri upoštevajo navodila glede preprečevanja utrujenosti, opredeljena v oddelku B-VIII/1 Kodeksa STCW. Izjeme glede najmanjšega števila ur počitka, določenega v odstavku 4, točka (a), tega člena, niso dovoljene.

12.   Izjeme iz odstavka 11 glede tedenskega počitka, ki ga določa odstavek 4, točka (b), so dovoljene za največ dva zaporedna tedna. Presledki med dvema obdobjema izjem na ladji ne smejo biti krajši od dvojnega trajanja izjeme.

13.   V okviru morebitnih izjem glede odstavka 5, ki so navedene v odstavku 11, se lahko minimalne ure počitka v katerem koli 24-urnem obdobju, ki jih določa odstavek 4, točka (a), razdelijo na največ tri obdobja počitka, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur, od preostalih dveh pa nobeno ne sme biti krajše od ene ure. Presledki med zaporednimi obdobji počitka ne smejo biti daljši od 14 ur. Izjeme ne smejo trajati več kot dve 24-urni obdobji v katerem koli obdobju sedmih dni.

14.   Zaradi preprečevanja zlorabe alkohola države članice določijo zgornjo mejo 0,05 % koncentracije alkohola v krvi (BAC) ali 0,25 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali količino alkohola, ki povzroči takšno koncentracijo alkohola, za poveljnike ladij, častnike in druge pomorščake pri opravljanju dodeljenih nalog s področja varnosti in varovanja morskega okolja.

1.   V izrednih razmerah smejo pristojni organi izdati posebno dovoljenje, če menijo, da ne bo povzročilo nevarnosti za osebe, lastnino ali okolje, s katerim določenemu pomorščaku na določeni ladji za določen čas, ne daljši od šestih mesecev, dovolijo opravljati določeno funkcijo, za katero nima ustreznega spričevala, ki pa ni funkcija radijskega operaterja, za katero se posebno dovoljenje lahko izda le pod pogoji iz Pravilnika o radijskih zvezah, toda le pod pogojem, da je oseba, ki ji takšno dovoljenje izdajo, primerno kvalificirana, da bo prosto mesto lahko varno zapolnila v zadostitev pristojnim organom. Vendar pa se posebno dovoljenje ne izda za opravljanje funkcij poveljnika ladje ali strojnega upravitelja, razen v primeru višje sile, ko se izda za najkrajši možni čas.

2.   Vsako posebno dovoljenje za delo se podeli samo osebi z ustreznim spričevalom za delo na neposredno nižjem delovnem mestu. Kadar se spričevalo za delo na nižjem delovnem mestu ne zahteva, se posebno dovoljenje lahko izda osebi, katere usposobljenost in delovne izkušnje so po mnenju pristojnih organov na enakovredni ravni, kakor se zahtevajo za delovno mesto, ki ga je treba zapolniti, vendar pod pogojem, da ta oseba, če nima ustreznega spričevala, uspešno opravi preizkus, ki ga potrdijo pristojni organi, in dokaže, da je povsem varno izdati takšno posebno dovoljenje. Poleg tega pristojni organi zagotovijo, da zadevno delovno mesto čim prej zapolni imetnik ustreznega spričevala.

1.   Države članice imenujejo organe ali telesa, ki:

2.   Država članica zagotovi, da:

1.   Pomorščakom, ki nimajo spričeval o usposobljenosti, izdanih v državi članici, ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti, ki jih države članice izdajo poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1-1 in V/1-2 Konvencije STCW, se lahko dovoli delo na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, če je bila odločitev o priznanju njihovih spričeval o usposobljenosti ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti sprejeta v skladu s postopki iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.   Država članica, ki namerava z overitvijo priznati spričevala o usposobljenosti ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti iz odstavka 1 tega člena, ki jih je tretja država izdala poveljniku ladje, častniku ali radijskemu operaterju za delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, Komisiji predloži zahtevek za priznanje te tretje države, ki mu predloži predhodno analizo skladnosti tretje države z zahtevami Konvencije STCW, tako da zbere podatke iz Priloge II k tej direktivi. Kot utemeljitev zahtevka država članica v tej predhodni analizi navede dodatne podatke o razlogih za priznanje tretje države.

Po predložitvi tega zahtevka Komisija brez odlašanja obravnava zahtevek ter v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2) v razumnem času, ob ustreznem upoštevanju roka iz odstavka 3 tega člena, odloči o začetku ocenjevanja sistema usposabljanja in izdajanja spričeval v tretji državi.

Kadar je bila sprejeta pozitivna odločitev o začetku postopka ocenjevanja, Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost in ob morebitni vključitvi države članice, ki je predložila zahtevek, in katerih koli drugih zainteresiranih držav članic zbere podatke iz Priloge II k tej direktivi ter oceni sisteme za usposabljanje in izdajanje spričeval v tretji državi, za katero je bil predložen zahtevek za priznanje, da preveri, ali zadevna tretja država izpolnjuje vse zahteve Konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev izdajanja spričeval, pridobljenih z goljufijo, ter preuči, ali je ratificirala Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006.

3.   Kadar Komisija na podlagi ocenjevanja iz odstavka 2 tega člena sklene, da so vse navedene zahteve izpolnjene, sprejme izvedbene akte, v katerih odloči o priznanju tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2) v 24 mesecih od predložitve zahtevka države članice iz odstavka 2 tega člena.

Če mora zadevna tretja država izvesti večje popravne ukrepe, vključno s spremembami svoje zakonodaje ter svojega sistema izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval, da bi izpolnila zahteve Konvencije STCW, se izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka sprejmejo v 36 mesecih po predložitvi zahtevka države članice iz odstavka 2 tega člena.

Dokler ni sprejet izvedbeni akt na podlagi tega odstavka, se lahko država članica, ki predloži zahtevek, odloči, da enostransko prizna tretjo državo. V primeru takega enostranskega priznanja država članica Komisiji sporoči število overitev, ki potrjujejo priznavanje spričeval o usposobljenosti in spričeval o visoki strokovni usposobljenosti iz odstavka 1, ki jih izda tretja država, dokler ni sprejet izvedbeni akt o priznanju te tretje države.

4.   Država članica se glede ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, lahko odloči da overi spričevala, ki so jih izdale tretje države, ki jih je Komisija priznala, pri čemer je treba upoštevati določbe iz točk 4 in 5 Priloge II.

5.   Priznanja spričeval, ki so jih izdale priznane tretje države in so objavljena v Uradnem listu Evropske unije, seriji C, pred 14. junijem 2005, ostanejo veljavna.

Ta priznanja lahko uporabljajo vse države članice, razen če jih Komisija pozneje prekliče v skladu s členom 21.

6.   Komisija sestavi in dopolnjuje seznam tretjih držav, ki so bile priznane. Seznam se objavi v Uradnemu listu Evropske unije, seriji C.

7.   Brez poseganja v člen 4(7) sme država članica, če razmere to zahtevajo, dovoliti pomorščaku, da opravlja delo, toda ne kot častnik elektrotehnik ali pomorski radijski operater, ob upoštevanju določb Pravilnika o radijskih zvezah, za obdobje, ki ne presega treh mesecev, na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, če ima ustrezno in veljavno spričevalo, ki ga je tretja država pravilno izdala in overila, vendar pa ga zadevna država članica še ni overila v znak priznavanja, da je primerno za opravljanje dela na ladji, ki pluje pod njeno zastavo.

Dokument, ki dokazuje, da je bila vloga za overitev predložena pristojnim organom, mora biti stalno na voljo.

1.   Ne glede na merila, določena v Prilogi II, kadar država članica meni, da priznana tretja država ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, takoj uradno obvesti Komisijo in navede utemeljene razloge.

Komisija brez odlašanja poroča o zadevi odboru iz člena 31(1).

2.   Ne glede na merila, določena v Prilogi II, kadar Komisija meni, da priznana tretja država ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, takoj uradno obvesti države članice in navede utemeljene razloge.

Komisija brez odlašanja poroča o zadevi odboru iz člena 31(1).

3.   Kadar država članica namerava preklicati overovitve vseh spričeval, ki jih je izdala tretja država, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o svoji nameri in navede utemeljene razloge.

4.   Komisija, ki ji pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost, ponovno presodi priznanje zadevne tretje države, da bi preverila, ali ta tretja država dejansko ni izpolnila zahtev Konvencije STCW.

5.   Kadar obstajajo znaki, da neka ustanova za pomorsko usposabljanje ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, Komisija uradno obvesti zadevno tretjo državo, da bo priznanje spričeval te tretje države preklicano v roku dveh mesecev, razen če bodo sprejeti ukrepi za zagotovitev skladnosti z vsemi zahtevami Konvencije STCW.

6.   Sklep o preklicu priznanja sprejme Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2). Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izvedbo sklepa.

7.   Overovitve, ki potrjujejo priznanje spričeval, izdanih v skladu s členom 4(7) pred datumom, na katerega je sprejeta odločitev o preklicu priznanja tretje države, ostanejo veljavne. Pomorščaki, ki imajo takšne overovitve, pa ne smejo zahtevati overovitve, ki bi priznala višjo stopnjo usposabljanja, razen če takšno napredovanje temelji izključno na dodatnih izkušnjah dela na morju.

8.   Če ni overitev, ki bi potrjevale priznanja, ki jih država članica izda v zvezi s spričevali o usposobljenosti ali spričevali o visoki strokovni usposobljenosti iz člena 20(1), ki jih tretja država izda za več kot osem let, se priznanje spričeval te tretje države ponovno preuči. Komisija sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi na podlagi ponovne preučitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), potem ko se vsaj šest mesecev vnaprej uradno obvestijo države članice in zadevna tretja država.

1.   Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost redno in vsaj v desetih letih po zadnji presoji izvede ponovno presojo tretjih držav, ki so bile priznane v skladu s postopkom iz člena 20(3), prvi pododstavek, vključno s tistimi iz člena 20(6), da bi preverila, ali izpolnjujejo ustrezna merila iz Priloge II in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje izdajanja spričeval, pridobljenih z goljufijo.

2.   Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost izvaja ponovno presojo tretjih držav na podlagi prednostnih meril. Ta prednostna merila vključujejo:

Če tretja država v skladu s členom 21 te direktive ne izpolnjuje zahtev Konvencije STCW, ima ponovna presoja zadevne tretje države prednost pred drugimi tretjimi državami.

3.   Komisija predloži državam članicam poročilo o izidih presoje.

1.   Na ladjah, ki so v pristaniščih države članice, se ne glede na njihovo zastavo, razen na ladjah, ki so izključene na podlagi člena 1, izvede pomorska inšpekcija s strani častnikov, ki jih zadevna država članica ustrezno pooblasti, da preverijo, ali imajo vsi pomorščaki, ki delajo na ladji in od katerih se zahtevajo spričevalo o usposobljenosti in/ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti in/ali listinski dokazi v skladu s Konvencijo STCW, tudi v resnici takšno spričevalo o usposobljenosti ali veljavno posebno dovoljenje in/ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti in/ali listinski dokaz.

2.   Pri opravljanju pregledov pomorske inšpekcije na podlagi te direktive države članice zagotovijo, da se uporabljajo vse ustrezne določbe in postopki, ki jih določa Direktiva 2009/16/ES.

1.   Brez poseganja v Direktivo 2009/16/ES so postopki pomorske inšpekcije na podlagi člena 23 omejeni na:

2.   Sposobnost pomorščakov na ladji, da spoštujejo standarde stražarjenja in, če je to primerno, varnostne standarde, predpisane s Konvencijo STCW, se v skladu z delom A Kodeksa STCW ocenjuje, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ti standardi ne upoštevajo zaradi enega od naslednjih dejstev:

3.   Ne glede na preverjanje spričevala se lahko v okviru ocenjevanja, predvidenega v odstavku 2, od pomorščakov zahteva, da dokažejo svojo ustrezno usposobljenost na delovnem mestu. Takšno dokazovanje lahko zajema zlasti preverjanje izpolnjevanja operativnih zahtev glede standardov stražarjenja in pravilnega reagiranja v izrednih razmerah ob upoštevanju ravni njihove pristojnosti.

1.   Države članice Komisiji sporočijo podatke iz Priloge III za namene člena 21(8) in člena 22(2) ter za uporabo s strani držav članic in Komisije pri oblikovanju politik.

2.   Države članice zagotovijo te podatke Komisiji vsako leto v elektronski obliki in vključijo podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta. Države članice obdržijo vse lastninske pravice do teh podatkov v neobdelani obliki. Obdelane statistike na podlagi teh podatkov so javno dostopne v skladu z določbami o preglednosti in varstvu informacij iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1406/2002.

3.   Da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, države članice vse osebne podatke iz Priloge III Komisiji posredujejo v anonimni obliki, kar storijo s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Komisija. Komisija uporabi le te podatke v anonimni obliki.

4.   Države članice in Komisija zagotovijo, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje takih informacij oblikovana tako, da je možno izvesti statistično analizo.

Komisija za namene prvega pododstavka sprejme podrobne ukrepe v zvezi s tehničnimi zahtevami, potrebnimi za zagotovitev ustreznega upravljanja statističnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spreminjanje Priloge I k tej direktivi in zadevnih določb te direktive za uskladitev navedene Priloge in navedenih določb s spremembami h Konvenciji STCW in delu A Kodeksa STCW.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spreminjanje Priloge III k tej direktivi glede posebne in zadevne vsebine ter podrobnosti podatkov, ki jih morajo sporočati države članice, pod pogojem, da so ti akti omejeni na upoštevanje sprememb Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW ter spoštujejo zaščitne ukrepe glede varstva podatkov. Ti delegirani akti ne spreminjajo določb o zagotavljanju podatkov v anonimni obliki, kot je določeno v členu 27(3).

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(14) in člena 29 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 4(14) in člena 29 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(14) in člena 29, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.