(1)

Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila bistveno spremenjena (4). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Redne neodvisne ocene Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter izkušnje z uporabo Uredbe (ES) št. 294/2008 kažejo, da so za nadaljnje izboljšanje modela EIT in njegovih temeljnih procesov potrebne znatne spremembe. Poleg tega je bilo v vmesni oceni in predhodni oceni učinka EIT ugotovljeno, da je treba izboljšati številne vidike, med drugim model financiranja skupnosti znanja in inovacij (SZI), vključevanje SZI v lokalne inovacijske ekosisteme, odprtost in preglednost SZI ter spremljanje, ki ga izvaja EIT. Ta uredba je tudi priložnost za obravnavo teh vidikov.

(3)

Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje ugodnih razmer v podporo evropski industriji, konkurenčnosti in inovacijam. Vendar pa narava in razsežnost inovacijskih izzivov zahtevata tudi skupno sprejemanje ukrepov na ravni Unije.

(4)

EIT je vzpostavljen, da bi s spodbujanjem povezovanja v okviru trikotnika znanja – terciarno izobraževanje, raziskave in inovacije – na celotnem območju Unije dopolnjeval obstoječe politike in pobude Unije in držav članic.

(5)

EIT bi moral prispevati k večji inovacijski zmogljivosti Unije in držav članic, da bi se lahko spoprijele z glavnimi družbenimi izzivi, s čimer bi prispeval k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in konkurenčnosti Unije.

(6)

EIT bi moral prek SZI na odprt in pregleden način okrepiti inovacijske ekosisteme po vsej Uniji. Da bi EIT uresničil ta cilj, bi moral olajšati in pospešiti mreženje, povezovanje in sodelovanje ter spodbujati sinergijo med različnimi inovacijskimi skupnostmi po vsej Evropi. EIT si prav tako prizadeva uresničevati strateške prednostne naloge Unije in prispevati k ciljem in politikam Unije, vključno s tistimi iz sporočil Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru, z dne 27. maja 2020 o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (v nadaljnjem besedilu: načrt okrevanja za Evropo), z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke, z dne 10. marca 2020 o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo ter z dne 10. marca 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo, in tistimi, ki so povezani z doseganjem strateške avtonomije Unije, ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. Poleg tega bi moral EIT prispevati k reševanju svetovnih izzivov, vključno s cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, in sicer s sledenjem načelom agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030) in Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ter k prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050. Ta prehod bo mogoč le, če se pospešijo raziskave in inovacije, zato je toliko bolj potrebno dodatno izboljšati pogoje in povečati naložbe za razširitev evropske baze znanja ter zmogljivosti za raziskave in inovacije, zlasti na področju podnebju prijaznih tehnologij in inovacij.

(7)

EIT bi moral spodbujati odprtost SZI, da bi različne inovacijske skupnosti v Evropi tesneje sodelovale in ustvarile sinergijo ter tako spodbujale geografsko raznolikost in kroženje talentov.

(8)

V strateškem inovacijskem programu (SIP) bi bilo treba določiti prednostna področja in finančne potrebe EIT za obdobje sedmih let, ki zajema ustrezni večletni finančni okvir. SIP bi moral biti usklajen z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6), tudi kar zadeva zahteve glede poročanja, spremljanja in ocenjevanja ter druge zahteve iz navedene uredbe, ter bi moral upoštevati strateško načrtovanje Obzorja Evropa. SIP bi moral ustvariti in spodbujati sinergijo z drugimi deli Obzorja Evropa, drugimi ustreznimi programi Unije v večletnem finančnem okviru ter drugimi ustreznimi pobudami, politikami in instrumenti Unije ter nacionalnimi in regionalnimi pobudami, politikami in instrumenti, zlasti tistimi, ki podpirajo raziskave in inovacije, izobraževanje ter razvoj znanj in spretnosti, trajnostno in konkurenčno industrijo, podjetništvo in regionalni razvoj. Glede na to, da ima SIP pomembno vlogo na področju inovacijske politike Unije in naj bi imel družbeno-gospodarski učinek na Unijo, bi ga morala Evropski parlament in Svet sprejeti na podlagi predloga Komisije. Navedeni predlog Komisije bi moral temeljiti na prispevku, ki ji ga predloži EIT. Ta prispevek EIT bi moral biti na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)

Kriza, ki je posledica izbruha COVID-19, je močno pretresla zdravstvene in gospodarske sisteme držav članic. Da bi odpravili njene socialne, gospodarske, okoljske in tehnološke posledice, bo potrebno sodelovanje vseh institucij, organov, uradov in agencij Unije. EIT in SZI bi se morali prožno odzivati na sedanje in nove ter nepričakovane izzive in prednostne naloge ter bi morali biti zmožni sprejemati ukrepe in pobude za zagotavljanje ustrezne podpore svojim ekosistemom. Zlasti bi morali EIT in SZI prispevati k inovacijskim prizadevanjem, ki so potrebna za obvladovanje posledic krize zaradi COVID-19 in ki morajo biti v skladu s prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora, načrtom okrevanja za Evropo, novo industrijsko strategijo za Evropo in cilji trajnostnega razvoja, hkrati pa bi morali ustvariti sinergijo z drugimi pobudami in partnerstvi Unije.

(10)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/695 bi se moral EIT s svojimi dejavnostmi odzvati na strateške dolgoročne izzive, zlasti na meddisciplinarnih in interdisciplinarnih področjih, tudi z razvojem inovativnih netehnoloških rešitev, ki morajo nujno dopolnjevati tehnološko usmerjene inovacijske dejavnosti. S tem bi EIT spodbujal reden dialog s civilno družbo, raziskovalnimi organizacijami, inovacijskimi centri, malimi in srednjimi podjetji (MSP), terciarnimi izobraževalnimi institucijami in predstavniki industrije.

(11)

EIT bi moral dati prednost temu, da se prek SZI njegove dejavnosti terciarnega izobraževanja, raziskovalne in inovacijske ter podjetniške dejavnosti prenašajo v poslovno okolje in v komercialno uporabo, ter podpirati inovacijsko in podjetniško zmogljivost terciarnih izobraževalnih institucij ter ustanavljanje in razvoj inovativnih podjetij, pri čemer bi moral dopolnjevati Evropski svet za inovacije (EIC), druge ustrezne dele Obzorja Evropa in Program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

EIT bi moral delovati na podlagi k odličnosti usmerjenih institucionaliziranih evropskih partnerstev med terciarnimi izobraževalnimi institucijami raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi deležniki, vključno z MSP in javnimi podjetji ter lokalnimi organi, socialnimi podjetji, ustreznimi neprofitnimi organizacijami in drugimi deležniki. Glede na inovativnost socialnih podjetij v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponujajo, in njihovo organizacijo ali proizvodnimi metodami bi bilo treba spodbujati socialno podjetništvo ter tesnejše sodelovanje MSP ter socialnih podjetij, s čimer bi zagotovili njihovo aktivno udeležbo. Ta partnerstva bi si morala prizadevati za finančno vzdržnost, tako da bi pridobivala sredstva iz drugih javnih in zasebnih virov, ter za pritegnitev čim širšega spektra ustreznih novih partnerjev in sodelovanje z njimi. Upravni odbor bi jih moral izbrati in imenovati za SZI v skladu s prednostnimi področji in časovnim razporedom, določenimi v SIP, ter ob upoštevanju prednostnih nalog iz strateškega načrtovanja Obzorja Evropa, ki so osredotočene na nastajajoče globalne in socialne izzive. Izbrani bi morali biti na podlagi konkurenčnega, odprtega in preglednega postopka, ki bi temeljil na odličnosti, v skladu s to uredbo in merili za izbor evropskih partnerstev iz Uredbe (EU) 2021/695. Prva taka SZI, ki se ustanovi čim prej v letu 2022 ali 2023, bi morala biti povezana s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, druga, ki se ustanovi leta 2026, pa z vodnim, morskim in pomorskim sektorjem in ekosistemi.

(13)

Ob upoštevanju specifičnosti SZI je treba določiti posebne minimalne pogoje za oblikovanje SZI, ki odstopajo od pravil za sodelovanje in razširjanje Obzorja Evropa. Podobno bodo morda za dejavnosti SZI z dodano vrednostjo potrebna posebna pravila o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju, kadar je to ustrezno.

(14)

Upravni odbor bi moral tudi voditi dejavnosti EIT ter biti odgovoren za izbor, imenovanje, financiranje, spremljanje in ocenjevanje dejavnosti SZI v skladu z Uredbo (EU) 2021/695 in SIP. Komisija bi morala pri imenovanju članov upravnega odbora zagotoviti uravnoteženo zastopanost med člani z izkušnjami na področju terciarnega izobraževanja, raziskav, inovacij ali podjetništva ter uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko zastopanost, pri čemer je vodilno načelo odličnost.

(15)

EIT bi moral organizirati stalno spremljanje in redno zunanje ocenjevanje neposrednih učinkov, rezultatov in vplivov vsake SZI, vključno z njihovim napredkom v smeri finančne vzdržnosti, stroškovne učinkovitosti in odprtosti za nove člane. Te ocene bi morale vključevati vmesne preglede, pri katerih bi se obravnavala prva tri leta partnerskega sporazuma in tri leta po vsakem podaljšanju, ter celovite ocene, opravljene pred koncem sedmega leta partnerskega sporazuma, in končne preglede, opravljene pred iztekom partnerskega sporazuma. Upravni odbor bi moral v zvezi s SZI po potrebi sprejeti korektivne ukrepe.

(16)

EIT bi moral skupino predstavnikov držav članic redno obveščati o smotrnosti, dosežkih in dejavnostih EIT in SZI, o rezultatih njihovega spremljanja in ocenjevanja, njihovih kazalnikih smotrnosti in korektivnih ukrepih. Skupina predstavnikov držav članic bi morala upravnemu odboru in direktorju svetovati o strateško pomembnih vprašanjih ter bi morala svetovati EIT in SZI ter deliti izkušnje z njimi. EIT bi moral organizirati sestanke skupine predstavnikov držav članic.

(17)

Da bi EIT in SZI prispevali h konkurenčnosti ter okrepili mednarodno privlačnost in inovacijsko in podjetniško zmogljivost evropskega gospodarstva, bi morali biti sposobni pritegniti partnerske organizacije, raziskovalce in študente iz vse Unije, tudi iz njenih najbolj oddaljenih regij, pa tudi iz držav zunaj Unije, na primer s spodbujanjem njihove mobilnosti.

(18)

Razmerja med EIT in SZI bi morali urejati sporazumi o partnerstvu in sporazumi o nepovratnih sredstvih, v katerih bi bile določene pravice in obveznosti SZI ter finančni prispevek EIT, namenjen SZI, ki bo temeljil na njihovi smotrnosti. Da bi omejili upravno breme SZI ter dolgoročno zagotovili več virov in dejavnosti, bi moral EIT s SZI skleniti sporazume o nepovratnih sredstvih za obdobje do treh let ali, kadar je to ustrezneje, letne sporazume o nepovratnih sredstvih. Z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) bi moral imeti EIT možnost, da tak sporazum o partnerstvu sklene za začetno obdobje sedmih let in ga na podlagi uspešnega delovanja in pozitivnih rezultatov vmesnega pregleda in celovite ocene SZI podaljša za največ še eno obdobje sedmih let. Po izteku sporazuma o partnerstvu lahko EIT in SZI skleneta memorandum o sodelovanju z namenom, da ohranita aktivno sodelovanje.

(19)

Terciarno izobraževanje je treba podpreti kot sestavni del trikotnika znanja, saj je v tem smislu pogosto spregledano. Sodelujoče visokošolske ustanove ter izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali prek SZI podeljevati stopnje izobrazbe in diplome v skladu z nacionalnimi pravili in postopki akreditacije. Sporazumi o partnerstvu, sporazumi o nepovratnih sredstvih in memorandumi o sodelovanju med EIT in SZI bi morali zagotoviti, da se te stopnje izobrazbe in diplome štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT. EIT bi moral tudi okrepiti promoviranje stopenj izobrazbe in diplom z znakom EIT, da bi bile bolj prepoznavne tudi zunaj skupnosti EIT, ter razširiti njihovo uporabo na programe vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, usposabljanja, prekvalifikacije in izpopolnjevanja. EIT bi moral v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) s svojimi dejavnostmi in delom pomagati spodbujati mobilnost študentov, raziskovalcev in osebja ter zagotoviti priložnosti za vseživljenjsko učenje, mentorstvo in inštruiranje.

(20)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost, odprtost in preglednost EIT. Ustrezna pravila, ki urejajo upravljanje in delovanje EIT, bi morala biti sprejeta v statutu EIT.

(21)

EIT bi moral imeti pravno osebnost, da bi se zagotovila njegova funkcionalna samostojnost in neodvisnost od nacionalnih organov in zunanjih pritiskov, sam bi moral upravljati svoj proračun, njegovi prihodki pa bi morali vključevati prispevek Unije.

(22)

Pričakuje se, da bodo industrija ter finančni in storitveni sektor znatno prispevali v proračun SZI. SZI bi si morale zlasti prizadevati za čim večji delež prispevkov iz zasebnih virov in prihodkov, ustvarjenih z lastnimi dejavnostmi, ter za finančno vzdržnost, ki bi jo morale doseči najpozneje pred iztekom 15 let finančne podpore EIT. SZI in njihove partnerske organizacije bi morale objaviti dejstvo, da opravljajo svoje dejavnosti v okviru EIT in da prejemajo finančni prispevek iz splošnega proračuna Unije. Poleg tega bi bilo treba povečati preglednost financiranja, in sicer z objavo informacij o projektih, ki se financirajo, in o dodelitvi sredstev.

(23)

V zvezi s finančnim prispevkom Unije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral uporabljati proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče v skladu s finančno uredbo.

(24)

Inštitut EIT bi si moral po najboljših močeh prizadevati za nemoten prehod med obdobji večletnega finančnega okvira, zlasti za tekoče dejavnosti.

(25)

Prihodki EIT bi morali vključevati sredstva Unije iz finančnega prispevka iz Obzorja Evropa. Treba bi bilo omogočiti, da bi prihodki vključevali tudi prispevke iz drugih zasebnih in javnih virov.

(26)

EIT je organ, ki ga Unija ustanavlja v smislu člena 70 finančne uredbe, zato bi moral svoja finančna pravila sprejeti skladno s tem. Zato bi se morala za EIT uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 (10).

(27)

EIT bi moral sprejeti konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, v katerem opiše izvedene dejavnosti in rezultate delovanja v preteklem koledarskem letu. Prav tako bi moral EIT v skladu s svojimi finančnimi pravili sprejeti enotni programski dokument, ki bi temeljil na SIP, v katerem opiše načrtovano pobudo glede na letno in večletno načrtovanje programa in s katerim se bo EIT lahko odzval na notranji in zunanji razvoj na področju raziskav, družbe, tehnologije, terciarnega izobraževanja, inovacij in drugih ustreznih področjih. EIT bi moral ta enotni programski dokument v vednost posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(28)

EIT je od svoje ustanovitve uporabljal strokovno znanje svojega osebja. Vendar so zaradi pravnega okvira, ki se uporablja na podlagi Uredbe (ES) št. 294/2008, nekatere od pogodb za zaposlene potekle in jih ni bilo mogoče podaljšati. Da bi se v prihodnje izognil taki situaciji in glede na pomembnost človeškega strokovnega znanja za uspeh dejavnosti EIT je v njegovem interesu, da si v okviru veljavnega pravnega okvira po najboljših močeh prizadeva pritegniti in obdržati usposobljeno osebje.

(29)

Primerno je, da Komisija sproži neodvisne zunanje ocene delovanja EIT, vključno z dejavnostmi, ki jih upravljajo SZI, na podlagi katerih se bo zlasti lahko pripravil SIP. S temi ocenami bi bilo treba preučiti, kako EIT izpolnjuje svojo nalogo in cilje; zajemati bi morala vse dejavnosti EIT in SZI. Pri tem bi bilo treba oceniti dodano vrednost Unije EIT, učinek po vsej Uniji in učinek dejavnosti v okviru regionalne inovacijske sheme, odprtost, uspešnost, učinkovitost, dejavnosti ozaveščanja, komuniciranje, prepoznavnost, razširjanje rezultatov, pomembnost izvajanih dejavnosti ter to, ali so skladne z ustreznimi politikami Unije in nacionalnimi politikami ter jih dopolnjujejo, vključno z morebitno sinergijo z drugimi deli Obzorja Evropa. Komisija bi morala te ocene upoštevati pri svojih ocenah v okviru Obzorja Evropa, ki so določene v Uredbi (EU) 2021/695.

(30)

EIT bi si moral čim bolj prizadevati za poenostavitev terminologije v zvezi s strukturo vsake SZI, da bi bil EIT še lažje in bolj prepoznaven.

(31)

Da bi EIT prispeval k premostitvi inovacijskega razkoraka v Evropi, bi moral zlasti prek regionalne inovacijske sheme, podrobneje določene v SIP, podpirati inovacijsko zmogljivost držav in regij ter si prizadevati za krepitev inovacijskih ekosistemov, da bi se lahko spopadli s svetovnimi izzivi in v SZI pritegnili nove partnerske organizacije.

(32)

SZI, ki delujejo kot spodbujevalke inovacij, bi morale upoštevati prednostne naloge držav članic v okviru strategije pametne specializacije in izboljšati njihovo inovacijsko zmogljivost, tako da bi v celoti upoštevale regionalne zmogljivosti in prednosti, priložnosti, pomanjkljivosti ter lokalne akterje ter njihove dejavnosti in trge.

(33)

Bistveno je spodbujati močno sinergijo med EIT in EIC. SZI bi morale v tesni sinergiji z EIC spodbujati ustanavljanje inovativnih podjetij, hkrati pa preprečevati podvajanje, upravičenci EIT pa bi morali imeti možnost, da se prijavijo za uporabo podpornih instrumentov EIC, ki dopolnjujejo storitve SZI. Zlasti bi morala imeti zagonska podjetja z visokim potencialom za rast, ki jih podpirajo SZI, preprostejši in hitrejši dostop do dejavnosti EIC, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/695, da bi lahko hitro zrasla, upravičenci EIC pa bi morali imeti možnost, da uporabijo podporne storitve EIT. Da bi se izognili izoliranosti ter spodbujali sinergijo in sodelovanje, bi morala EIT in EIC predvideti vzajemno in sistematično izmenjavo informacij. Upravni odbor bi moral imeti možnost, da člane odbora EIC povabi na seje kot opazovalce, kadar je to ustrezno.

(34)

Da bi se zagotovila kontinuiteta dejavnosti inštituta EIT ter SZI v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/695, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, nekatere njene določbe pa bi se morale uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(35)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in nadnacionalnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(1)

„inovacija“ pomeni postopek, vključno z rezultatom tega postopka, v okviru katerega nastajajo nove ideje kot odziv na družbene, gospodarske ali okoljske potrebe ter povpraševanje, na podlagi teh idej pa se ustvarijo novi izdelki, postopki, storitve ali poslovni, organizacijski in socialni modeli, ki se uspešno uvedejo na obstoječi trg ali so sposobni ustvarjati nove trge in ki družbi prinašajo vrednost;

(2)

„skupnost znanja in inovacij“ ali „SZI“ pomeni obsežno institucionalizirano evropsko partnerstvo, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2021/695, med terciarnimi izobraževalnimi institucijami, raziskovalnimi organizacijami, družbami in drugimi deležniki v inovacijskem procesu v obliki strateške mreže, ne glede na njeno pravno obliko, na podlagi skupnega srednjeročnega do dolgoročnega inovacijskega načrtovanja za izpolnitev ciljev EIT in za prispevek k doseganju ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2021/695;

(3)

„kolokacijski center“ pomeni fizično vozlišče, vzpostavljeno na odprt in pregleden način, ki spodbuja povezave med akterji trikotnika znanja in aktivno sodelovanje med njimi ter deluje kot osrednja točka za izmenjavo znanja, prek katere lahko partnerji SZI dostopajo do zmogljivosti in strokovnega znanja, potrebnih za doseganje skupnih ciljev;

(4)

„vozlišče regionalne inovacijske sheme“ pomeni fizično vozlišče, ki ga vzpostavi SZI in je njen sestavni del v državi članici ali pridruženi državi, ki je vključena v regionalno inovacijsko shemo, ki služi kot kontaktna točka za dejavnosti SZI ter za pritegnitev in vključevanje lokalnih akterjev trikotnika znanja v dejavnosti SZI;

(5)

„partnerska organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je član SZI in lahko vključuje zlasti terciarne izobraževalne institucije, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalne organizacije, javne institucije, javne ali zasebne družbe, finančne institucije, regionalne in lokalne organe, fundacije in neprofitne organizacije;

(6)

„raziskovalna organizacija“ pomeni javni ali zasebni pravni subjekt, katerega eden od glavnih ciljev je izvedba raziskav ali tehnološki razvoj;

(7)

„terciarna izobraževalna institucija“ pomeni univerzo ali kakršno koli terciarno izobraževalno institucijo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev stopenj izobrazbe in diplom, zlasti na magistrski in doktorski ravni, ne glede na njeno poimenovanje v nacionalnem okviru;

(8)

„skupnost EIT“ pomeni EIT in aktivno skupnost posameznikov in pravnih subjektov, ki so prejeli ali prejemajo podporo ali finančni prispevek EIT;

(9)

„strateški inovacijski program“ ali „SIP“ pomeni akt, v katerem so določeni prednostna področja in strategija EIT za prihodnje pobude, njegova sposobnost ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti, cilji EIT, ključni ukrepi, način delovanja, pričakovani rezultati in učinek ter ocena potrebnih sredstev za obdobje Obzorja Evropa ter večletnega finančnega okvira;

(10)

„regionalna inovacijska shema“ ali „RIS“ pomeni shemo, ki spodbuja povezovanje v okviru trikotnika znanja ter inovacijske zmogljivosti držav (in regij v teh državah), za katere je v SIP navedeno, da imajo po evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov „povprečne“ ali „skromne“ rezultate, pa tudi najbolj oddaljenih regij v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer zlasti s privabljanjem in vključevanjem novih partnerjev v SZI ter odpravljanjem regionalnih razlik, s čimer se zmanjšuje inovacijski razkorak;

(11)

„forum deležnikov“ pomeni platformo, ki se je lahko udeležijo predstavniki institucij Unije, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, organiziranih interesnih skupin in posameznih subjektov s poslovnega področja, področja terciarnega izobraževanja in raziskovalnega področja, iz združenj, civilne družbe in grozdnih organizacij ter drugih deležnikov iz trikotnika znanja;

(12)

„poslovni načrt SZI“ pomeni dokument, priložen sporazumu o nepovratnih sredstvih, ki zajema obdobje do treh let in opisuje cilje SZI, način njihovega doseganja, pričakovane rezultate, načrtovane dejavnosti SZI z dodano vrednostjo ter s tem povezane finančne potrebe in vire, vključno z ukrepi za doseganje finančne vzdržnosti in povečanje odprtosti SZI za nove partnerje iz vse Unije;

(13)

„dejavnosti SZI z dodano vrednostjo“ pomeni dejavnosti, ki jih v skladu s poslovnim načrtom SZI izvajajo partnerske organizacije in ki prispevajo k povezovanju trikotnika znanja – terciarno izobraževanje, raziskave in inovacije –, vključno z dejavnostmi ustanavljanja, upravljanja in usklajevanja SZI, in k splošnim ciljem EIT;

(14)

„dejavnosti med SZI“ pomeni dejavnosti, katerih cilj je okrepiti sodelovanje in sinergijo med SZI, spodbujati bolj interdisciplinaren pristop ter ustvariti kritično maso med SZI za obravnavo tem skupnega interesa;

(15)

„memorandum o sodelovanju“ pomeni sporazum med EIT in SZI, katerega namen je, da SZI ostane dejavna članica skupnosti EIT tudi po izteku sporazuma o partnerstvu, in ki vsebuje pogoje za dostop do konkurenčnih razpisov EIT za nekatere specifične dejavnosti in nadnacionalne dejavnosti z visoko dodano vrednostjo Unije;

(16)

„finančna vzdržnost“ pomeni sposobnost SZI, da neodvisno od prispevkov EIT samostojno financira svoje dejavnosti v trikotniku znanja.

(a)

v skladu s SIP opredeli svoje glavne prednostne naloge in dejavnosti ter jih izvaja v skladu z veljavnimi določbami Uredbe (EU) 2021/695;

(b)

zagotavlja odprtost za morebitne nove partnerske organizacije in krepi ozaveščenost med njimi ter z nadgrajevanjem obstoječih informacijskih mrež in struktur spodbuja njihovo udeležbo pri dejavnostih EIT po vsej Uniji, predvsem MSP ter centri odličnosti v nastajanju, tudi prek regionalne inovacijske sheme;

(c)

v skladu s členom 9 izbere in imenuje SZI ter s sporazumi o partnerstvu in sporazumi o nepovratnih sredstvih opredeli njihove pravice in dolžnosti, nadzoruje SZI in jim zagotovi ustrezno podporo in strateške usmeritve z ustreznimi ukrepi za nadzor kakovosti, stalnim spremljanjem in rednim zunanjim ocenjevanjem njihovih dejavnosti v skladu s členom 11, ter po potrebi sprejme korektivne ukrepe;

(d)

usmerja izvajanje regionalne inovacijske sheme, tudi prek njenih vozlišč, ki jih izvajajo SZI;

(e)

zagotavlja ustrezno raven usklajevanja in omogoča komuniciranje in tematsko sodelovanje med SZI ter objavlja razpise za dejavnosti med SZI in skupne storitve;

(f)

zagotavlja, da SZI v velikem obsegu izvajajo stopnje izobrazbe in diplome z znakom EIT, jih bolj promovira zunaj skupnosti EIT in jih razširi na programe vseživljenjskega učenja;

(g)

spodbuja razširjanje najboljših praks za povezovanje v okviru trikotnika znanja, vključno med SZI in po vsej Uniji, med drugim tudi prek regionalne inovacijske sheme, da bi se s tem razvila skupna kultura inovacij in prenosa znanja, in da bi se spodbudila odprtost SZI za nove člane prek dejavnosti ozaveščanja;

(h)

spodbuja intenzivno razširjanje, sporočanje in dobro izkoriščanje rezultatov in priložnosti, ki prihajajo iz skupnosti EIT, da se po vsej Uniji ozavešča o EIT ter povečujeta njegova prepoznavnost in znanje o njem ter da se spodbuja sodelovanje v dejavnostih skupnosti EIT;

(i)

podpira SZI pri oblikovanju učinkovite strategije finančne vzdržnosti za mobilizacijo sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov;

(j)

spodbuja odličnost na področjih terciarnega izobraževanja, raziskav in inovacij, zlasti s promoviranjem SZI kot odličnih inovacijskih partneric;

(k)

spodbuja multidisciplinarne pristope k inovacijam po vseh sektorjih, tudi s povezovanjem tehnoloških, družbenih in netehnoloških rešitev, trajnosti in podnebne nevtralnosti po zasnovi, organizacijskih pristopov, osredotočanja na podjetništvo in novih poslovnih modelov;

(l)

zagotavlja sinergijo in dopolnjevanje med dejavnostmi EIT in drugimi programi Unije, kadar je potrebno, v skladu z Uredbo (EU) 2021/695;

(m)

spodbuja razpravo ter izmenjavo in razširjanje strokovnega znanja in izkušenj med SZI glede inovativnih modelov pravic intelektualne lastnine, da bi se spodbudil prenos in razširjanje znanja, in sicer v kontekstu SZI in širše po vsej Uniji;

(n)

zagotavlja potrebno podporo SZI in spodbuja sinergijo z njimi, da razvijejo inovativne rešitve;

(o)

najmanj vsaki dve leti organizira redna srečanja foruma deležnikov, na katerih deli informacije in razpravlja o svojih dejavnostih, izkušnjah, najboljših praksah ter prispevku k politikam in ciljem Unije na področjih inovacij, raziskav in izobraževanja ter k drugim politikam in ciljem Unije, kadar je ustrezno, ter deležnikom omogoči, da izrazijo svoja stališča;

(p)

vsaj dvakrat letno organizira sestanke skupine predstavnikov držav članic, in sicer neodvisno od sestankov foruma deležnikov;

(q)

omogoča vzpostavitev zmogljivosti za skupne storitve skupnosti EIT;

(r)

spodbuja postopno mreženje vozlišč regionalne inovacijske sheme in kolokacijskih centrov v državah članicah, da se omogoči njihovo sodelovanje znotraj skupnosti EIT in z lokalnimi inovacijskimi ekosistemi;

(s)

spremlja izvajanje dejavnosti, ki naj bi jih izvajale SZI za razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti članskih organizacij, zlasti terciarnih izobraževalnih zavodov, izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, MSP ter zagonskih podjetij in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme po vsej Uniji in v skladu s pristopom, ki temelji na trikotniku znanja;

(t)

v sodelovanju s Komisijo in po posvetovanju s SZI oblikuje ter začne izvajati in usklajevati pilotno pobudo v podporo razvoju inovacijskih in podjetniških zmogljivosti v terciarnih izobraževalnih institucijah in njihovemu povezovanju v inovacijske ekosisteme (pilotna pobuda za terciarno izobraževanje), ki se bo izvajala prek SZI.

(a)

so v členu 9(3) in (4) te uredbe določeni minimalni pogoji za oblikovanje SZI;

(b)

se za dejavnosti SZI z dodano vrednostjo, kadar je to ustrezno, lahko uporabljajo posebna pravila glede lastništva, pravic dostopa, izkoriščanja in razširjanja rezultatov.