(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.

(2)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (v nadaljnjem besedilu: odbor CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 8. novembra 2011 objavil znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje v zvezi s prisotnostjo pirolizidinskih alkaloidov v živilih in krmi (3). Odbor CONTAM je ugotovil, da lahko 1,2-nenasičeni pirolizidinski alkaloidi pri ljudeh delujejo kot genotoksične rakotvorne snovi. Ugotovil je tudi, da obstaja nevarnost za zdravje tistih malčkov in otrok, ki zaužijejo veliko medu. Poleg medu obstajajo tudi drugi možni viri prehranske izpostavljenosti pirolizidinskim alkaloidom, ki jih odbor CONTAM zaradi pomanjkanja podatkov ni mogel količinsko opredeliti. Čeprav ni imel na voljo podatkov o prisotnosti, je ugotovil, da bi lahko izpostavljenost pirolizidinskim alkaloidom v cvetnem prahu, čaju, zeliščnih poparkih in zeliščnih prehranskih dopolnilih predstavljala tveganje za akutne in kronične učinke pri potrošniku.

(3)

Agencija je aprila 2013 objavila razpis za zbiranje predlogov za preiskave koncentracij pirolizidinskih alkaloidov v živilih živalskega izvora, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi, jajci ter mesom in mesnimi izdelki, ter živilih rastlinskega izvora, vključno z (zeliščnimi) čaji in prehranskimi dopolnili, v različnih regijah v Evropi. Rezultati preiskav so bili objavljeni 3. avgusta 2015 (4).

(4)

Agencija je 26. avgusta 2016 objavila znanstveno poročilo o oceni prehranske izpostavljenosti pirolizidinskim alkaloidom pri evropskem prebivalstvu (5), pri čemer je upoštevala nove podatke o prisotnosti. V poročilu je bilo ugotovljeno, da čaj in zeliščni poparki najbolj prispevajo k izpostavljenosti ljudi pirolizidinskim alkaloidom ter da tudi dopolnila na osnovi cvetnega prahu znatno prispevajo k navedeni izpostavljenosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila pri uživanju medu izpostavljenost pirolizidinskim alkaloidom nižja. Agencija je ugotovila tudi, da lahko zeliščna prehranska dopolnila znatno prispevajo k izpostavljenosti, vendar ni imela dovolj podatkov o prisotnosti.

(5)

Agencija je 27. julija 2017 objavila izjavo o tveganjih za zdravje ljudi, povezanih s prisotnostjo pirolizidinskih alkaloidov v medu, čaju, zeliščnih poparkih in prehranskih dopolnilih (6). Odbor CONTAM je določil novo referenčno vrednost 237 μg/kg telesne teže na dan za oceno rakotvornih tveganj pirolizidinskih alkaloidov in ugotovil, da je lahko izpostavljenost splošnega prebivalstva pirolizidinskim alkaloidom, zlasti pri uporabnikih čaja in zeliščnih poparkov, ki jih uživajo pogosto in v velikih količinah, zaskrbljujoča za zdravje ljudi, zlasti za mlajše skupine prebivalstva.

(6)

Prisotnost pirolizidinskih alkaloidov v teh živilih je mogoče zmanjšati ali preprečiti z uporabo dobrih kmetijskih in pridelovalnih praks. Določitev mejnih vrednosti zagotavlja, da se dobre kmetijske in pridelovalne prakse uporabljajo v vseh proizvodnih regijah za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi. Zato je primerno določiti mejne vrednosti v živilih z znatno vsebnostjo pirolizidinskih alkaloidov, ki posledično znatno prispevajo k izpostavljenosti ljudi ali so pomembna za izpostavljenost ranljivih skupin prebivalstva.

(7)

V nekaterih proizvodnih regijah dobre kmetijske in pridelovalne prakse še niso bile uvedene ali pa so bile uvedene šele pred kratkim, zato je primerno zagotoviti razumno obdobje, da se vsem proizvodnim regijam omogoči uvedba takih praks. Za polno uvedbo dobrih kmetijskih in pridelovalnih praks sta potrebni dve rastni sezoni, da se zagotovi zadostna oskrba nosilcev živilske dejavnosti za proizvodnjo živil, ki izpolnjujejo nove zahteve iz te uredbe.

(8)

Ob upoštevanju, da imajo živila iz te uredbe dolg rok uporabnosti, tj. do treh let, je primerno zagotoviti daljše prehodno obdobje, da lahko živila, ki so bila zakonito dana na trg pred datumom začetka uporabe te uredbe, na trgu ostanejo dovolj dolgo. Da se omogoči prodaja proizvodov, proizvedenih pred datumom začetka uporabe, končnim potrošnikom, je primerno prehodno obdobje 18 mesecev.

(9)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –