(1)

Svet je 22. junija 2018 v skladu s členom 121(4) Pogodbe ugotovil, da je leta 2017 na Madžarskem prišlo do znatnega ugotovljenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja. Glede na ta ugotovljeni znatni odklon je Svet 22. junija 2018 izdal priporočilo (2), s katerim je Madžarski priporočil, naj sprejme ukrepe, potrebne za odpravo tega odklona. Svet je nato ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na navedeno priporočilo, in 4. decembra 2018 izdal revidirano priporočilo (3). Po tem je Svet ugotovil, da Madžarska v odgovor na to revidirano priporočilo ni sprejela učinkovitih ukrepov.

(2)

Svet je 14. junija 2019 ugotovil, da je leta 2018 na Madžarskem ponovno prišlo do znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Na tej podlagi je Svet Madžarski izdal priporočilo (4), naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5) ne bo presegla 3,3 % BDP v letu 2019 in 4,7 % BDP v letu 2020, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2019 in 0,75 % BDP v letu 2020. Priporočeni napor za leto 2020 se je zdel ustrezen pod pogojem, da je upoštevana potrebna prilagoditev v letu 2019. Svet je Madžarski prav tako priporočil, naj za zmanjšanje primanjkljaja uporabi morebitne nepričakovane prihodke, ter da bi morali ukrepi za konsolidacijo proračuna zagotoviti trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti. Svet je določil, da mora Madžarska do 15. oktobra 2019 poročati o ukrepih, ki jih je sprejela v odgovor na priporočilo z dne 14. junija 2019.

(3)

Komisija je 26. septembra 2019 na Madžarskem opravila misijo okrepljenega nadzora z namenom spremljanja na kraju samem v skladu s členom -11(2) Uredbe (ES) št. 1466/97. Potem ko je Komisija svoje predhodne ugotovitve poslala madžarskim organom, da podajo pripombe, je 20. novembra 2019 o svojih ugotovitvah poročala Svetu. Te ugotovitve so bile javno objavljene. Komisija v poročilu ugotavlja, da nameravajo madžarski organi v letu 2019 ohraniti cilj za nominalni primanjkljaj v višini 1,8 % BDP, kot je določeno v konvergenčnem programu za leto 2019. Za leto 2020 so madžarski organi popravili ciljni primanjkljaj na 1 % BDP, kar je ambicioznejše od cilja 1,5 % iz konvergenčnega programa za leto 2019. Madžarski organi nameravajo torej ukrepati v skladu s priporočilom z dne 14. junija 2019 samo v zvezi z letom 2020.

(4)

Madžarski organi so 15. oktobra 2019 predložili poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli v odgovor na priporočilo Sveta z dne 14. junija 2019. Madžarski organi kljub v letu 2019 zaenkrat ugodnejšim makroekonomskim in fiskalnim gibanjem v navedenem poročilu navajajo enak ciljni primanjkljaj sektorja država za leto 2019, tj. 1,8 % BDP, kot v konvergenčnem programu za leto 2019. Za leto 2020 madžarski organi potrjujejo ciljni nominalni primanjkljaj v višini 1,0 % BDP, ki je v skladu s proračunom za leto 2020 in za 0,5 % boljši v primerjavi s ciljem iz konvergenčnega programa za leto 2019. V poročilu je opozorjeno na veliko rezervo (1 % BDP), vključeno v ciljni primanjkljaj za leto 2020, ki je namenjena obvladovanju zunanjih tveganj in bi se lahko porabila samo, če se pričakuje, da bo ciljni primanjkljaj dosežen. Navedeni so tudi ukrepi, ki povečujejo primanjkljaj, iz „načrta ukrepov za zaščito gospodarstva“, ki ga je madžarska vlada sprejela 30. maja 2019, katerih cilj je v prihodnjih letih ohranjati rast po stopnjah, ki so za 2 odstotni točki višje od povprečja Unije. Vrsta gospodarskih programov, ki so navedeni v poročilu, ni kvantitativno opredeljena, poročilo pa prav tako ne vključuje nobene proračunske projekcije za leti 2019 in 2020. Zato poročilo ne izpolnjuje zahteve glede poročanja, kot je priporočil Sveta.

(5)

Na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019 naj bi v letu 2019 rast neto primarnih javnofinančnih odhodkov znašala 6,8 %, kar je precej nad priporočeno stopnjo 3,3 % (odklon v višini 1,3 % BDP). Strukturni saldo naj bi se izboljšal za 0,5 % BDP, kar je v nasprotju s priporočenim izboljšanjem v višini 1,0 % BDP (odklon v višini 0,5 % BDP). Oba stebra torej kažeta na odklon od priporočene prilagoditve. Na analizo merila rasti odhodkov negativno vpliva uporaba nižjega deflatorja BDP, na katerem temelji navedeni kazalnik, v primerjavi s trenutnimi ocenami. Tudi zgladitev nacionalno financiranih investicij nekoliko negativno vpliva na analizo merila rasti odhodkov. Po drugi strani na strukturni saldo pozitivno vpliva višja ocena potencialne rasti, na kateri temelji navedeni indikator, negativno pa izpad prihodkov. Ob upoštevanju teh dejavnikov celovita ocena potrjuje odklon od priporočene prilagoditve v letu 2019.

(6)

Na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2019 naj bi v letu 2020 rast neto primarnih javnofinančnih odhodkov znašala 7,5 %, kar je precej nad priporočeno stopnjo 4,7 % (odklon v višini 1,0 % BDP). Strukturni saldo naj bi se izboljšal za 1,2 % BDP, kar je za 0,4 odstotne točke nad naporom v višini 0,75 % BDP, ki ga je priporočil Svet. Zato merilo rasti odhodkov kaže na tveganje odklona od zahtevane prilagoditve, strukturni saldo pa kaže na skladnost, ob relativno veliki razliki. Javne naložbe v zadnjih letih vztrajno rastejo in so leta 2019 dosegle 6,4 % BDP, kar je daleč najvišja raven v Uniji. V tem kontekstu je načrtovano znižanje v letu 2020 videti kot trajnejša normalizacija stopnje javnih naložb. Čeprav je znižanje naložb v celoti upoštevano v spremembi strukturnega salda, zglajeni profil naložb v merilu rasti odhodkov povzroča pretirano negativno sliko fiskalnega napora, ki jo kaže merilo rasti odhodkov. Na merilo rasti odhodkov negativno vpliva tudi uporaba nižjega deflatorja BDP v primerjavi s trenutnimi ocenami. Ob upoštevanju teh dejavnikov bi merilo rasti odhodkov kazalo, da je zahteva izpolnjena. Hkrati na strukturni saldo pozitivno vpliva višja ocena potencialne rasti BDP, na kateri temelji njegov izračun, v primerjavi s srednjeročnim povprečjem, na katerem temelji merilo rasti odhodkov. Ob upoštevanju teh pomislekov je na podlagi celovite ocene ugotovljeno, da naj bi Madžarska dosegla priporočeno prilagoditev v letu 2020.

(7)

Iz navedenih ugotovitev sledi sklep, da odziv Madžarske na priporočilo Sveta z dne 14. junija 2019 ni bil zadosten. Fiskalni napor ne zagotavlja, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % BDP, načrtovani fiskalni napor v letu 2020 pa je na splošno skladen s priporočeno prilagoditvijo –