31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/3

(1)

Centralne nasprotne stranke (CNS) so posredniki med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih. Kreditno tveganje navedenih nasprotnih strank se zmanjša z zavarovanjem s premoženjem, ki je izračunano tako, da pokrije vse morebitne izgube v primeru neizpolnjevanja obveznosti. CNS kot zavarovanje s premoženjem sprejemajo le visoko likvidna sredstva, v glavnem denarna, da izpolnijo pozive k doplačilu gibljivega kritja, kar v primeru neizpolnjevanja obveznosti omogoča hitro likvidacijo.

(2)

Pokojninske sheme v številnih državah članicah so dejavni udeleženci na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Pokojninske sheme običajno poskušajo čim bolj omejiti pozicije v denarnih sredstvih in namesto tega posedujejo naložbe z višjim donosom, kot so vrednostni papirji, da bi s tem upokojencem zagotovile solidne donose. Subjekti, ki upravljajo pokojninske sheme, katerih primarni namen je zagotavljanje pokojnine, ki se običajno izplačuje vse življenje, pa tudi v obliki časovno omejenih plačil ali v enkratnem znesku, običajno posedujejo malo denarnih sredstev, da bi s tem čim bolj povečali uspešnost ter izboljšali donos za zavarovance. Če bi torej od njih zahtevali, da izvajajo centralni kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi to pomenilo, da bi morali znaten del svojih sredstev zamenjati v denarna sredstva, da bi izpolnili zahteve CNS po kritju.

(3)

Člen 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 zato določa, da se za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, obveznost kliringa iz člena 4 Uredbe (EU) št. 648/2012 ne uporablja tri leta od začetka veljavnosti navedene uredbe. Prehodno obdobje se uporablja tudi za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninske sheme v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

(4)

Člen 85(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 od Komisije zahteva, da pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so si CNS primerno prizadevale za razvoj ustreznih tehničnih rešitev glede prenosa negotovinskih zavarovanj kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem. Da bi izvedla to oceno, je Komisija naročila študijo rešitev za predložitev negotovinskih zavarovanj centralnim nasprotnim strankam v okviru pokojninskih shem in o učinku odprave izvzetja ob odsotnosti rešitve na zmanjšanje pokojninskega prihodka upravičencev zadevnih pokojninskih shem. Na podlagi tega je Komisija sprejela svoje poročilo (2) z dne 3. februarja 2015.

(5)

V skladu z ugotovitvami poročila Komisija meni, da CNS trenutno niso dosegle ustreznega napredka pri razvoju ustreznih tehničnih rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen. Zato je bila sprejeta Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1515 (3), s katero je bilo triletno prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 podaljšano za dve dodatni leti.

(6)

Komisija je po tem izvedla javno posvetovanje, ki se je zaključilo avgusta 2015, da bi pripravila poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 648/2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v skladu s členom 85(1) navedene uredbe. Komisija se je posvetovala tudi z javnostjo prek poziva k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve. Rezultati javnega posvetovanja glede Uredbe (EU) št. 648/2012 in poziva k predložitvi dokazov so potrdili, da CNS trenutno niso dosegle ustreznega napredka pri razvoju ustreznih tehničnih rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen, kot je bilo navedeno v poročilu Komisije.

(7)

Triletno prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba dodatno podaljšati.

(8)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da bi omogočila podaljšanje obstoječih prehodnih obdobij pred njihovim potekom ali čim prej po njem. Poznejši začetek veljavnosti bi lahko za pokojninske sheme privedel do pravne negotovosti glede vprašanja, ali se morajo začeti pripravljati na prihodnje obveznosti kliringa –