Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017D0259

    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/259 z dne 13. februarja 2017 o nekaterih revidiranih ciljih uspešnosti in ustreznih ukrepih, vključenih v nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ki niso ustrezni glede na vseevropske cilje uspešnosti za drugo referenčno obdobje, in o določitvi obveznosti korektivnih ukrepov (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 729) (Besedilo velja za EGP. )

    C/2017/0729

    UL L 38, 15.2.2017, p. 76–85 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2017/259/oj

    15.2.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 38/76


    IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/259

    z dne 13. februarja 2017

    o nekaterih revidiranih ciljih uspešnosti in ustreznih ukrepih, vključenih v nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ki niso ustrezni glede na vseevropske cilje uspešnosti za drugo referenčno obdobje, in o določitvi obveznosti korektivnih ukrepov

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 729)

    (Besedilo v angleškem, francoskem, grškem, italijanskem, malteškem, nemškem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3)(c) Uredbe,

    ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 390/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (2) ter zlasti člena 15(3) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Poleg tega navedena uredba določa, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d). Podrobna pravila v zvezi s tem so bila določena v Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013.

    (2)

    Vseevropski cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019) so bili sprejeti z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/132/EU (3).

    (3)

    Komisija je 2. marca 2015 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/347 (4) o neskladnosti nekaterih ciljev, vključenih v prvotne načrte izvedbe, z vseevropskimi cilji uspešnosti in o določitvi priporočil za revizijo navedenih ciljev. Navedeni sklep je bil naslovljen na Belgijo, Bolgarijo, Češko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško ter je zahteval revizijo ciljev na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in/ali stroškovne učinkovitosti.

    (4)

    Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so do 2. julija 2015 predložile revidirane nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključno z revidiranimi cilji uspešnosti. Španija in Portugalska sta 4. februarja 2016 predložili spremembo načrta funkcionalnih blokov zračnega prostora z nadaljnjo revizijo ciljev uspešnosti.

    (5)

    Organ za oceno uspešnosti, ki je v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji 15. oktobra 2015 predložil poročilo o oceni.

    (6)

    Ocena revidiranih ciljev uspešnosti v zvezi z njihovo skladnostjo z vseevropskimi cilji uspešnosti je bila opravljena na podlagi enakih meril in metodologij za oceno, ki so bili uporabljeni pri oceni prvotno predloženih ciljev uspešnosti, in z upoštevanjem ustreznih ukrepov, če so jih zadevne države članice sprejele za zagotavljanje skladnosti ciljev uspešnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti.

    (7)

    Za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti je bila v skladu z načeli iz točke 4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjena skladnost revidiranih ciljev, ki so jih predložile države članice za zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa (ATFM) na zračni poti, pri čemer so bile uporabljene ustrezne referenčne vrednosti FAB za zmogljivost, ki – če se uporabijo – na ravni Unije zagotavljajo, da je izpolnjen vseevropski cilj uspešnosti. Te vrednosti izračuna upravitelj omrežja, določene pa so v najnovejši različici načrta delovanja omrežja (2014–2018/2019). Navedena ocena je pokazala, da cilji, ki so jih predložili Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC in Ciper, Grčija, Italija in Malta glede Blue Med FAB, niso bili revidirani in niso v skladu z ustreznimi referenčnimi vrednostmi ter zato niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti. Poleg tega so ustrezni ukrepi držav članic, navedeni v tej uvodni izjavi, nezadostni, ker nimajo konkretnih časovnih smernic s posebnimi mejniki in so zato neustrezni glede na revizijo ciljev, ki bi jih bilo treba doseči.

    (8)

    Za ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti so bili v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjeni cilji, izraženi v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so jih predložile države članice, ob upoštevanju trenda ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja (2012–2019), števila enot storitev (napovedi glede prometa) in ravni ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v primerjavi z državami članicami s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem. Navedena ocena je pokazala, da revidirani cilji, ki so jih predložile Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC, iz v nadaljevanju navedenih razlogov še vedno niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti. Poleg tega so ustrezni ukrepi držav članic, navedeni v tej uvodni izjavi, nezadostni, ker nimajo konkretnih časovnih smernic s posebnimi mejniki in so zato neustrezni glede na revizijo ciljev, ki bi jih bilo treba doseči.

    (9)

    Revidirani cilji Francije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 1,1 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,4 % v primerjavi z – 1,7 %). Revidirani cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so enaki povprečnim ugotovljenim stroškom na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Francija, vendar so za okoli 22 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019. Poleg tega so načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti za leto 2015 za 7,9 % višji od dejanskih stroškov iz leta 2014. Francija pri revidiranju ciljev ni znižala svojih ugotovljenih stroškov na zračni poti, temveč samo zvišala napoved prometa, izraženega v enotah storitev.

    (10)

    Revidirani cilji Nemčije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 3,5 % na leto. To je rahlo nad ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja pa se ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,8 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti v letu 2019, ki so bistveno višji (+ 12,6 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Nemčija, in so za okoli 34 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019. Poleg tega so načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti za leto 2015 za 3,9 % višji od dejanskih stroškov iz leta 2014.

    (11)

    Revidirani cilji Nizozemske temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju le za 0,4 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,2 % v primerjavi z – 1,7 %). Revidirani cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so rahlo višji (+ 1,3 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Nizozemska, in so za okoli 19 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019. Poleg tega so načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti za leto 2015 za 3,4 % višji od dejanskih stroškov iz leta 2014. Nizozemska pri revidiranju ciljev ni niti zmanjšala ugotovljenih stroškov na zračni poti niti revidirala napovedi prometa, izraženega v enotah storitev.

    (12)

    Zato je primerno, da Komisija izda sklep o potrebi po korektivnih ukrepih, ki jih morajo sprejeti zadevne države članice za zagotovitev, da njihovi nacionalni nadzorni organi predlagajo revidirane cilje uspešnosti, ki odpravljajo preostale neskladnosti, ugotovljene v tem sklepu. Predloge za takšne korektivne ukrepe bi bilo treba določiti v skladu s členom 15(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 ob upoštevanju razlogov za ugotovljene pomanjkljivosti in ustreznih vseevropskih ciljev uspešnosti. V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 390/2013 bi morale zadevne države članice poleg sprejetja korektivnih ukrepov Komisiji sporočiti, kateri elementi kažejo na skladnost s tem sklepom. Oboje bi morale Komisiji sporočiti v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

    (13)

    Da bi se odpravile neskladnosti v zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede zmogljivosti, bi bilo treba zagotoviti, da korektivni ukrepi vodijo do revidiranih ciljev uspešnosti, ki so v skladu z referenčnimi vrednostmi FAB za zmogljivost, določenimi v načrtu delovanja omrežja. To še zlasti zadeva naslednje centre območne kontrole letenja: Maastricht UAC (Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska), Bordeaux, Brest, Marseille in Reims (Francija) glede FABEC ter Nicosia (Ciper), Atene in Makedonija (Grčija) glede Blue Med FAB.

    (14)

    Da bi se odpravile neskladnosti v zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, bi bilo treba zagotoviti, da korektivni ukrepi vodijo do revidiranih ciljev uspešnosti.

    (15)

    Odbor za enotno evropsko nebo ni podal mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt, zato je predsednik odboru za pritožbe predložil osnutek izvedbenega akta v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, navedeni v Prilogi I, in ustrezni ukrepi, vključeni v revidirane načrte izvedbe, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004, niso ustrezni glede na vseevropske cilje uspešnosti za drugo referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa 2014/132/EU.

    Člen 2

    Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC ter Ciper, Italija, Grčija in Malta glede Blue Med FAB sprejmejo korektivne ukrepe glede ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, pri čemer upoštevajo predloge iz dela A Priloge II.

    Člen 3

    Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC sprejmejo korektivne ukrepe glede ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, pri čemer upoštevajo predloge iz dela B Priloge II.

    Člen 4

    Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Malto in Kraljevino Nizozemsko.

    V Bruslju, 13. februarja 2017

    Za Komisijo

    Violeta BULC

    Članica Komisije


    (1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

    (2)  UL L 128, 9.5.2013, str. 1.

    (3)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/132/EU z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za mrežo za upravljanje zračnega prometa in mejnih vrednosti opozarjanja za drugo referenčno obdobje 2015–2019 (UL L 71, 12.3.2014, str. 20).

    (4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/347 z dne 2. marca 2015 o neskladnosti nekaterih ciljev, vključenih v nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za drugo referenčno obdobje in o določitvi priporočil za revizijo navedenih ciljev (UL L 60, 4.3.2015, str. 48).


    PRILOGA I

    Cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, ki so vključeni v revidirane nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004, in za katere je bilo ugotovljeno, da niso ustrezni glede na vseevropske cilje uspešnosti za drugo referenčno obdobje

    Ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti

    Zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na zračni poti v min./let

    Država članica

    FAB

    Cilj FAB glede zmogljivosti na zračni poti

    2015

    2016

    2017

    2018

    2019

    Belgija/Luksemburg

    FABEC

    0,48

    0,49

    0,48

    0,47

    skladen (0,43)

    Francija

    Nemčija

    Nizozemska

    [Švica]

    Ciper

    Blue Med

    0,35

    0,36

    0,37

    0,37

    0,38

    Grčija

    Italija

    Malta

    Ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti

    Legenda:

    Oznaka

    Točka

    Enote

    (A)

    ugotovljeni stroški na zračni poti skupaj

    (v nominalni vrednosti in nacionalni valuti)

    (B)

    stopnja inflacije

    (%)

    (C)

    indeks inflacije

    (100 = 2009)

    (D)

    ugotovljeni stroški na zračni poti skupaj

    (v realnih cenah iz leta 2009 in nacionalni valuti)

    (E)

    enote storitev na zračni poti skupaj

    (TSU)

    (F)

    ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti (DUC)

    (v realnih cenah iz leta 2009 in nacionalni valuti)

    FABEC

    Območje zaračunavanja: Francija; valuta: EUR

     

    2015

    2016

    2017

    2018

    2019

    (A)

    1 290 640 175

    1 296 576 851

    1 328 676 964

    1 340 098 296

    1 343 820 915

    (B)

    0,1 %

    0,8 %

    1,1 %

    1,2 %

    1,5 %

    (C)

    108,2

    109,1

    110,3

    111,7

    113,3

    (D)

    1 192 625 922

    1 188 249 284

    1 204 538 004

    1 200 012 085

    1 186 146 439

    (E)

    18 662 000

    19 177 000

    19 300 000

    19 526 000

    19 759 000

    (F)

    63,91

    61,96

    62,41

    61,46

    60,03


    Območje zaračunavanja: Nemčija; valuta: EUR

     

    2015

    2016

    2017

    2018

    2019

    (A)

    1 069 142 223

    1 039 589 465

    1 036 418 901

    1 036 540 416

    1 035 149 924

    (B)

    1,4 %

    1,6 %

    1,7 %

    1,7 %

    1,7 %

    (C)

    109,9

    111,7

    113,6

    115,5

    117,5

    (D)

    972 517 385

    930 743 590

    912 394 284

    897 248 041

    881 066 280

    (E)

    12 801 000

    13 057 000

    13 122 000

    13 242 000

    13 365 000

    (F)

    75,97

    71,28

    69,53

    67,76

    65,92


    Območje zaračunavanja: Nizozemska; valuta: EUR

     

    2015

    2016

    2017

    2018

    2019

    (A)

    184 921 748

    184 103 594

    187 392 113

    194 163 267

    198 569 117

    (B)

    1,00 %

    1,24 %

    1,44 %

    1,49 %

    1,51 %

    (C)

    110,6

    112,0

    113,6

    115,3

    117,0

    (D)

    167 178 324

    164 400 112

    164 961 239

    168 412 538

    169 672 018

    (E)

    2 806 192

    2 825 835

    2 845 616

    2 874 072

    2 902 813

    (F)

    59,57

    58,18

    57,97

    58,60

    58,45


    PRILOGA II

    Predlogi za korektivne ukrepe

    A.   Ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti

    V nadaljevanju so navedeni predlogi za korektivne ukrepe na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti na ravni centra območne kontrole letenja (ACC) za obravnavanje temeljnih vzrokov pomanjkanja zmogljivosti.

    Blue Med FAB

    Ciper (ACC Nicosia)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: neprilagodljiva uporaba osebja, nizka sektorska zmogljivost, pomanjkanje prilagodljivosti pri konfiguraciji sektorja, pomanjkanje prilagodljivosti pri načrtu odpiralnega časa, nepopolna uresničitev izboljševalnih ukrepov, predvidenih v načrtu zmogljivosti.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    pospešitev izvajanja nove organizacije izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa (ANSP);

    2.

    ponovno načrtovanje, da se zagotovi zahtevana zmogljivost ob upoštevanju:

    (a)

    izvedbe predlogov o ponovni sektorski razdelitvi;

    (b)

    ponovnih ocen sektorske zmogljivosti;

    3.

    izvajanje:

    (a)

    prilagodljivega razporeda dela za boljšo uskladitev povpraševanja v prometu in odpiralnega časa sektorja;

    (b)

    prilagodljivega odprtja konfiguracij v skladu s prometnim pretokom;

    4.

    izboljšane metode upravljanja pretoka zračnega prometa in kapacitet.

    Ciper je v načrtu izvedbe navedel, da do izboljšav v splošni uspešnosti ne bo prišlo, dokler ne bodo uvedene institucionalne spremembe, potrebne za vzpostavitev nove organizacije izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, zato se predlaga, da Ciper te spremembe uvede čim prej.

    Grčija (ACC Atene in Makedonija)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: pomanjkanje naložb v kontrolo zračnega prometa, pomanjkanje zaposlovanja kontrolorjev zračnega prometa.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    izvajanje ukrepov za izboljšanje uspešnosti s proučitvijo možnosti ločitve celote ANSP od države;

    2.

    ponovna organizacija ANSP, da se zagotovi pravočasen razvoj in izvajanje operativnih načrtov ter zaposlovanja osebja;

    3.

    priprava obsežnega načrta prestrukturiranja za izvajanje novih metod izboljšanja prilagodljivosti, sezonskih konfiguracijskih sprememb in prilagodljivega razporeda dela.

    FABEC

    Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska (ACC Maastricht UAC)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: pomanjkanje zmogljivosti na ravni sektorske skupine po nepričakovanih spremembah v prometnih vzorcih leta 2015; malo verjetno je, da bo zmogljivost iz projektov zračnega prostora FABEC dosežena med programskim obdobjem.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    izboljšano kombinirano usposabljanje kontrolorjev zračnega letenja, ki omogoča boljšo uskladitev povpraševanja v prometu in odpiralnega časa sektorja na ravni sektorske skupine;

    2.

    razvoj in izvedba predlogov o ponovni sektorski razdelitvi;

    3.

    izvajanje načrtovanih izboljšav sistema upravljanja zračnega prometa.

    Francija (ACC Bordeaux)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: preizkušanje in izvajanje novega sistema upravljanja zračnega prometa – ERATO.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    izboljšane metode upravljanja pretoka zračnega prometa in kapacitet;

    2.

    prilagodljiv prehodni načrt za nov sistem upravljanja zračnega prometa, usklajen z upraviteljem omrežja, da se vključijo ustrezni blažilni ukrepi za zmanjšanje motenj.

    Francija (ACC Brest)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: preizkušanje in izvajanje novega sistema upravljanja zračnega prometa – ERATO, sektorska razdelitev in načrti odpiralnega časa sektorja bi bili lahko bolje prilagojeni povpraševanju v prometu.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    izvedba predlogov o ponovni sektorski razdelitvi;

    2.

    prilagodljiv razpored dela za boljšo uskladitev povpraševanja v prometu in odpiralnega časa sektorja;

    3.

    prilagodljivo odprtje konfiguracij v skladu s prometnim pretokom;

    4.

    izboljšane metode upravljanja pretoka zračnega prometa in kapacitet.

    Francija (ACC Marseille)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: pomanjkanje zmogljivosti ob vikendih zaradi neprilagojenih načrtov odpiralnega časa, preizkušanja in izvajanja novega sistema upravljanja zračnega prometa – 4Flight (2017–2019).

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    prilagodljiv razpored dela za boljšo uskladitev povpraševanja v prometu in odpiralnega časa sektorja, še posebej ob vikendih;

    2.

    prilagodljivo odprtje konfiguracij v skladu s prometnim pretokom;

    3.

    izboljšane metode upravljanja pretoka zračnega prometa in kapacitet;

    4.

    ukrepi za načrtovanje zračnih poti in sektorsko razdelitev, s poudarkom na vmesniku z ACC Barcelona;

    5.

    prilagodljiv prehodni načrt za nov sistem upravljanja zračnega prometa, usklajen z upraviteljem omrežja, da se vključijo ustrezni blažilni ukrepi.

    Francija (ACC Reims)

    Razlogi za pomanjkanje zmogljivosti: preizkušanje in izvajanje novega sistema upravljanja zračnega prometa – 4Flight (2017–2019), porazdelitev prometa z višjim povpraševanjem v prometu na najkrajših zračnih poteh, pomanjkanje predvidljivosti povpraševanja v prometu v nekaterih sektorjih.

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    ukrepi za načrtovanje zračnih poti in sektorsko razdelitev;

    2.

    prilagodljiv razpored dela za boljšo uskladitev povpraševanja v prometu in odpiralnega časa sektorja;

    3.

    prilagodljivo odprtje konfiguracij v skladu s prometnim pretokom;

    4.

    izboljšane metode upravljanja pretoka zračnega prometa in kapacitet;

    5.

    prilagodljiv prehodni načrt za nov sistem upravljanja zračnega prometa, usklajen z upraviteljem omrežja, da se vključijo ustrezni blažilni ukrepi.

    Za dolgoročno izboljšanje je v Franciji potrebna nadgradnja sistemov upravljanja zračnega prometa, zato se priporoča, da Francija uspešnost izboljša z boljšim načrtovanjem postopnega izvajanja novega sistema.

    B.   Ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti

    V nadaljevanju so navedeni predlogi za korektivne ukrepe na ključnem področju glede stroškovne učinkovitosti, ki se jih lahko izvede v kratkoročnem obdobju ob upoštevanju soodvisnosti s preostalimi področji uspešnosti in zmogljivostmi za naložbe na ravni osnovnega sistema. Predlogi se osredotočajo na tri vidike izboljšanja, in sicer napoved glede prometa, stopnjo donosa lastniškega kapitala in obrestno mero dolga.

    Francija

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    Promet: Francija je, v primerjavi s podatki iz prvotnega načrta izvedbe, julija 2015 že zvišala promet, načrtovan za drugo referenčno obdobje (povprečno za + 2,9 %), in tako uskladila napoved glede načrtovanega prometa z najnižjo možno napovedjo, ki jo je pripravil STATFOR februarja 2015. Na podlagi dejanskega prometa iz leta 2015 in najnovejše napovedi iz februarja 2016, ki jo je pripravil STATFOR, pa se predlaga, da se načrtovan promet še nadalje zviša, da bo odražal najnovejše razpoložljive informacije.

    2.

    Obrestna mera dolga: Francija je za svoje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa (DSNA) v drugem referenčnem obdobju predvidela obrestno mero dolga v višini 2,7 %. Monetarni pogoji pa so se znatno spremenili. Trenutno so dolgoročne „netvegane“ obrestne mere državnih obveznic za Francijo zelo nizke, usklajena dolgoročna obrestna mera pa je po podatkih Evropske centralne banke nižja od 1 %. Poleg tega DSNA ni korporacijska družba in njen dolg (ter s tem povezana premija za tveganje) se lahko tesno povezuje z dolgoročno državno normno obrestno mero. Predlaga se, da Francija uporabi nižjo obrestno mero za izračun stroškov kapitala DSNA.

    Če se promet, načrtovan za leti 2018 in 2019, prilagodi ter se obrestna mera dolga omeji na primer na 1,5 % za leti 2018 in 2019, bo trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju – 2,2 % na leto, kar je bliže trendu na ravni Unije (– 3,3 % na leto), trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja pa – 1,1 % na leto, kar je bliže vseevropskemu cilju (– 1,7 % na leto).

    Nemčija

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    Promet: Nemčija je, v primerjavi s podatki iz prvotnega načrta izvedbe, julija 2015 že zvišala promet, načrtovan za drugo referenčno obdobje (povprečno za + 2,7 %), in tako uskladila napoved glede načrtovanega prometa z najnižjo možno napovedjo, ki jo je pripravil STATFOR februarja 2015. Na podlagi dejanskega prometa iz leta 2015 in najnovejše napovedi STATFOR (iz februarja 2016) pa se predlaga, da se načrtovan promet še nadalje zviša, da bo odražal najnovejše razpoložljive informacije.

    Razen tega kratkoročnega ukrepa pa se priznava, da je Nemčija znatno investirala v svoje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa v drugem referenčnem obdobju. Obstaja pa tveganje znatnega povišanja stroškov na koncu drugega referenčnega obdobja, zato se predlaga, da Nemčija upošteva dolgoročne ukrepe glede temeljnih vprašanj o stroškovni osnovi, ki bi na primer omogočili trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja v višini – 1,5 % na leto, kar je bliže vseevropskemu cilju (– 1,7 % na leto).

    Nizozemska

    Predlogi za korektivne ukrepe:

    1.

    Promet: V primerjavi s podatki iz prvotnega načrta izvedbe Nizozemska julija 2015 ni revidirala rasti prometa, načrtovane za drugo referenčno obdobje, ki je temeljila na nižji napovedi STATFOR iz februarja 2015. Na podlagi dejanskega prometa iz leta 2015 in najnovejše napovedi STATFOR (iz februarja 2016) se predlaga, da se načrtovan promet še nadalje zviša, da bo odražal najnovejše razpoložljive informacije.

    2.

    Obrestna mera dolga: Nizozemska je za leto 2019 za svoje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa (LVNL) predvidela obrestno mero dolga v višini 3,2 %. Monetarni pogoji pa so se znatno spremenili. Trenutno so dolgoročne obrestne mere za Nizozemsko zelo nizke, usklajena dolgoročna obrestna mera pa je po podatkih Evropske centralne banke precej nižja od 1 %. Predlaga se, da Nizozemska uporabi nekoliko nižjo obrestno mero za izračun stroškov kapitala LVNL.

    Če se promet, načrtovan za leti 2018 in 2019, prilagodi ter se obrestna mera dolga omeji na primer na 3,0 % za leto 2019, bo trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju – 2,5 % na leto, kar je bliže trendu na ravni Unije (– 3,3 % na leto), trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja pa – 1,5 % na leto, kar je bliže vseevropskemu cilju (– 1,7 % na leto).


    Top