29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/37

(1)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/478 se lahko uvede predhodni nadzor Unije, kadar uvozni trend izdelka grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem Unije, in kadar interesi Unije tako zahtevajo. Tudi člen 7 Uredbe (EU) 2015/755 dopušča možnost uvedbe predhodnega nadzora, kadar je to v interesu Unije.

(2)

Evropska komisija je 16. marca 2016 objavila sporočilo o določitvi možnosti, kako premagati nedavne izzive, s katerimi se soočajo evropski proizvajalci jekla (3).

(3)

Uvoz izdelkov iz železa in jekla v Unijo se je na splošno med letoma 2012 in 2015 povečal za 32 %, in sicer s 41,8 milijona ton na 55,0 milijona ton. V istem obdobju so se cene uvoza izdelkov iz jekla na splošno zmanjšale za 17 %. Po drugi strani pa se je izvoz izdelkov iz jekla iz Unije v povprečju zmanjšal za skoraj 20 %, in sicer z 62,3 v letu 2012 na 50,7 milijona ton v letu 2015 (4).

(4)

Trendi so še bolj izraziti v zvezi z izdelki iz jekla, ki so bili predmet predhodnega nadzora Unije do leta 2012 (5). Izvoz teh izdelkov se je v istem obdobju povečal za 53 %, s 13,3 milijona ton leta 2012 na 20,2 milijona ton leta 2015, ustrezne uvozne cene pa so se v povprečju znižale za 22 % (6).

(5)

Od začetka 21. stoletja so zmogljivosti za proizvodnjo jekla na svetovni ravni naglo narasle, večina novih zmogljivosti je bila ustvarjena v Ljudski republiki Kitajski („Kitajska“). Svetovna nazivna moč proizvodnje jekla je bila po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj („OECD“) ocenjena na 2 243 milijonov ton v letu 2014, kar je več kot dvakratna raven zmogljivosti 1 060 milijonov ton iz leta 2000.

(6)

Poleg tega se je skupni izvoz zlasti s Kitajske močno povečal zaradi splošnega upada gospodarske rasti in upada domačega povpraševanja. To je znižalo cene jekla po svetu. Kitajska je danes prvi proizvajalec jekla na svetu s proizvodnjo surovega jekla v višini 822,7 milijona ton v letu 2014 (7), kar je skoraj polovico svetovne proizvodnje jekla. Kitajske presežne zmogljivosti so ocenjene na približno 350 milijonov ton (8). To predstavlja približno 40 % kitajske proizvodnje in skoraj dvakratno skupno letno proizvodnjo jekla v Uniji.

(7)

Že leta 2015 je 10 % kitajskega izvoza prišlo v Unijo, kar je predstavljalo več kot 30 % skupnega uvoza Unije. Posledično je skromno rast domačega povpraševanja Unije v celoti pokril uvoz. Glede na to, da je Evropska unija pomemben trg za jeklo z vidika velikosti in cene, je zelo verjetno, da se bo ves presežek jekla še naprej preusmeril v Unijo.

(8)

Istočasno se dostop do trgov tretjih držav v zadnjem času v veliki meri zmanjšuje. Države se vse bolj zatekajo k ukrepom trgovinske politike za odzivanje na krizo, s katero se sooča svetovna jeklarska industrija, in mnoga gospodarstva, ki prej niso uporabljala takih ukrepov, so jih zdaj sprejela. Ti ukrepi so bili v različnih oblikah trgovinskih ovir, vključno s povečanjem tarif, protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi, ter so bili uvedeni na trgih z velikim deležem svetovne potrošnje (9). To še povečuje možnosti za preusmeritev trgovine z jeklom v Unijo.

(9)

Jeklarska industrija Unije je še vedno vodilna na svetu v segmentu visoko tehnološko specializiranih izdelkov. Vendar se je konkurenčni položaj proizvajalcev jekla Unije na svetovnem trgu jekla v zadnjih nekaj letih poslabšal. Dejansko se finančna uspešnost jeklarske industrije v Uniji v zadnjih letih hitro poslabšuje. Povprečna dobičkonosnost poslovanja je pod vzdržno ravnijo, naložbe se upočasnjujejo, stopnje zaposlenosti so se znižale in skoraj ni možnosti za širitev. Industrija Unije se mora soočati z visokimi stroški energije in odvisnostjo od uvoženih surovin.

(10)

Čeprav je bila proizvodnja surovega jekla v obdobju 2013–2015 v Uniji sorazmerno stabilna v višini 166 do 169 milijonov ton letno, je prišlo v drugi polovici leta 2015 do znatnega zmanjšanja za približno 10 % glede na prvo polovico leta.

(11)

Na podlagi nedavnih trendov uvoza jeklenih izdelkov, sedanjega ranljivega položaja industrije Unije, še naprej majhnega povpraševanja na trgu Unije in verjetnosti, da se bodo sedanje in prihodnje presežne zmogljivosti preusmerile v Unijo, če si bo povpraševanje na trgu opomoglo, se zdi, da obstaja nevarnost škode za proizvajalce Unije.

(12)

Zato je v interesu Unije, da se izvaja predhodni nadzor nad uvozom nekaterih izdelkov iz jekla, da se zagotovijo izčrpni statistični podatki za hitro analizo uvoznih trendov iz vseh držav, ki niso članice EU. Zaradi občutljivosti trga jekla v EU na nenadne spremembe na svetovnih trgih jekla so potrebne hitro dostopne napovedi o gibanju trgovine. To je še zlasti pomembno v sedanji krizi, ko vlada negotovost v zvezi s strukturnim povečanjem povpraševanja in dejanskih koristi industrije EU od takšnega povečanja.

(13)

Glede na razvoj nekaterih izdelkov iz jekla na trgu je primerno, da so v obseg predhodnega nadzora zajeti izdelki, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi.

(14)

Zaradi vzpostavitve notranjega trga morajo biti formalnosti, ki jih morajo opraviti vsi uvozniki v Unijo, identične, ne glede na kraj carinjenja.

(15)

Zaradi olajšanja zbiranja podatkov je treba, da se za sprostitev izdelkov, zajetih v tej uredbi, v prosti promet, predloži listina o nadzoru, za katero veljajo enotna merila. Ta zahteva se začne uporabljati 21 delovnih dni po začetku veljavnosti te uredbe, da se ne prepreči sprostitev izdelkov, ki so na poti v Unijo, v prosti promet in da se omogoči dovolj časa, da lahko uvozniki zahtevajo potrebne dokumente.

(16)

Ta dokument bi morali na zahtevo uvoznika potrditi organi države članice v določenem roku, ne da bi uvoznik s tem pridobil pravico do uvoza. Listina mora tako biti veljavna samo toliko časa, dokler se uvozna pravila ne bodo spremenila.

(17)

Listine o nadzoru, izdane za namene predhodnega nadzora Unije, morajo veljati na celotnem območju Skupnosti, ne glede na državo članico, ki je listino izdala.

(18)

Države članice in Komisija bi si morale čim bolj izmenjevati informacije, ki izhajajo iz predhodnega nadzora Unije.

(19)

Za izdajo listin o nadzoru, ki hkrati upoštevajo standardne pogoje na ravni Unije, so pristojni nacionalni organi.

(20)

Za zmanjšanje nepotrebnih omejitev in da ne bi preveč ovirali dejavnosti družb blizu meja, bi bilo treba uvoz, katerega neto masa ne presega 2 500 kilogramov, izključiti iz uporabe te uredbe.

(21)

Unija je v tesnem gospodarskem povezovanju z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom v okviru Evropskega gospodarskega prostora („EGP“). Poleg tega države članice v skladu s Sporazumom EGP v medsebojnih odnosih načeloma ne uporabljajo ukrepov trgovinske zaščite. Iz teh razlogov bi bilo treba izdelke s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna izključiti iz področja uporabe te uredbe –

(a)

polno ime in naslov vlagatelja (vključno s telefonsko številko in elektronsko pošto ali številko faksa ter številko, s katero se vlagatelj identificira pri pristojnem nacionalnem organu) ter vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec zanj;

(b)

kadar je ustrezno, polno ime in naslov deklaranta ali vsakega zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in elektronsko pošto ali številko faksa);

(c)

opis blaga z naslednjimi podatki:

(d)

deklarirana količina v kg in kadar je ustrezno v drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)

vrednost blaga CIF na meji Unije v eurih;

(f)

spodaj navedena izjava, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Uniji.“

(a)

obdobje veljavnosti listine o nadzoru določi na štiri mesece,

(b)

lahko neuporabljene ali delno uporabljene listine o nadzoru podaljšajo za enako obdobje.