27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/78

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev („prvotni ukrepi“) na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Ukrepi so bili po spremembi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012 izvedeni v obliki dajatve ad valorem, določene za posamezne vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike na ravni od 0,0 % do 69,7 %. Hkrati je bila protidampinška dajatev za sodelujoče nevzorčene kitajske proizvajalce izvoznike določena na ravni 54,1 %, medtem ko je preostala dajatev za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike znašala 74,1 % („veljavne dajatve“).

(3)

Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 723/2011 (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 693/2012 (5), so bili prvotni ukrepi razširjeni na uvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne.

(4)

Komisija je 1. oktobra 2013 po objavi obvestila o bližnjem izteku (6) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 30. januarja 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK in predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK ter proizvajalcev in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(11)

24 od 325 znanih kitajskih proizvajalcev je predložilo odgovore na vprašalnik za izbor vzorca. Vendar jih je 13 od teh navedlo, da ne izvažajo v EU, za tri pa je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da niso izvajali dampinga in zato niso predmet ukrepa v veljavi. Preostalih osem družb je poročalo o 11 800 tonah izvoza v EU, kar je po navedbah Eurostata znašalo 132 % celotnega kitajskega uvoza v EU v OPP. Predlagan je bil vzorec s tremi največjimi izvozniki. Vendar je ena od družb, vključenih v vzorec, trdila, da je v obrazcu za vzorčenje napačno poročala o svojem izvozu v EU in bi dejansko morala navesti, da ne izvaža v EU.

(12)

Vzorec je bil torej sestavljen iz preostalih treh največjih izvoznikov. Vse tri vzorčene družbe so umaknile svoje sodelovanje v različnih fazah postopka in se odločile, da ne odgovorijo na vprašalnike, ali pa so zavrnile preveritev na kraju samem. Posledično so bili vsem trem družbam poslani dopisi, v katerih so bile obveščene, da namerava Komisija uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Od teh proizvajalcev izvoznikov ni bilo nobenega odziva.

(13)

Komisija je proučila situacijo štirih preostalih proizvajalcev izvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik za izbor vzorca. Njihov izvoz v Unijo je bil tako majhen, in sicer manj kot 1 % celotnega izvoza, da se ni zdelo primerno ali reprezentativno določiti novega vzorca in utemeljiti ugotovitve preiskave na njihovi situaciji. Zdelo se je primerneje, da se ugotovitve preiskave utemeljijo na širši in bolj reprezentativni podlagi, tj. na razpoložljivih dejstvih glede na nesodelovanje vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Preostale štiri družbe so bile obveščene o nameri Komisije, da bo uporabila razpoložljiva dejstva.

(14)

Glede na nezadostno sodelovanje so bili o nameri Komisije, da uporabi člen 18, obveščeni tudi kitajski organi. Komisija po dopisih družbam in kitajskim organom ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(15)

Na začetni stopnji preiskave je s Komisijo sodelovalo 91 proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 50 % proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji. Glede na veliko število sodelujočih proizvajalcev je Komisija uporabila vzorčenje. Prvotno izbrani vzorec je sestavljalo devet družb/skupin družb, ki so med najbolj reprezentativnimi v smislu količine, velikosti, mešanice vrst izdelka in geografske lokacije v Uniji. Ena od vzorčenih družb je prekinila sodelovanje in ni odgovorila na vprašalnik. Zato je Komisija družbo obvestila o njeni izključitvi iz vzorca zaradi nesodelovanja. Vzorec, zmanjšan na preostalih osem družb/skupin družb, je bil kljub temu reprezentativen, saj je zajemal 24 % ocenjene celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji med OPP.

(16)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh uvoznikov Unije. Ob upoštevanju razmeroma omejenega števila družb vzorčenje ni bilo potrebno.

(17)

Kar zadeva uporabnike, se ni nihče javil v roku, določenem v obvestilu o začetku, ali pozneje v postopku. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben uporabnik.

(18)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(19)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do ugotovitev tega pregleda zaradi izteka ukrepa, in so bile pozvane k predložitvi pripomb („dokončno razkritje“). Po razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča so predložili vložnik, kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov, dva uvoznika/proizvajalca Unije in z njima povezani kitajski proizvajalec ter dve združenji distributerjev Unije. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(20)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščeni v oznake KN 7318 12 90, 7318 14 91, 7318 14 99, 7318 15 59, 7318 15 69, 7318 15 81, 7318 15 89, ex 7318 15 90, ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00.

(21)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek in pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v Maleziji („primerljiva država“), v bistvu enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot železni ali jekleni pritrdilni elementi, proizvedeni v LRK, ki se prodajajo za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(22)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(23)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 11 do 14 zgoraj, kitajski proizvajalci izvozniki, ki so bili izbrani v vzorec, niso sodelovali v preiskavi. Zaradi nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK je torej splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(24)

Verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga je bila ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu) in druge informacije, ki so na voljo javnosti (kot je izjava Kitajskega združenja proizvajalcev pritrdilnih elementov).

(25)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno, saj natančna mešanica izdelkov, ki jih kitajski proizvajalci izvažajo v Unijo, ni bila znana.

(26)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Indija uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Indija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(27)

Poleg Indije je vložnik kot možno primerljivo državo predlagal ZDA. Druge zainteresirane strani so izrazile zadržke glede predloga ter kot alternativne primerljive države predlagale Malezijo, Tajvan, Tajsko in Vietnam.

(28)

Poleg predlogov zainteresiranih strani je Komisija tudi sama poskušala opredeliti ustrezno primerljivo državo. Kot dodatno možno primerljivo državo je opredelila Japonsko zaradi njene obsežne proizvodnje pritrdilnih elementov, podobnih proizvedenim v LRK.

(29)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, na Japonskem, v Maleziji (dejanski proizvajalci, ki se ne izogibajo ukrepom (8)), Tajvanu, na Tajskem in v ZDA. Z vietnamskimi proizvajalci stik ni bil vzpostavljen, ker se Vietnam ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom. Sodelovanje so potrdili proizvajalci izvozniki v Indiji in Maleziji in v teh državah so bili opravljeni tudi preveritveni obiski.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da ena sodelujoča indijska družba ni proizvajalec, ampak trgovska družba, druga sodelujoča indijska družba pa je začela poslovati šele po OPP. Zato podatkov o prodaji in cenah iz Indije ni bilo mogoče uporabiti. Za dve malezijski sodelujoči družbi je bilo ugotovljeno, da sta proizvajalca izvoznika s popolnimi podatki, ki so na voljo iz OPP. Zato je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK izbrana Malezija.

(31)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v Maleziji neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(32)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja enega proizvajalca opravljena v običajnem poteku trgovine, prodaja drugega proizvajalca pa ne.

(33)

Zato je normalna vrednost prvega proizvajalca temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v OPP. Normalna vrednost drugega proizvajalca je bila določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(34)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani podali pripombe glede izbire primerljive države. Obe strani sta trdili, da se Japonska ne bi smela upoštevati kot morebitna primerljiva država zaradi svoje osredotočenosti na izdelke višjega cenovnega razreda in visokih stroškov. Ena od teh strani je prav tako pripomnila, da bi moral biti kot primerljiva država izbran Tajvan zaradi velikega števila proizvajalcev, primerljivih stroškov s Kitajsko in njegovega velikega izvoza v Evropo in Severno Ameriko.

(35)

Komisija ugotavlja, da je bila primerljiva država izbrana po obravnavanju šestih potencialnih držav. Vse te države so bile zaprošene za sodelovanje. Na sodelovanje sta pristali Malezija in Indija, Tajvan in Japonska pa na sodelovanje nista pristala. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 30, je bila izbrana Malezija.

(36)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in posledično pomanjkanja specifičnih podatkov o kitajskih cenah je bila izvozna cena določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in sicer na podlagi statističnih virov (Eurostat).

(37)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile izvozne cene ustrezno popravljene v obliki prilagoditev, kjer je bilo to potrebno. Za določitev izvozne cene na ravni franko tovarna je Komisija prilagodila ceno CIF na podlagi podatkov Eurostata za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške kredita.

(38)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Primerjava povprečnih uvoznih cen Eurostata in normalnih vrednosti primerljive države je pokazala, da ni bilo dampinga.

(39)

Vendar je bila v OPP iz LRK v Unijo uvožena le zanemarljiva količina 9 000 ton pritrdilnih elementov iz železa ali jekla (v vrednosti 23 milijonov EUR), če se odštejejo pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki so jih proizvajali proizvajalci izvozniki, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga. Poleg tega zaradi nesodelovanja vzorčenih kitajskih izvoznikov niso bile na voljo nobene informacije o mešanici izdelkov v kitajskem izvozu, zato je bilo primerjavo z normalno vrednostjo v primerljivi državi mogoče opraviti le na agregatni osnovi.

(40)

Zato je glede na veliko število različnih pritrdilnih elementov, ki se proizvajajo in s katerimi se trguje, pomembnost ugotovitve o neobstoju dampinga v OPP omejena zaradi majhnih količin uvoza in pomanjkanja informacij o uvoženi mešanici izdelkov.

(41)

Po dokončnem razkritju so tri zainteresirane strani podale pripombo, da bi bilo treba ukrepe razveljaviti, ker v OPP ni bil ugotovljen damping. Menile so, da je kljub majhnim količinam izvoza iz LRK ugotovitev o neobstoju dampinga bistvenega pomena.

(42)

Komisija ugotavlja, da v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ugotovitve temeljijo na verjetnosti ponovitve dampinga in ne na ugotovitvi o obstoju dampinga v OPP.

(43)

Komisija je glede na premisleke, navedene v uvodnih izjavah 38 do 40 zgoraj, nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Pri tem je analizirala naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v LRK, izvozno ceno iz LRK na druge trge, prakse izogibanja in privlačnost trga Unije.

(44)

Po ocenah je LRK največja svetovna proizvajalka pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. Po podatkih Kitajskega združenja proizvajalcev pritrdilnih elementov (9) („CFIA“) je bila proizvodna zmogljivost v letu 2012 ocenjena na 6,6 milijona ton. Ocenjeno je bilo, da je bila zmogljivost izkoriščena v višini 75 %, kar pomeni precejšnjo prosto zmogljivost, ki je primerljiva s celotno potrošnjo Unije.

(45)

CFIA tudi ocenjuje, da je bilo v letu 2012 izvožene 40–50 % proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla (2,5 milijona ton). Jasno je, da je izvoz pomemben del dejavnosti kitajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. Kitajski izvoz je bil tako za več kot 40 % večji od celotne potrošnje Unije v istem obdobju.

(46)

Zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie o kitajskih izvoznih cenah na ostale trge, kot so ZDA in Tunizija. Dokazi so temeljili na cenovnih ponudbah, ki jih je pridobila industrija Unije. Ugotovljeno je bilo, da so bile izvozne cene nižje od zgoraj določene normalne vrednosti. Poleg tega je na podlagi kitajskih izvoznih cen za Hrvaško v letu 2012 in prvem četrtletju leta 2013, to je pred pristopom Hrvaške k EU in razširitvijo zaščitnih ukrepov EU na to državo, mogoče zaključiti, da je raven kitajskih izvoznih cen, ki je privedla do uvedbe ukrepov v prvotni preiskavi, še vedno precej podobna in torej nižja od normalne vrednosti, kot je bila določena zgoraj.

(47)

Protidampinški ukrepi za pritrdilne elemente iz LRK so bili sprejeti v več tretjih državah (na primer v Kanadi (10), Kolumbiji (11), Mehiki (12), Južni Afriki (13) in ZDA (14)). Ti ukrepi zadevajo različne podkategorije pritrdilnih elementov, vključno z zadevnim izdelkom. Ti protidampinški ukrepi so bili upoštevani kot dodaten znak obstoja dampinga na trgih tretjih držav.

(48)

Glede na te premisleke Komisija ugotavlja, da so proizvajalci izvozniki iz LRK prodajali in prodajajo pritrdilne elemente iz železa ali jekla v tretje države, navedene v uvodnih izjavah 46 in 47, po dampinških cenah. Komisija zato meni, da je verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz LRK, če bi se sedanji ukrepi razveljavili, zadevni izdelek prodajali tudi na trg Unije po dampinških cenah.

(49)

Po preiskavi proti izogibanju (15) je bilo ugotovljeno, da je izogibanje ukrepom, ki veljajo za kitajske pritrdilne elemente, potekalo prek Malezije. Zato so bili ukrepi razširjeni na Malezijo, razen za devet malezijskih proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejanski proizvajalci, ki se ne izogibajo ukrepom, in so bili izvzeti iz ukrepov. Prakse izogibanja kažejo, da želijo dampinški izvozniki vstopiti na trg Unije po dampinških cenah, ne da bi jim bilo treba plačati dajatve. Zato je verjetno, da bi želeli usmeriti dampinški uvoz neposredno na trg Unije, ne da bi se jim bilo treba zateči k izogibanju, če bi se ukrepi iztekli.

(50)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani podali pripombo, da bi nižje stopnje dajatev zmanjšale tveganje izogibanja. Strani sta tudi trdili, da so bili posebni ukrepi, pojasnjeni v uvodni izjavi 129, ki od kitajskih izvoznikov z individualnimi stopnjami dajatve zahtevajo predložitev računov, znak, da so bile stopnje dajatve previsoke in so spodbujale izogibanje ukrepom.

(51)

Komisija ugotavlja, da ravni veljavnih stopenj dajatve ni mogoče spremeniti v smislu člena 11(2) osnovne uredbe. Poleg tega so posebni ukrepi za kitajske izvoznike namenjeni odpravljanju potencialnega tveganja izogibanja med kitajskimi proizvajalci zaradi razlik v individualnih stopnjah dajatve. Nasprotno so bile prakse izogibanja prek Malezije analizirane kot kazalnik verjetnosti ponovitve dampinga iz LRK v Unijo. Komisija meni, da ti zadevi nista neposredno povezani: zahtevanje računov od kitajskih proizvajalcev ne spreminja ugotovitve, da prakse izogibanja prek drugih držav kažejo na verjetnost ponovitve dampinga, če bi se ukrepi odpravili.

(52)

Prakse izogibanja prek Malezije kažejo, da je trg Unije še vedno privlačen za kitajske proizvajalce zaradi višjih cen na trgu Unije. Obstoj protidampinških ukrepov na drugih izvoznih trgih še povečuje privlačnost trga Unije v primeru razveljavitve ukrepov. Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velik del trenutnega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije. Treba je opozoriti, da je pred uvedbo prvotnih ukrepov kitajski tržni delež na trgu Unije znašal 26 %. Zato se pričakuje, da se bo v primeru prenehanja ukrepa kitajski izvoz, ki trenutno predstavlja 0,5 % trga Unije, znatno povečal z nelojalnim znižanjem cen Unije.

(53)

Preiskava je pokazala, da je izvoz pritrdilnih elementov iz LRK v več tretjih držav potekal po dampinških cenah in da so nekatere izmed navedenih tretjih držav sprejele protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za kitajske pritrdilne elemente. Določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost ponovitve dampinga na trgu Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(54)

Obstoj praks izogibanja je dodaten znak verjetnosti ponovitve dampinga.

(55)

Poleg tega privlačnost trga Unije in dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi protidampinških ukrepov, kažeta, da obstaja tveganje, da bo kitajski izvoz preusmerjen na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(56)

Poleg tega je prosta zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK precej velika v primerjavi s potrošnjo v Uniji v OPP. Če bi bila ta zmogljivost uporabljena za izvoz v Unijo in konkuriranje proizvajalcem iz Unije pri cenah, je zelo verjetno, da bi se tak izvoz izvajal po dampinških cenah zaradi presežne proizvodnje, ki bi jo bilo treba usmeriti na izvozne trge, kar zagotavlja spodbudo za damping.

(57)

Glede na navedeno je verjetno, da bi se damping ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati.

(58)

Preiskava je pokazala, da podobni izdelek proizvaja veliko število proizvajalcev v Uniji, vključno s številnimi malimi in srednje velikimi podjetji, in nekaj večjih družb. Proizvajalci Unije, v imenu katerih je bil vložen zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, so z izjemo ene družbe sodelovali v preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 15. Veliko drugih proizvajalcev, ki so podprli zahtevek ali mu nasprotovali, je predložilo splošne podatke o svojem obsegu proizvodnje in prodaje. Ker veliko proizvajalcev Unije, večinoma mala podjetja, pri preiskavi ni sodelovalo, ni bilo mogoče natančno določiti celotnega obsega proizvodnje Unije in števila proizvajalcev na podlagi podatkov posameznih družb.

(59)

Posledično je bil obseg proizvodnje Unije ocenjen na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi podatkov Eurostata o industrijski proizvodnji. Na podlagi zgoraj navedenega je celotna proizvodnja Unije v OPP ocenjena na približno 1,2 milijona ton.

(60)

Poleg tega je na podlagi zahtevka za pregled in informacij, zbranih med preiskavo, mogoče oceniti, da je v OPP podobni izdelek proizvajalo 378 proizvajalcev Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(61)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 zgoraj, je bilo osem proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije izbranih v vzorec in predložilo zahtevane informacije. Zadevne družbe v vzorcu po oceni predstavljajo približno 24 % celotne proizvodnje Unije in njihov položaj se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(62)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki za obravnavano obdobje so bili opredeljeni, analizirani in preverjeni na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije. Mikroekonomski kazalniki so bili opredeljeni na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(63)

V naslednjih oddelkih so makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlovanje, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in stroški dela.

(64)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, z oceno za nesodelujoče proizvajalce, in podatkov Eurostata o uvozu na ravni oznake TARIC.

(65)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %. V letu 2011 je prišlo do znatnega porasta, vendar je potrošnja Unije še vedno zelo daleč od ravni, zabeleženih v OP prvotne preiskave, ko je znašala več kot 2,2 milijona ton.

Razpredelnica 1

Potrošnja

(66)

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo v smislu obsega in tržnih deležev gibal, kakor sledi:

Razpredelnica 2

Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(68)

Obseg uvoza iz LRK se je znatno zmanjšal glede na ravni, zabeležene v obdobju prvotne preiskave (za več kot 98 %, če primerjamo obdobje prvotne preiskave z OPP). V skladu s tem se je tudi tržni delež LRK zmanjšal s 26 % v obdobju prvotne preiskave na 0,5 % v OPP. Zaradi tega uradnega kitajskega izvoza na trgu Unije skoraj ni več. Podatki, navedeni v tej in naslednji razpredelnici, ne vsebujejo obsega izvoza za tri kitajske proizvajalce izvoznike, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da niso izvajali dampinga. Njihov obseg izvoza je v obravnavanem obdobju v povprečju znašal približno 30 % celotnega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(69)

V spodnji razpredelnici so prikazane povprečne cene kitajskega uvoza. Vendar se je v obravnavanem obdobju povprečna uvozna cena iz LRK povečala za 28 %. Vendar pa obstajajo razlogi, zaradi katerih je mogoče verjeti, da te cene (ki je za več kot 250 % višja od povprečne cene kitajskega izvoza v obdobju prvotne preiskave) ni mogoče obravnavati kot pomembnega kazalnika zaradi zelo majhnih količin, ki se uvažajo iz Kitajske. Dejansko se zdi, da ob upoštevanju visokih protidampinških dajatev, majhnega obsega uvoza in dokazov, zbranih od sodelujočih uvoznikov, količine, ki so jih izvozili kitajski proizvajalci v OPP, predstavljajo zelo majhna naročila in/ali zelo specifične vrste izdelkov, kar povzroča višje cene.

Razpredelnica 3

Povprečne uvozne cene iz LRK

(70)

Ker v preiskavi v zvezi s pregledom ni sodeloval noben vzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik in glede na omejene informacije, ki so jih dali na voljo drugi kitajski proizvajalci izvozniki, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega izvoza določeno s primerjavo tehtane povprečne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije na podlagi cene franko tovarna s povprečnimi izvoznimi cenami kitajskega izvoza na podlagi CIF, ki jih je zagotovil Eurostat, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(71)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP, je pokazal 12-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije. Vendar je zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 69 zgoraj, treba upoštevati, da so zabeležene cene kitajskega izvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju veliko višje, kot bi bile, če ne bi bilo ukrepov. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da bi lahko imel v primeru razveljavitve ukrepov izvoz zadevnega izdelka iz LRK še vedno resen cenovni pritisk na proizvajalce Unije.

(72)

Obseg uvoza iz tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal, kar je v skladu s trendom potrošnje. Tržni delež uvoza pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz vseh tretjih držav je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen in je znašal približno eno tretjino potrošnje Unije.

(73)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so bile v obravnavanem obdobju na splošno stabilne in nižje od cen industrije Unije. Ne glede na to so cene uvoza iz tretjih držav znatno višje od cen uvoza iz Kitajske, ki so bile zabeležene v obdobju prvotne preiskave. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 69 zgoraj, cen kitajskih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, uvoženih v Unijo v OPP, ni mogoče šteti za reprezentativne, čeprav so višje od povprečnih cen uvoza iz tretjih držav.

(74)

Če obravnavamo tretje države posamično, je jasno, da je Tajvan danes najpomembnejši zunanji akter na trgu Unije. Njegov obseg izvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 20 % in sam predstavlja skoraj polovico uvoza na trgu EU. Če upoštevamo, da je njegov obseg izvoza v OPP za 70 % višji kot v obdobju prvotne preiskave (in to ne glede na dejstvo, da je potrošnja v OPP nižja), je jasno, da so velik del izvoza iz Kitajske nadomestili tajvanski izdelki. Kljub temu je treba opozoriti, da so količine uvoza iz Tajvana v OPP predstavljale samo polovico količine izvoza iz Kitajske v obdobju prvotne preiskave in da so bile povprečne tajvanske cene v OPP skoraj dvakrat višje (+ 97,8 %) od povprečnih cen kitajskega izvoza v obdobju prvotne preiskave. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so kitajski izvozniki še naprej prodajali po podobno nizkih cenah na evropskih trgih, kjer niso veljali protidampinški ukrepi, kot je Hrvaška, preden je vstopila v EU.

(75)

Tudi Vietnam in Tajsko je mogoče označiti kot državi, ki jima je koristila odprava kitajskega izvoza, saj sta zabeležila precejšnjo rast (približno 70–80 %), čeprav sta začela z veliko manjšim obsegom.

(76)

Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da naj bi imeli uvoženi izdelki proizvodno paleto, ki je bolj osredotočena na standardne izdelke kot tisti, ki jih proizvaja industrija Unije.

(77)

Po dokončnem razkritju so štiri zainteresirane strani trdile, da bi morale ugotovitve Komisije o delni nadomestitvi uvoza iz Kitajske na trgu Unije z uvozom iz Tajvana, Tajske in Vietnama privesti do zaključka, da so izdelki, ki se bodo po vsej verjetnosti uvažali iz Kitajske, standardni in zato ne bodo neposredna konkurenca zahtevnejšim izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije.

(78)

V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da čeprav se zdi, da je uvoz iz tretjih držav dejansko zapolnil tržni delež, ki so ga opustili kitajski izvozniki, to ne pomeni, da prihodnji uvoz iz Kitajske verjetno ne bi povzročil škode. Prvič, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 115, industrija Unije obsega proizvajalce, ki izdelujejo tako standardne kot posebne pritrdilne elemente. Drugič, obstajajo znaki, da bi bil prihodnji izvoz iz Kitajske sestavljen tudi iz bolj specializiranih izdelkov in izdelkov višjega cenovnega razreda. Informacije, ki so na voljo o razvojnih načrtih, kot je govor predsednika kitajskega združenja industrije pritrdilnih elementov („CFIA“) (17), jasno kažejo, da kitajski sektor proizvajalcev pritrdilnih elementov predvideva razvoj bolj raznolikih in zapletenih izdelkov višjega cenovnega razreda. Zato je treba zgoraj navedeni argument zavrniti.

(79)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(80)

Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela.

(81)

Proizvodnja industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju na splošno stabilna. Opozoriti je treba, da je povpraševanje po zadevnem izdelku v veliki meri odvisno od sektorjev, kot sta avtomobilska in gradbena industrija, ter drugega potrošniškega blaga. Dejansko je v obravnavanem obdobju ostala proizvodnja industrije Unije na splošno stabilna ne glede na majhno povečanje v letu 2011, kar je v skladu s počasi naraščajočim povpraševanjem v evropskem gospodarstvu.

Razpredelnica 5

Celotna proizvodnja industrije Unije

(82)

Tudi proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna, v letu 2011 in OPP pa se je rahlo zvišala. V skladu z dejstvom, da je proizvodnja v obdobju 2010–2013 ostala stabilna, je bila precej stabilna tudi izkoriščenost zmogljivosti, z majhnim povečanjem v letu 2011.

Razpredelnica 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(83)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije je v letih od 2010 do 2013 sledil trendu potrošnje in proizvodnje, kar pomeni rahlo rast v obravnavanem obdobju, ne glede na znatno povečanje v letih 2010 in 2011.

Razpredelnica 8

Tržni delež industrije Unije

(84)

Tržni delež industrije Unije je bil v obravnavanem obdobju stabilen (pri izračunu se upošteva tudi prodaja nepovezanim strankam) in je predstavljal okoli dve tretjini trga. Ta rezultat je v skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave na eni strani in z zamenjavo kitajskega uvoza z uvozom iz drugih virov na drugi strani.

(85)

Zaposlenost v industriji Unije v povezavi z zadevnim izdelkom je bila v obravnavanem obdobju na splošno stabilna. Majhno povečanje, zabeleženo v letu 2011, je skladno z večjim obsegom proizvodnje, zabeleženim v tem letu. Glede na to, da je bila v letu 2011 višja tudi produktivnost, to kaže, da se je industrija Unije odzvala na večje povpraševanje delno z novimi zaposlitvami in delno s povečanjem produktivnosti že zaposlenih (nadure). Ko se je obseg v naslednjih letih ponovno zmanjšal, sta oba učinka izginila in ponovno se je vzpostavilo stanje kot v letu 2010.

Razpredelnica 9

Zaposlovanje in produktivnost

(86)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni bilo mogoče dovolj natančno izračunati stopenj dampinga za LRK, zato so ugotovitve o neobstoju dampinga v OPP omejenega pomena. Analiza kazalnikov škode dokazuje, da industrija okreva po preteklem dampingu. Vendar se je okrevanje upočasnilo zaradi stagnacije povpraševanja glavnih sektorjev, ki so nižje v prodajni verigi. Poleg tega je treba opozoriti, da je razmeroma stabilno stanje, opaženo v obravnavanem obdobju, nastalo pod zaščito obstoječih protidampinških ukrepov. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi bil učinek dampinškega uvoza iz LRK na industrijo unije po pričakovanjih znaten.

(87)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se v obdobju 2010–2013 povečale za 8 %, najvišje pa so bile leta 2012. Povprečna prodajna cena običajno omogoča kritje stroškov proizvodnje in zagotovitev majhnega dobička za industrijo Unije.

Razpredelnica 10

Prodajne cene in stroški

(88)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Razpredelnica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb

(89)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. V celotnem obravnavanem obdobju je bila stopnja dobička nizka, za nekatere proizvajalce Unije celo negativna; zlasti je treba opozoriti, da v nobenem od navedenih let stopnja dobička ni dosegla ravni, zabeležene v obdobju prvotne preiskave (4,4 %). Kljub stabilnemu gibanju prodaje in proizvodnje ter znatnemu tržnemu deležu industrije Unije so stopnje dobička za to industrijo še vedno nizke. Zlasti je treba opozoriti, da je bila stopnja dobička leta 2011 zelo nizka kljub dejstvu, da je obseg prodaje industrije Unije dosegel najvišjo točko v obravnavanem obdobju. To vzbuja pomisleke v zvezi s prihodnjim razvojem stopenj dobička industrije EU, če bi gospodarske razmere še naprej stagnirale. Treba je tudi opozoriti, da je stopnja dobička v obravnavanem obdobju tudi vedno ostala pod ciljnim dobičkom, navedenim v prvotni preiskavi (5 %).

(90)

Denarni tok, to je sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je bil pozitiven v celotnem obravnavanem obdobju. Vendar se je ta kazalnik izboljšal šele v letu 2012 in v OPP zabeležil bistveno zmanjšanje v višini 17 %. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije Unije, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti.

(91)

Raven naložb je v obravnavanem obdobju ostala relativno visoka in stabilna, pri čemer je bila najvišja leta 2011. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je gibala podobno kot stopnja dobička. Zato je bil tudi ta kazalnik najvišji v OPP. Ta znak je mogoče razumeti kot dvoumen, ker po eni strani odraža najvišje stopnje dobička med zabeleženimi v obravnavanem obdobju, po drugi pa tudi nizke ravni naložb, kar je znak, da so obeti industrije za gospodarsko prihodnost sektorja še vedno negotovi.

(92)

Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je finančna uspešnost proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju sicer ostala stabilna, vendar razen naložb še vedno ni dosegla ravni iz obdobja prvotne preiskave.

(93)

Raven končnih zalog sodelujočih proizvajalcev Unije je tesno sledila že opaženemu gibanju proizvodnje in prodaje, z razmeroma stabilnim gibanjem in relativnim vrhom leta 2011. Poleg tega količina zalog ob upoštevanju dejstva, da se podobni izdelki v Uniji večinoma proizvajajo po naročilu, ne predstavlja zelo pomembnega kazalnika.

Razpredelnica 12

Končne zaloge

(94)

Povprečne plače zaposlenih so v obravnavanem obdobju beležile enakomerno rast, in sicer za 4 %. Vendar je to rast mogoče pojasniti s prilagoditvijo zaradi inflacije in v manjši meri z uporabo dodatnega delovnega časa (kakor se je zgodilo leta 2011 s povečanjem produktivnosti na zaposlenega).

Razpredelnica 13

Stroški dela

(95)

Preiskava je pokazala, da je uvoz izdelkov iz LRK na trgu Unije skoraj izginil po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2009. To je industriji Unije omogočilo doseganje dobrih in stabilnih ravni proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža. Po drugi strani pa sta dobičkonosnost in ciljni dobiček za sektor še vedno pod ravnmi iz obdobja prvotne preiskave.

(96)

Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Vendar se lahko zaradi počasne rasti potrošnje in dejstva, da so stopnje dobička ostale pod mejo, ki je potrebna za dolgoročno rentabilnost, položaj industrije Unije še vedno šteje za ranljivega.

(97)

Po dokončnem razkritju so tri zainteresirane strani trdile, da bi morala ugotovitev Komisije, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode, privesti do zaključka ukrepov. Komisija je dejansko ugotovila, da v OPP ni bilo znatne škode. Vendar pa odločitev o razširitvi ukrepov ne temelji na znatni škodi v OPP, ampak na ugotovitvah v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(98)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru prenehanja ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega izvoza na trg in industrijo Unije.

(99)

Analiza je bila osredotočena na trend potrošnje trga Unije, prosto zmogljivost, trgovinske tokove in privlačnost trga Unije ter gibanje cen LRK. Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih izvoznikov analiza temelji na razpoložljivih dejstvih, ki vključujejo statistične podatke (Eurostat in kitajski trgovinski statistični podatki) in dokumente industrije (kot je govor predsednika CFIA, naveden v uvodni izjavi 78), navedene v zahtevku za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa.

(100)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 64 in 65, je bila v obravnavanem obdobju potrošnja zadevnega izdelka v Uniji na splošno stabilna. Hkrati je potrošnja v OPP še vedno za skoraj 20 % nižja v primerjavi z ravnjo pred krizo iz obdobja prvotne preiskave. Upad potrošnje zadevnega izdelka je posledica upadanja proizvodnje v avtomobilskem in gradbenem sektorju v Uniji, pa tudi v drugih sektorjih potrošniškega blaga, ki veliko uporabljajo zadevni izdelek (elektronski in gospodinjski aparati, pohištvo itd.). V teh razmerah se šteje, da bi vrnitev izjemno poceni uvoza iz Kitajske v primeru prenehanja ukrepov nenadno in dramatično vplivala na položaj industrije Unije. Po pričakovanju bi ta uvoz nelojalno nižal cene in v vsakem primeru izvajal pritisk na znižanje cen Unije ter izkrivljal konkurenco na trgu. Zato je verjetno, da bi se v primeru prenehanja ukrepov škoda industriji Unije ponovila.

(101)

Kot je opisano v uvodni izjavi 44, je zmogljivost kitajske proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v letu 2012 znašala 6,6 milijona ton. Opozoriti je treba, da je bilo po mnenju kitajske industrije pritrdilnih elementov leto 2012 težko leto, saj je bilo zaradi negativnega vpliva več gospodarskih dejavnikov (inflacija, upočasnitev rasti kitajskega gospodarstva in kriza euroobmočja) prvo po letu 2000, ko se je kitajska proizvodna zmogljivost zmanjšala (s 6,8 milijona ton leta 2011).

(102)

V vsakem primeru je treba ne glede na prihodnje scenarije (stagnacija ali rast) tudi opozoriti, da je bila celo trenutna kitajska proizvodna zmogljivost v višini 6,6–6,8 milijona ton izkoriščena le 75-odstotno v letih 2010–2012. Zaradi tega ima Kitajska prosto zmogljivost (1,6–1,7 milijona ton), ki je že tako izjemno visoka in v natančno istem obsegu kot celotna potrošnja, zabeležena na trgu Unije v istih letih.

(103)

Kitajski izvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla po vsem svetu je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen, in sicer na ravni 2,2–2,6 milijona ton, kar pomeni 40–50 % kitajske prodaje. Jasno je, da je izvoz pomemben del dejavnosti kitajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. V skladu z razvojnimi načrti za sektor, ki jih je predstavila CFIA, bo pričakovano povečanje povpraševanja na domačem trgu verjetno privedlo do zmanjšanja deleža izvoza na raven 30–40 % proizvodnje. Vendar je to zmanjšanje treba upoštevati v okviru splošnega povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101, in dejstva, da je ta prosta zmogljivost v vsakem primeru tako velika kot celotna potrošnja Unije. Poleg tega napoved CFIA ne vsebuje nobenega časovnega okvira za znižanje kitajskega izvoznega deleža niti konkretnih znakov, da se je ta premik morda že začel. Zaradi tega je razvojni načrt, ki ga je predložila CFIA, treba obravnavati kot preveč nejasen in nedoločen program, zlasti če nasprotuje morebitnemu izteku ukrepov, kar bi imelo takojšen učinek. Zato obstoj tega načrta na tej stopnji ne more vplivati na sklepne ugotovitve o verjetnosti ponovitve škode, če bi se ukrepi iztekli.

(104)

Trenutno je kitajska prisotnost na trgu Unije zelo omejena in ne presega 0,5-odstotnega tržnega deleža v smislu obsega. Kljub temu ostaja trg Unije privlačen za kitajske proizvajalce zaradi višjih cen na trgu EU. To se lahko dokaže s poskusi kitajskih proizvajalcev izvoznikov, da bi se izognili protidampinškim ukrepom EU. Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je bila posledica tega ravnanja že razširitev ukrepov na kitajski izvoz prek Malezije.

(105)

Poleg tega se izvozno usmerjena kitajska industrija sooča z vedno več težavami pri iskanju poti do svojih običajnih izvoznih trgov, saj je naraščajoče število teh trgov nedavno uvedlo protidampinške ukrepe na izvoz različnih vrst pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Kitajske, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 47.

(106)

Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se zaradi privlačnosti trga Unije zaradi njegove velikosti in cen v primeru razveljavitve ukrepov velik del trenutnega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije. Treba je opozoriti, da je pred uvedbo prvotnih ukrepov kitajski tržni delež na trgu Unije znašal 26 %.

(107)

Nazadnje je treba v zvezi z ravnjo kitajskih izvoznih cen spomniti, da so bile med prvotno preiskavo ugotovljene zelo visoke stopnje dampinga in stopnje škode, izračunane na osnovi izvoznih cen kitajskih izvoznikov. Na podlagi kitajskih izvoznih cen za Hrvaško v letu 2012 in prvem četrtletju leta 2013, to je pred pristopom Hrvaške k EU in razširitvijo zaščitnih ukrepov EU na to državo, mogoče zaključiti, da je raven kitajskih izvoznih cen, ki je privedla do uvedbe ukrepov v prvotni preiskavi, še vedno precej podobna. Poleg tega ukrepi trgovinske zaščite, ki so jih za uvoz kitajskih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla uvedle tretje države, potrjujejo, da se nepošteno določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov nadaljuje in ni omejeno le na trg Unije.

(108)

Ugotovitve preiskave so izpostavile več zaskrbljujočih elementov, vključno z veliko prosto zmogljivostjo v LRK, nadaljevanjem dampinga in nelojalnega nižanja cen po vsem svetu, načrtovanim razvojem proizvodne zmogljivosti, proizvodno paleto in zapletenostjo izdelkov v LRK ter naraščajočimi trgovinskimi ovirami na trgih drugih najpomembnejših tretjih držav. Po drugi strani pa je potrošnja Unije v zadnjih 5 letih stagnirala zaradi manjšega povpraševanja v številnih sektorjih, ki so nižje v prodajni verigi. To je povzročilo stanje ranljivosti industrije Unije, za katero so značilni določena stopnja proste zmogljivosti, nizki dobički in poslovna negotovost (kot kaže zlasti zmanjšanje naložb). Glede na to se ocenjuje, da bi razveljavitev ukrepov najverjetneje povzročila nenadno vrnitev kitajskega dampinškega uvoza in da bi to lahko oslabilo položaj industrije Unije na njihovem glavnem trgu, kar bi ji ponovno povzročilo škodo.

(109)

Stranke so trdile, da je industrija Unije podvojila dobiček in denarni tok v primerjavi z letom 2010 in da zato njenega dobička ni mogoče opredeliti kot nizkega. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ne potrebuje dodatnih naložb, saj je v preteklosti veliko vlagala.

(110)

Čeprav je industrija Unije dejansko podvojila dobiček, je ta ostal nižji od dobička v obdobju prvotne preiskave (4,4 %) in ciljnega dobička v višini 5 %. Enaka logika velja za denarni tok, ki je ostal 14 % nižji od denarnega toka v obdobju prvotne preiskave. Sposobnost preživetja industrije Unije je odvisna od nadaljevanja naložb v najsodobnejšo opremo in širšega nabora izdelkov. Te trditve se zato zavrnejo.

(111)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi se v sedanjih tržnih razmerah začasno izboljšanje uspešnosti industrije Unije hitro poslabšalo. Kot je navedeno zgoraj, bi nastali izjemno ugodni pogoji za povečanje uvoza iz LRK na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu. To bi verjetno ogrozilo pozitiven razvoj na trgu Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na še vedno ranljivo finančno uspešnost industrije Unije. Spomniti je treba, da je morala industrija Unije v obdobju, obravnavanem v prvotni preiskavi (od 1. januarja 2003 do 30. septembra 2007), to je pred uvedbo protidampinških ukrepov, omejiti proizvodnjo zadevnega izdelka v nekaterih segmentih zaradi velikega uvoza iz Kitajske (18). To je imelo znaten negativen učinek na izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost.

(112)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da Komisija v svoji analizi verjetnosti ponovitve škode ni dokazala vpliva količine kitajskega izvoza in njegove povezave z ukrepi. Zainteresirana stran je trdila, da:

(113)

V odgovor na te trditve je treba opozoriti, da:

Zato je treba zgornje trditve zavrniti.

(114)

Ista zainteresirana stran je trdila, da Komisija pri analizi verjetnosti ponovitve škode ni upoštevala dejstva, da izdelki nizkega cenovnega razreda, uvoženi iz Kitajske, ne morejo vršiti cenovnega pritiska na izdelke višjega cenovnega razreda, ki jih v glavnem proizvajajo proizvajalci Unije.

(115)

V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da proizvodnja Unije zajema vse vrste pritrdilnih elementov, pri čemer so nekatere družbe osredotočene na posebne vrste (standardnih ali posebnih pritrdilnih elementov), druge pa ponujajo vse vrste. Zlasti v vzorčenih družbah znaten del prodaje sestavljajo standardni pritrdilni elementi in za tri izmed njih je velika večina prodaje v OPP sestavljena iz standardnih izdelkov. Zato je trditev, da evropska industrija proizvaja samo posebne pritrdilne elemente ali pritrdilne elemente višjega cenovnega razreda in je zato zaščitena pred škodljivim uvozom iz Kitajske, očitno napačna, ker je v nasprotju z dokazi, zbranimi in preverjenimi med preiskavo. Poleg tega je tudi znano, da kitajski sektor pritrdilnih elementov načrtuje razvoj izdelkov višjega cenovnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78. Zato je zelo verjetno, da bo sestava izdelkov v prihodnjem kitajskem izvozu prav tako zajemala vse vrste izdelkov od tistih nižjega cenovnega razreda do tistih višjega cenovnega razreda, pritisk na cene pa bo čutila celotna industrija Unije, kar bo vplivalo na izkoriščenost njene proizvodne zmogljivosti. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(116)

Nazadnje, dve drugi zainteresirani strani sta trdili, da je Komisija v svoji analizi napačno domnevala, da bodo cene iz Kitajske tako nizke, kot so bile v prvotni preiskavi. Po mnenju navedenih strani temu ni tako, saj je bilo na Kitajskem zabeleženo znatno povišanje cen, v glavnem zaradi zvišanja stroškov surovin in dela ter razvoja okoljskih standardov. Zato bo vsako nadaljnje nelojalno nižanje prodajnih cen manjše in ne bo upravičevalo razširitve ukrepov na tako visoki stopnji.

(117)

Brez poseganja v dejstvo, da stopnje ukrepov ni bilo mogoče spremeniti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa in da so se kitajske domače cene in stroški v prvotni preiskavi šteli za nezanesljive, ker kitajski proizvajalci niso uspeli doseči tržnogospodarske obravnave, je treba opozoriti na naslednje. Prvič, zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih proizvajalcev Komisija ni mogla preveriti njihovih stroškov in domnevnih sprememb, ki so se zgodile na Kitajskem. Zadevni zainteresirani strani v svojih stališčih nista predložili nobenih dokazov ali utemeljenih dejstev. Drugič, uporabljeno je sklicevanje na raven cen, ugotovljenih na Hrvaškem pred njenim pristopom k Uniji, ki jasno kaže, da so kitajski izvozniki ohranili cene, ki so zelo podobne cenam, ugotovljenim med prvotno preiskavo (glej uvodno izjavo 74). Zato je bilo treba navedeno trditev zavrniti.

(118)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(119)

Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno kakršnega koli negativnega učinka obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

(120)

V uvodni izjavi 108 je bilo ugotovljeno, da bi industrija Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celoten pozitiven gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

(121)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Vendar sta le dva uvoznika sodelovala v preiskavi in izpolnila vprašalnike Komisije. Preiskava je pokazala, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije in glavnih izvoznikov iz tretjih držav, ki prodajajo po nedampinških cenah. Poleg tega ni noben od obeh sodelujočih uvoznikov nasprotoval podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov, čeprav sta podvomila o njihovi visoki ravni. V zvezi s tem je treba opozoriti, da preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe ne more povzročiti spremembe ravni ukrepov. Ob upoštevanju navedenega in ker na splošno ni bilo interesa uvoznikov, je bilo sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi.

(122)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani, in sicer dve združenji distributerjev pritrdilnih elementov Unije, trdili, da uvedba veljavnih dajatev po tako visoki stopnji ni povzročila ponovne vzpostavitve poštene konkurence na trgu Unije, ampak je preprečila vstop kitajskega uvoza na trg Unije. Ti zainteresirani strani sta trdili, da bo vsako podaljšanje ukrepov povzročilo nadaljnje zmanjšanje možnosti dobave iz mednarodnih virov, ki so na voljo uporabnikom in uvoznikom v Uniji. V odgovor na to trditev je treba najprej opozoriti, da protidampinški ukrepi niso uvedeni zaradi preprečevanja ali prepovedi uvoza iz ciljne države, temveč predvsem zaradi ponovne vzpostavitve poštene konkurence na trgu. Stopnja veljavnih dajatev je rezultat izračunov stopenj dampinga in škode, ki sta bili določeni na podlagi ugotovitev prvotne preiskave. Drugič, Komisija se ne strinja s trditvijo, da veljavne dajatve omejujejo vire dobave na trgu Unije. Razpoložljivi statistični podatki o uvozu kažejo, da se je po uvedbi ukrepov za LRK uvoz iz tretjih držav povečal. Preiskava ni odkrila nobenih elementov, ki bi kazali na to, da ta gibanja ne bodo ohranjena tudi v prihodnje. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(123)

Poleg tega je eno od teh združenj menilo, da čeprav prvotni ukrepi niso bili povsem ustrezni in so povzročili korenito in nepotrebno izkrivljanje trga za pritrdilne elemente, bi se njihova nenadna ukinitev izkazala za enako motečo kot prvotna uvedba. To kaže, da je distributerjem pritrdilnih elementov uspelo prilagoditi njihove dobavne verige ob upoštevanju veljavnih ukrepov.

(124)

Čeprav uporabniki niso sodelovali, je bilo vseeno mogoče ugotoviti mnenja in stališča uporabnikov iz informacij, ki so jih zagotovili industrija Unije in uvozniki. Zdi se, da je uporabnike mogoče najprej razdeliti v dve kategoriji: uporabnike višjega cenovnega razreda, ki potrebujejo pritrdilne elemente zelo visokega kakovostnega razreda, in druge uporabnike. Uporabniki višjega cenovnega razreda običajno najdejo izdelke, ki jih potrebujejo, pri proizvajalcih Unije in pri nekaterih visoko specializiranih proizvajalcih izvoznikih. Po drugi strani pa je kategorija drugih uporabnikov (ki lahko vključuje tudi uporabnike višjega cenovnega razreda, ki potrebujejo cenejše izdelke za manj zahtevne aplikacije) kategorija uporabnikov, ki so običajno uporabljali kitajske izdelke. To kategorijo uporabnikov običajno oskrbujejo uvozniki in na podlagi stališč, zbranih med obiski sodelujočih uvoznikov, je ta kategorija uporabnikov zadostno oskrbljena z uvozom iz drugih držav, vključno s Tajvanom, Tajsko in Vietnamom. Na podlagi te rekonstrukcije in ob upoštevanju dejstva, da se noben uporabnik ni odločil za posredovanje v sedanji preiskavi, se sklene, da podaljšanje ukrepov ne bi bilo v nasprotju z interesom uporabnikov, za katere se zdi, da so se dobro in brez posledic prilagodili na uvedene ukrepe v zvezi s pritrdilnimi elementi iz železa ali jekla iz LRK.

(125)

Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(126)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(127)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 91/2009, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012, ohraniti.

(128)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3 zgoraj, je bila veljavnost protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka iz LRK razširjena na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. Protidampinška dajatev, ki naj se ohrani za uvoz zadevnega izdelka, kot je določeno v uvodni izjavi 3, bi morala biti še naprej razširjena na uvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne. Proizvajalci izvozniki, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kakor so bili razširjeni z Uredbo (EU) št. 723/2011, bi morali biti izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(129)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve med kitajskimi izvozniki, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi II k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložena takšna faktura, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(130)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe.