4.11.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/1

---

UREDBA (EU, EURATOM) št. 1141/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2014

o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 224 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V členu 10(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 12(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) je navedeno, da politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju politične volje državljanov Unije.

(2)

V členih 11 in 12 Listine je navedeno, da sta pravica do združevanja na vseh ravneh, na primer na področju političnih in državljanskih zadev, in pravica do svobodnega izražanja, ki vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje, temeljni pravici vsakega državljana Unije.

(3)	Evropski državljani bi morali imeti možnost, da z uveljavljanjem teh pravic polno sodelujejo v demokratičnem življenju Unije.

(4)	Resnično nadnacionalne evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije so ključne za izražanje mnenja državljanov na evropski ravni, saj premoščajo vrzeli med politiko na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(5)	Spodbujati in podpirati bi bilo treba prizadevanja evropskih političnih strank in z njimi povezanih evropskih političnih fundacij za zagotavljanje močnih vezi med evropsko civilno družbo in institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom.

(6)

Izkušnje, ki so jih evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije pridobile pri uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5), skupaj z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2011 o uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 (6), kažejo potrebo po izboljšanju pravnega in finančnega okvira za evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, da bi lahko postale vidnejši in učinkovitejši akterji v večstopenjskem političnem sistemu Unije.

(7)	Da bi priznali naloge, ki so evropskim političnim strankam podeljene s PEU, in olajšali njihovo delo, bi bilo treba za evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije uvesti poseben evropski pravni status.

(8)

Za namene registracije, nadzora in sankcioniranja evropskih političnih strank in fundacij bi bilo treba ustanoviti Organ za evropske politične stranke in fundacije (v nadaljnjem besedilu: Organ). Registracija bi morala biti nujna za pridobitev evropskega pravnega statusa, ki obsega vrsto pravic in obveznosti. Organ bi moral biti neodvisen, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov.

(9)

Določiti bi bilo treba postopke, v skladu s katerimi bi evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije pridobile evropski pravni status na podlagi te uredbe, pa tudi postopke in merila, ki bi se upoštevali pri odločanju o podelitvi takšnega evropskega pravnega statusa. Prav tako bi bilo treba določiti postopke za primere, v katerih se evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji odvzame evropski pravni status, ga izgubi ali se mu odreče.

(10)

Da bi se olajšal nadzor nad pravnimi subjekti, za katere bo veljalo tako pravo Unije kot nacionalno pravo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme akte v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi z delovanjem registra za evropske politične stranke in fundacije (v nadaljnjem besedilu: register), ki ga bo upravljal Organ, zlasti v zvezi z informacijami in spremnimi dokazili, ki se hranijo v registru. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu predloženi istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(11)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določbami o sistemu registracijskih številk ter standardnih izpiskih iz registra, ki jih Organ na zahtevo da na voljo tretjim osebam. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

Evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, ki želijo biti kot take priznane na ravni Unije na podlagi evropskega pravnega statusa ter prejemati javna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, bi morale spoštovati nekatera načela in izpolnjevati določene pogoje. Zlasti bi morale evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije spoštovati vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU.

(13)

Odločitve o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra zaradi nespoštovanja vrednot, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, bi bilo treba sprejeti le v primeru očitne in hude kršitve teh vrednot. Pri sprejetju odločitve o izbrisu bi Organ moral v celoti spoštovati Listino.

(14)

Statuti evropskih političnih strank ali evropskih političnih fundacij bi morali vključevati vrsto osnovnih določb. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da za statute evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, postavijo dodatne zahteve, pod pogojem, da niso v neskladju s to uredbo.

(15)

Organ bi moral redno preverjati, ali so pogoji in zahteve v zvezi z registracijo evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij še vedno izpolnjeni. Odločitve glede spoštovanja vrednot, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, bi bilo treba sprejeti samo v skladu s postopkom, posebej predvidenim v ta namen, in po posvetovanju z odborom neodvisnih uglednih oseb.

(16)	Organ je organ Unije v smislu člena 263 PDEU.

(17)	Zagotoviti bi bilo treba neodvisnost in preglednost delovanja odbora neodvisnih uglednih oseb.

(18)

Evropski pravni status, ki se podeli evropskim političnim strankam in z njimi povezanim fundacijam, bi jim moral zagotavljati pravno sposobnost in priznanje v vseh državah članicah. Zaradi takšne pravne sposobnosti in priznanja niso upravičeni do imenovanja kandidatov za nacionalne volitve ali volitve v Evropski parlament ali sodelovanja v referendumskih kampanjah. Takšna ali podobna upravičenja ostajajo v pristojnosti držav članic.

(19)

Dejavnosti evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij bi morala urejati ta uredba, vprašanja, ki jih ta uredba ne ureja, pa ustrezne določbe nacionalnega prava držav članic. Pravni status evropskih političnih strank ali evropskih političnih fundacij bi morale urejati ta uredba in ustrezne določbe nacionalnega prava države članice, v kateri ima sedež (v nadaljnjem besedilu: država članica sedeža). Država članica sedeža bi morala imeti možnost, da vnaprej določi veljavno pravo ali pa izbiro prepusti evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam. Država članica sedeža bi morala prav tako imeti možnost, da postavi drugačne ali dodatne zahteve glede na tiste, ki so določene v tej uredbi, vključno z določbami o registraciji in povezovanju evropskih političnih strank in fundacij v nacionalne upravne sisteme in sisteme nadzora ter o njihovi organizaciji in statutih, vključno z določbami o odgovornosti, pod pogojem, da take določbe niso v neskladju s to uredbo.

(20)

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije bi morale imeti evropsko pravno osebnost, ki je ključna sestavina evropskega pravnega statusa. Pridobitev evropske pravne osebnosti bi morala biti pogojena z zahtevami in postopki za zaščito interesov države članice sedeža, vlagatelja vloge za evropski pravni status (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) in vseh zadevnih tretjih oseb. Zlasti bi bilo treba preoblikovati kakršno koli že obstoječo nacionalno pravno osebnost v evropsko pravno osebnost, vse posamezne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz nekdanjega nacionalnega pravnega subjekta, pa bi bilo treba prenesti na novi evropski pravni subjekt. Poleg tega bi bilo za olajšanje stalnosti delovanja treba vzpostaviti zaščitne ukrepe, s katerimi bi se preprečilo, da zadevna država članica za tako preoblikovanje določi prestroge pogoje. Država članica sedeža bi morala imeti možnost, da natančneje določi vrste nacionalnih pravnih oseb, ki se lahko preoblikujejo v evropske pravne osebe, in pogojuje soglasje k preoblikovanju v evropsko pravno osebo v skladu s to uredbo s predložitvijo ustreznih jamstev, zlasti za zakonitost statutov vlagateljev v skladu z zakoni te države članice ali za zaščito upnikov ali imetnikov pravic v razmerju do že obstoječe nacionalne pravne osebnosti.

(21)

Prenehanje statusa evropske pravne osebnosti bi moralo biti pogojeno z zahtevami in postopki za zaščito interesov Unije, države članice sedeža, evropske politične stranke ali evropske politične fundacije in katerih koli zadevnih tretjih oseb. Zlasti če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija pridobi pravno osebnost v skladu s pravom države članice sedeža, bi bilo to treba šteti za preoblikovanje evropske pravne osebnosti, vse posamezne pravice in obveznosti nekdanjega evropskega pravnega subjekta pa bi bilo treba prenesti na nacionalni pravni subjekt. Poleg tega bi bilo treba, za olajšanje neprekinjenega delovanja, vzpostaviti zaščitne ukrepe, s katerimi bi se preprečilo, da bi zadevna država članica za tako preoblikovanje določila prestroge pogoje. Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne pridobi pravne osebnosti v državi članici sedeža, bi morala prenehati v skladu s pravom te države članice in v skladu s pogojem, ki zahteva, da ne zasleduje pridobitnih ciljev. Organ in odredbodajalec Evropskega parlamenta se lahko z zadevno državo članico dogovorita o podrobnostih glede prenehanja evropske pravne osebnosti, zlasti da bi se zagotovila izterjava sredstev, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije, in morebitnih denarnih sankcij.

(22)

Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo krši dolžnost spoštovanja ustreznega nacionalnega prava in če je zadeva povezana z dejavniki, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, bi Organ na zahtevo zadevne države članice moral odločiti, da bo uporabil postopke iz te uredbe. Poleg tega bi Organ na zahtevo države članice sedeža moral odločiti, da se evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki je hudo kršila dolžnost spoštovanja ustreznega nacionalnega prava glede katere koli druge zadeve, izbriše iz registra.

(23)

Upravičenost do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije bi morala biti omejena na evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije, ki so bile priznane kot take in ki so pridobile evropski pravni status. Bistveno je zagotoviti, da pogoji za pridobitev statusa evropske politične stranke niso prezahtevni, temveč jih lahko organizirane in resne transnacionalne zveze političnih strank ali fizičnih oseb ali obojih brez večjih težav izpolnijo, hkrati pa bi bilo treba določiti sorazmerna merila za dodeljevanje omejenih sredstev iz splošnega proračuna Evropske unije, ki objektivno izkazujejo evropsko ambicijo ter pristno podporo evropske politične stranke med volivci. Za oblikovanje takšnih meril bi bilo najprimerneje uporabiti izid volitev v Evropski parlament, na katerih morajo evropske politične stranke ali njihovi člani sodelovati v skladu s to uredbo, saj je natančen pokazatelj ravni priznanja, ki ga posamezna evropska politična stranka uživa med volivci. Takšna merila bi morala upoštevati vlogo neposrednega zastopanja državljanov Unije, ki je Evropskemu parlamentu podeljena s členom 10(2) PEU, ter cilj evropskih političnih strank, da polno sodelujejo v demokratičnem življenju Unije in postanejo aktivni akterji v evropski predstavniški demokraciji, da bi tako lahko učinkovito izražali poglede, mnenja in politično voljo državljanov Unije. Upravičenost do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije bi morala biti zato omejena na evropske politične stranke, ki so v Evropskem parlamentu zastopane z vsaj enim svojim članom, in na evropske politične fundacije, ki za financiranje zaprosijo prek evropske politične stranke, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom.

(24)

Za večjo preglednost financiranja evropskih političnih strank ter preprečevanje morebitnih zlorab pravil o financiranju bi se moral za namene financiranja vsak poslanec Evropskega parlamenta šteti za člana samo ene evropske politične stranke, ki bi morala biti, če je to ustrezno, stranka, s katero je povezana njegova nacionalna ali regionalna politična stranka na zadnji dan roka za vložitev vloge za financiranje.

(25)

Določiti bi bilo treba postopke, v skladu s katerimi bi lahko evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije zaprosile za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije, pa tudi postopke, merila in pravila, ki bi se upoštevali pri odločanju o dodelitvi takšnega financiranja.

(26)

Da bi spodbudili neodvisnost in odgovornost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, bi bilo treba nekatere vrste donacij in prispevkov, ki se ne zagotovijo iz splošnega proračuna Evropske unije, prepovedati ali pa zanje uvesti omejitve. Vsaka omejitev prostega pretoka kapitala, ki je lahko posledica take omejitve, je upravičena na podlagi javnega reda in nujno potrebna za doseganje teh ciljev.

(27)	Evropske politične stranke bi morale biti sposobne financirati kampanje, ki jih izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament, financiranje in omejitve izdatkov za volitve za stranke in kandidate na takih volitvah pa bi morali urejati predpisi, veljavni v posamezni državi članici.

(28)

Evropske politične stranke ne bi smele neposredno ali posredno financirati drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Evropske politične fundacije ne bi smele neposredno ali posredno financirati evropskih ali nacionalnih političnih strank ali kandidatov. Poleg tega evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije ne bi smele financirati referendumskih kampanj. Ta načela upoštevajo Izjavo št. 11 o členu 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je priložena sklepni listini Pogodbe iz Nice.

(29)

Določiti bi bilo treba posebna pravila in postopke za razdelitev odobritev, ki so vsako leto na voljo v splošnem proračunu Evropske unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati število upravičencev na eni strani ter delež izvoljenih poslancev v Evropski parlament iz vsake upravičene evropske politične stranke in z njo povezane evropske politične fundacije na drugi strani. Navedena pravila bi morala vsebovati stroge zahteve glede preglednosti, računovodstva, revizije in finančnega nadzora nad evropskimi političnimi strankami in z njimi povezanimi evropskimi političnimi fundacijami, pa tudi sorazmerne sankcije, med drugim za primere, ko bi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija kršila vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU.

(30)

Da bi se zagotovilo izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe v zvezi s financiranjem in odhodki evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter v zvezi z drugimi vprašanji, je treba vzpostaviti učinkovite nadzorne mehanizme. V ta namen bi morali Organ, odredbodajalec Evropskega parlamenta in države članice sodelovati ter si izmenjati vse potrebne informacije. Treba bi bilo spodbujati tudi vzajemno sodelovanje med organi držav članic, da bi se zagotovil učinkovit in uspešen nadzor obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega nacionalnega prava.

(31)

Treba je predvideti jasen, trden in odvračilen sistem sankcij, da bi se zagotovilo učinkovito, sorazmerno in enotno izpolnjevanje obveznosti v zvezi z dejavnostmi evropskih političnih strank in evropskih politični fundacij. Tak sistem bi moral spoštovati tudi načelo ne bis in idem, v skladu s katerim se za isto kršitev sankcij ne more izreči dvakrat. Treba je tudi opredeliti vlogi Organa in odredbodajalca Evropskega parlamenta pri nadzoru in preverjanju skladnosti ravnanja s to uredbo, pa tudi pri mehanizmih za sodelovanje med njima in organi držav članic.

(32)

Da bi prispevali k povečanju osveščenosti državljanov o evropskih političnih vprašanjih in spodbujali preglednost evropskega volilnega procesa, lahko evropske politične stranke med volitvami v Evropski parlament državljane obveščajo o vezeh, ki jih imajo z nacionalnimi političnimi strankami, s katerimi so povezane, in njihovimi kandidati.

(33)

Zaradi preglednosti ter za krepitev nadzora nad evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami ter njihove demokratične odgovornosti bi bilo treba objaviti informacije, za katere se šteje, da so v znatnem javnem interesu, zlasti v zvezi z njihovimi statuti, članstvom, računovodskimi izkazi, donatorji in donacijami, prispevki ter nepovratnimi sredstvi iz splošnega proračuna Evropske unije, pa tudi informacije v zvezi z odločitvami Organa in odredbodajalca Evropskega parlamenta glede registracije, financiranja in sankcij. Uvedba regulativnega okvira za zagotovitev, da so te informacije na voljo javnosti, je najučinkovitejši način spodbujanja enakih pogojev in poštene konkurence med političnimi silami ter zagotavljanja odprtih, preglednih in demokratičnih zakonodajnih in volilnih postopkov, s čimer se krepi zaupanje državljanov in volivcev v evropsko predstavniško demokracijo, širše pa se preprečujeta korupcija in zloraba moči.

(34)

V skladu z načelom sorazmernosti obveznost objave identitete donatorjev, ki so fizične osebe, ne bi smela veljati za donacije v znesku, ki je enak ali manjši od 1 500 EUR na leto in na donatorja. Poleg tega taka obveznost ne bi smela veljati za donacije, katerih letna vrednost presega 1 500 in je manjša od ali enaka 3 000 EUR, razen če donator predhodno pisno privoli v objavo. Ti mejni zneski predstavljajo ustrezno ravnovesje med temeljno pravico do varstva osebnih podatkov na eni strani in legitimnim javnim interesom do preglednosti glede financiranja evropskih političnih strank in fundacij na drugi, kakor so izraženi v mednarodnih priporočilih za preprečevanje korupcije v zvezi s financiranjem političnih strank in fundacij. Razkritje donacij, ki presegajo 3 000 EUR na leto in na donatorja, bi moralo omogočiti učinkovit javni nadzor in pregled odnosov med donatorji in evropskimi političnimi strankami. Prav tako bi bilo treba v skladu z načelom sorazmernosti letno objavljati informacije o donacijah, razen za donacije med kampanjami pred volitvami v Evropski parlament ali za donacije, ki presegajo 12 000 EUR, ki bi jih bilo treba objaviti čim prej.

(35)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine, zlasti členov 7 in 8 Listine, v katerih je navedeno, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, pri njenem izvajanju pa je treba te pravice in načela v celoti spoštovati.

(36)	Organ, Evropski parlament in odbor neodvisnih uglednih oseb pri uporabi te uredbe obdelujejo osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(37)	Za obdelavo osebnih podatkov pri uporabi te uredbe se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(38)

Zaradi pravne varnosti je primerno pojasniti, da so upravljavci podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001 ali Direktive 95/46/ES Organ, Evropski parlament, evropske politične stranke in evropske politične fundacije, nacionalni organi, pristojni za izvajanje nadzora nad vidiki financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ter druge relevantne tretje osebe, ki so navedene ali določene v tej uredbi. Prav tako je treba podrobno določiti najdaljše obdobje dovoljene hrambe osebnih podatkov, ki so bili zbrani za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti in preglednosti financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter članstva evropskih političnih strank. Kot upravljavci podatkov morajo Organ, Evropski parlament, evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pristojni nacionalni organi ter relevantne tretje osebe sprejeti vse primerne ukrepe, da bi izpolnjevali obveznosti iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in Direktive 95/46/ES, zlasti glede zakonitosti obdelave, varnosti postopkov obdelave in zagotavljanja informacij, pa tudi pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, da dostopajo do svojih osebnih podatkov ter zahtevajo njihov popravek in izbris.

(39)

V zvezi z obdelavo podatkov pri uporabi te uredbe se uporablja poglavje III Direktive 95/46/ES o pravnih sredstvih, odgovornosti in sankcijah. Pristojni nacionalni organi ali relevantne tretje osebe bi morali biti za vsakršno škodo, ki jo povzročijo, odgovorni v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da se za pristojne nacionalne organe ali relevantne tretje osebe uporabljajo primerne sankcije za kršitve te uredbe.

(40)	Evropski parlament bi moral tehnično podporo evropskim političnim strankam zagotavljati po načelu enakega obravnavanja, na podlagi računa in za plačilo ter o njej redno pripravljati javna poročila.

(41)	Ključni vidiki o uporabi te uredbe bi morali biti javno dostopni na temu namenjenemu spletnem mestu.

(42)

Sodni nadzor Sodišča Evropske unije bo prispeval k zagotavljanju pravilne uporabe te uredbe. Vključiti bi bilo treba tudi določbe, s katerimi bi se evropskim političnim strankam ali evropskim političnim fundacijam omogočilo, da izrazijo svoje mnenje in sprejmejo popravljalne ukrepe, preden se jim izrečejo sankcije.

(43)	Države članice bi morale zagotoviti, da so sprejeti nacionalni predpisi, ki prispevajo k učinkovitemu izvrševanju te uredbe.

(44)	Državam članicam bi bilo treba dati dovolj časa, da sprejmejo predpise, s katerimi bi se zagotovila nemotena in učinkovita uporaba te uredbe. Določiti bi bilo torej treba prehodno obdobje med začetkom veljavnosti in začetkom uporabe te uredbe.

(45)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je sprejel mnenje (10).

(46)	Glede na potrebo po znatnih spremembah in dopolnitvah predpisov in postopkov, ki se trenutno uporabljajo za politične stranke in politične fundacije na ravni Unije, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2004/2003 razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pogoje, ki urejajo statut ter financiranje političnih strank na evropski ravni (v nadaljnjem besedilu: evropske politične stranke) in političnih fundacij na evropski ravni (v nadaljnjem besedilu: evropske politične fundacije).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.	„politična stranka“ pomeni združenje državljanov: — ki uresničuje politične cilje in — ki je priznana ali ustanovljena v skladu s pravnim redom vsaj ene države članice;

2.	„politična zveza“ pomeni organizirano sodelovanje med političnimi strankami in/ali državljani;

3.	„evropska politična stranka“ pomeni politično zvezo, ki zasleduje politične cilje in je registrirana pri Organu za evropske politične stranke in fundacije, ustanovljenem v členu 6, v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe;

4.

„evropska politična fundacija“ pomeni subjekt, ki je formalno povezan z evropsko politično stranko, ki je registriran pri Organu v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe ter ki s svojimi dejavnostmi podpira in dopolnjuje cilje evropske politične stranke v okviru ciljev in temeljnih vrednot Unije, pri čemer opravlja eno ali več od naslednjih nalog: (a) opazovanje in analiziranje razprave o vprašanjih evropske javne politike in procesa evropskega povezovanja in prispevanje k njima; (b) razvijanje dejavnosti, povezanih z vprašanji evropske javne politike, na primer organiziranje in podpiranje seminarjev, izobraževanj, konferenc in študij o teh vprašanjih med ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mladinskimi organizacijami in drugimi predstavniki civilne družbe; (c) razvijanje sodelovanja za spodbujanje demokracije, vključno s tretjimi državami; (d) zagotavljanje okvira za nacionalne politične fundacije, akademike in druge ustrezne akterje za skupno udejstvovanje na evropski ravni;

5.	„regionalni parlament“ ali „regionalna skupščina“ pomeni organ, katerega člani so nosilci voljene funkcije v organih regionalne skupnosti ali so politično odgovorni izvoljeni skupščini;

6.

„financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije“ pomeni nepovratna sredstva, ki se dodelijo v skladu z naslovom VI prvega dela, ali prispevek, ki se dodeli v skladu z naslovom VIII drugega dela Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

7.

„donacija“ pomeni kateri koli prispevek v denarju, kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in/ali katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, razen prispevkov članov in običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo prostovoljno;

8.

„prispevek članov“ pomeni katera koli plačila v denarju, vključno s članarino, ali kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in/ali katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, če jih navedeni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji zagotovi eden izmed njenih članov, razen običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezni člani opravljajo prostovoljno;

9.	„letni proračun“ za namene členov 20 in 27 pomeni skupni znesek odhodkov v določenem letu, kakor je vpisan v letnih računovodskih izkazih zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije;

10.

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni eno izmed točk, določenih za stike v zvezi z vprašanji glede centralne baze podatkov o izključitvah iz člena 108 finančne uredbe in člena 144 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (12), ali vsako drugo osebo, ki jo imenujejo pristojni organi držav članic z namenom izmenjave informacij pri uporabi te uredbe;

11.	„sedež“ pomeni kraj, kjer ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija svojo osrednjo upravo;

12.	„kršitve v steku“ pomeni dve ali več kršitev, storjenih v okviru istega protipravnega dejanja;

13.	„ponovna kršitev“ pomeni kršitev, ki je bila storjena v petih letih od takrat, ko je bila storilcu izrečena sankcija za istovrstno kršitev.

POGLAVJE II

STATUT EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE

Člen 3

Pogoji za registracijo

1.   Politična zveza lahko zahteva registracijo kot evropska politična stranka, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	sedež ima v državi članici, kakor je določeno v njenem statutu;

(b)

stranka ali njeni člani so poslanci Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, regionalnih parlamentov ali regionalnih skupščin v vsaj eni četrtini držav članic oziroma ti poslanci stranko ali njene člane zastopajo ali stranka ali njeni člani so v vsaj četrtini držav članic prejeli vsaj tri odstotke oddanih glasov v vsaki od teh držav članic na zadnjih volitvah v Evropski parlament;

(c)	zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

(d)	stranka ali njeni člani so sodelovali na volitvah v Evropski parlament ali so javno naznanili namero, da bodo sodelovali na naslednjih volitvah v Evropski parlament, in

(e)	ne zasleduje pridobitnih ciljev.

2.   Vlagatelj lahko zahteva registracijo kot evropska politična fundacija, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	povezan je z evropsko politično stranko, ki je registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe;

(b)	sedež ima v državi članici, kakor je določeno v njegovem statutu;

(c)	zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

(d)	njegovi cilji dopolnjujejo cilje evropske politične stranke, s katero je formalno povezan;

(e)	njegov organ upravljanja sestavljajo člani iz vsaj ene četrtine držav članic, in

(f)	ne zasleduje pridobitnih ciljev.

3.   Evropska politična stranka je lahko formalno povezana samo z eno evropsko politično fundacijo. Vsaka evropska politična stranka in z njo povezana evropska politična fundacija zagotavljata ločevanje med tekočim poslovanjem, strukturo upravljanja ter finančnimi računi.

Člen 4

Upravljanje evropskih političnih strank

1.   Statut evropske politične stranke mora biti v skladu z veljavnim pravom države članice, v kateri ima sedež, in vključuje določbe, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a)	ime evropske politične stranke in logotip, ki se jasno razlikujeta od imena in logotipa katere koli druge obstoječe evropske politične stranke ali evropske politične fundacije;

(b)	naslov sedeža evropske politične stranke;

(c)	politični program, v katerem so določeni namen in cilji evropske politične stranke;

(d)	izjavo, da ne zasleduje pridobitnih ciljev, v skladu s točko (e) člena 3(1);

(e)	če je to ustrezno, ime politične fundacije, ki je z njo povezana, in opis formalnega razmerja med njima;

(f)	upravno in finančno organizacijo stranke ter postopke, z natančnim opisom zlasti organov in funkcij, ki so pristojni za upravno, finančno in pravno zastopanje, ter pravila o sestavi, odobritvi in preverjanju letnih izkazov ter

(g)	notranji postopek, ki ga je treba izpeljati v primeru prostovoljnega prenehanja stranke kot evropske politične stranke.

2.   Statut evropske politične stranke vključuje določbe o notranji strankarski organizaciji, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a)	podrobno ureditev pristopa, izstopa in izključitve članov stranke ter seznam strank članic, ki je priložen statutu;

(b)	pravice in dolžnosti, povezane z vsemi oblikami članstva, in ustrezne pravice glasovanja;

(c)	pristojnosti, odgovornosti in sestavo organov upravljanja stranke z natančnim opisom meril za izbiro kandidatov za vsak organ ter podrobno ureditev imenovanja in razrešitve;

(d)	postopke notranjega odločanja stranke, zlasti postopke glasovanja in zahteve glede sklepčnosti;

(e)	pristop stranke glede preglednosti, zlasti v zvezi z evidencami, računi in donacijami ter varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, ter

(f)	notranji postopek za spremembo statuta stranke.

3.   Država članica sedeža lahko postavi dodatne zahteve glede statuta, pod pogojem, da te dodatne zahteve niso v neskladju s to uredbo.

Člen 5

Upravljanje evropskih političnih fundacij

1.   Statut evropske politične fundacije mora biti v skladu z veljavnim pravom države članice, v kateri ima sedež, in vključuje določbe, ki zajemajo najmanj naslednje:

(a)	ime evropske politične fundacije in logotip, ki se jasno razlikujeta od imena in logotipa katere koli druge obstoječe evropske politične stranke ali evropske politične fundacije;

(b)	naslov sedeža evropske politične fundacije;

(c)	opis namena in ciljev evropske politične fundacije, ki morajo biti združljivi z nalogami iz točke 4 člena 2;

(d)	izjavo, da ne zasleduje pridobitnih ciljev, v skladu s točko (f) člena 3(2);

(e)	ime evropske politične stranke, s katero je neposredno povezana, in opis formalnega razmerja med njima;

(f)	seznam organov evropske politične fundacije, pri čemer so za vsakega od njih podrobno navedene pristojnosti, odgovornosti in sestava, vključno z načinom imenovanja in razrešitve članov in vodstvenih delavcev teh organov;

(g)	upravno in finančno organizacijo evropske politične fundacije in postopke, z natančnim opisom zlasti organov in funkcij, ki so pristojni za upravno, finančno in pravno zastopanje, ter pravila o sestavi, odobritvi in preverjanju letnih izkazov;

(h)	notranji postopek za spremembo statuta evropske politične fundacije in

(i)	notranji postopek, ki ga je treba izpeljati v primeru prostovoljnega prenehanja fundacije kot evropske politične fundacije.

2.   Država članica sedeža lahko postavi dodatne zahteve glede statuta, pod pogojem, da te dodatne zahteve niso v neskladju s to uredbo.

Člen 6

Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije

1.   Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljnjem besedilu: Organ) se ustanovi za namene registracije, nadzora in sankcioniranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij v skladu s to uredbo.

2.   Organ je pravna oseba. Je neodvisen in svoje naloge opravlja popolnoma v skladu s to uredbo.

Organ odloča o registraciji evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij in njihovem izbrisu iz registra v skladu s postopki in pogoji, določenimi v tej uredbi. Poleg tega Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej spoštujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju, določene v skladu s točkami (a), (b) in (d) do (f) člena 4(1) ter točk (a) do (e) in (g) člena 5(1).

V svojih odločitvah Organ v celoti upošteva temeljno pravico do svobode združevanja in potrebo po zagotavljanju pluralizma političnih strank v Evropi.

Organ predstavlja njegov direktor, ki vse odločitve Organa sprejme v imenu Organa.

3.   Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: organ za imenovanje) soglasno imenujejo direktorja Organa za petletni mandat brez možnosti ponovnega imenovanja, na podlagi predlogov, ki jih pripravi izbirna komisija, sestavljena iz generalnih sekretarjev navedenih institucij, po objavi javnega razpisa za predložitev kandidatur.

Direktor Organa se izbere na podlagi svojih osebnih in poklicnih odlik. Ne sme biti poslanec Evropskega parlamenta, voljeni nosilec katere koli funkcije ali zdajšnji oziroma nekdanji uslužbenec evropske politične stranke ali evropske politične fundacije. Izbrani direktor ne sme biti v nasprotju interesov med svojo funkcijo direktorja Organa in katerimi koli drugimi uradnimi funkcijami, zlasti v zvezi z uporabo določb te uredbe.

Če se položaj sprosti zaradi odstopa, upokojitve, razrešitve ali smrti, se zapolni v skladu z enakim postopkom.

Direktor v primeru redne zamenjave ali prostovoljnega odstopa nadaljuje z opravljanjem svojih nalog, dokler njegov naslednik ne nastopi položaja.

Če direktor Organa ne izpolnjuje več pogojev, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog, se lahko razreši na podlagi soglasja vsaj dveh od treh institucij iz prvega pododstavka, na podlagi poročila, ki ga izbirna komisija iz prvega pododstavka pripravi na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli od treh institucij.

Direktor Organa je pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Ko deluje v imenu Organa, direktor ne sme zahtevati niti sprejemati nobenih navodil od nobene institucije ali vlade ali drugega organa, urada ali agencije. Direktor Organa se vzdrži vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njegovih nalog.

Evropski parlament, Svet in Komisija v zvezi z direktorjem skupaj izvajajo pooblastila, podeljena organu za imenovanja s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije (in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije), določenimi v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (13). Brez poseganja v odločitve o imenovanju in razrešitvi lahko tri institucije izvajanje vseh ali nekaterih preostalih pooblastil, podeljenih organu za imenovanje, soglasno zaupajo kateri koli od njih.

Organ za imenovanje lahko direktorju dodeli druge naloge, če so te naloge v skladu z delovno obremenitvijo, ki izhaja iz nalog direktorja Organa, in če ne morejo privesti do nasprotja interesov ali ogroziti popolne neodvisnosti direktorja.

4.   Organ ima prostore v Evropskem parlamentu, ki Organu nudi ustrezne pisarne in upravne podporne zmogljivosti.

5.   Direktorju Organa pomaga osebje iz ene ali več institucij Unije. Pri delu za Organ to osebje deluje zgolj po navodilih direktorja Organa.

Izbor osebja ne sme privesti do nasprotja interesov med njihovimi nalogami v Organu in vsemi drugimi uradnimi nalogami, osebje pa se vzdrži vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njihovih nalog.

6.   Organ sklene sporazume z Evropskim parlamentom, po potrebi pa tudi z drugimi institucijami, o vseh upravnih dogovorih, potrebnih za opravljanje svojih nalog, zlasti sporazume v zvezi z osebjem, storitvami in podporo iz odstavkov 4, 5 in 8.

7.   Odobritve za odhodke Organa se zagotovijo pod ločenim naslovom oddelka za Evropski parlament v splošnem proračunu Evropske unije. Odobritve zadostujejo za zagotovitev popolnega in neodvisnega delovanja Organa. Direktor Evropskemu parlamentu predloži osnutek proračunskega načrta za Organ, ki se objavi. Evropski parlament na direktorja Organa prenese pristojnosti odredbodajalca v zvezi s temi odobritvami.

8.   Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 (14).

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa in registra, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

9.   Organ in odredbodajalec Evropskega parlamenta si delita vse informacije, potrebne za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo.

10.   Direktor vsako leto Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o dejavnostih Organa.

11.   Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost odločitev Organa v skladu s členom 263 PDEU in je v skladu s členoma 268 in 340 PDEU pristojno za spore v zvezi z nadomestilom škode, ki jo povzroči Organ. Kadar Organ ne sprejme odločitve, ki bi jo moral na podlagi te uredbe, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s členom 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

Člen 7

Register evropskih političnih strank in fundacij

1.   Organ vzpostavi register evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter ga upravlja. Podatki iz registra so dostopni na spletu v skladu s členom 32.

2.   Da se zagotovi pravilno delovanje registra, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 in v okviru ustreznih določb te uredbe v zvezi z:

(a)

informacijami in podpornimi dokumenti, ki jih ima Organ in za katere je register pristojno odložišče ter ki vključujejo statute evropskih političnih strank ali evropskih političnih fundacij, vse druge dokumente, predložene kot del vloge za registracijo v skladu s členom 8(2), vse dokumente držav članic sedeža iz člena 15(2) in informacij o identiteti oseb, ki so člani organov ali ki so nosilci funkcij s pristojnostmi upravnega, finančnega in pravnega zastopanja, kot je določeno v točki (f) člena 4(1) in točke (g) 5(1);

(b)

materialom iz registra iz točke (a) tega odstavka, v zvezi s katerim bo register pristojen za preverjanje zakonitosti, kot določi Organ na podlagi svojih pristojnosti, določenih v tej uredbi. Organ ni pristojen za preverjanje, ali evropska politična stranka oziroma evropska politična fundacija spoštuje obveznosti ali zahteve, ki ji jih nalaga država članica sedeža v skladu s členoma 4 in 5 ter členom 14(2) in ki so dodane obveznostim in zahtevam, ki jih določa ta uredba.

3.   Komisija z izvedbenimi akti podrobneje opredeli sistem registracijskih številk, ki ga uporablja register, in standardne izpiske iz registra, ki se jih na zahtevo da na voljo tretjim osebam, vključno z vsebino pisem in dokumentov. Ti izpiski ne vsebujejo osebnih podatkov, razen identitete oseb, ki so člani organov ali nosilci funkcij s pristojnostmi upravnega, finančnega in pravnega zastopanja, kot je določeno v točki (f) člena 4(1) in točki (g) člena 5(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37.

Člen 8

Vloga za registracijo

1.   Vloga za registracijo se vloži pri Organu. Vloga za registracijo kot evropska politična fundacija se vloži le prek evropske politične stranke, s katero je vlagatelj formalno povezan.

2.   Vlogi se priložijo:

(a)	dokumenti, ki dokazujejo, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz člena 3, vključno s standardno formalno izjavo v obliki, določeni v Prilogi;

(b)	statut stranke ali fundacije, ki vsebuje določbe, ki jih zahtevata člena 4 in 5, vključno z ustreznimi prilogami in po potrebi izjavo države članice sedeža iz člena 15(2).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 in v okviru ustreznih določb te uredbe za:

(a)	ugotavljanje kakršnih koli dopolnilnih informacij ali podpornih dokumentov v zvezi z odstavkom 2, potrebnim za to, da se Organu omogoči polno izvajanje njegovih nalog v skladu s to uredbo v zvezi z delovanjem registra;

(b)

prilagoditev standardne formalne izjave iz Priloge v zvezi s podrobnostmi, ki jih izpolni vlagatelj, kadar je to potrebno za zagotovitev, da je na voljo dovolj informacij v zvezi s podpisnikom, njegovim mandatom in evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo, katere mandat za zastopanje je prejel za namene izjave.

4.   Dokumentacija, ki jo Organ prejme kot del vloge, se takoj objavi na spletnem mestu iz člena 32.

Člen 9

Obravnava vloge in odločitev Organa

1.   Organ obravnava vlogo, da bi ugotovil, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za registracijo iz člena 3 in ali statut vsebuje določbe, zahtevane v členih 4 in 5.

2.   Organ sprejme odločitev o registraciji vlagatelja, razen če ugotovi, da ta ne izpolnjuje pogojev za registracijo iz člena 3 oziroma da statut ne vsebuje določb, ki jih zahtevata člena 4 in 5.

Organ objavi svojo odločitev o registraciji vlagatelja v enem mesecu po prejemu vloge za registracijo, če se uporabljajo postopki iz člena 15(4), pa v štirih mesecih po prejemu vloge za registracijo.

Če je vloga nepopolna, Organ od vlagatelja takoj zahteva predložitev vseh potrebnih dodatnih informacij. Rok iz drugega pododstavka začne teči šele, ko Organ prejme popolno vlogo.

3.   Standardna formalna izjava iz točke (a) člena 8(2) šteje kot zadostna, da Organ ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) ali točke (c) člena 3(2), odvisno od primera.

4.   Odločitev Organa o registraciji vlagatelja se objavi v Uradnem listu Evropske unije, skupaj s statutom zadevne stranke ali fundacije. Odločitev Organa, da ne registrira vlagatelja, se objavi v Uradnem listu Evropske unije, skupaj s podrobnimi razlogi za zavrnitev.

5.   O morebitnih spremembah dokumentov ali statuta, ki so bili predloženi v okviru vloge za registracijo v skladu s členom 8(2), se uradno obvesti Organ, ki posodobi registracijo, in sicer smiselno v skladu s postopki iz člena 15(2) in (4).

6.   Posodobljeni seznam strank članic evropske politične stranke, ki je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2), se posreduje Organu vsako leto. Vse spremembe, zaradi katerih evropska politična stranka morda ne izpolnjuje več pogoja iz točke (b) člena 3(1), se sporočijo Organu v štirih tednih po takšni spremembi.

Člen 10

Preverjanje izpolnjevanja pogojev in zahtev za registracijo

1.   Brez poseganja v postopek iz odstavka 3 Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej izpolnjujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju iz točk (a), (b) in (d) do (f) člena 4(1) ter točk (a) do (e) in (g) člena 5(1).

2.   Če organ ugotovi, da evropska politična stranka ali fundacija ne izpolnjuje več katerega od pogojev za registracijo ali predpisov o upravljanju iz odstavka 1, razen pogojev iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2), to stranko ali fundacijo o tem uradno obvesti.

3.   Evropski parlament, Svet ali Komisija lahko pri Organu vloži zahtevo za preverjanje, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2). V teh primerih in v primerih, omenjenih v točki (a) člena 16(3), Organ za mnenje o zadevi zaprosi odbor neodvisnih uglednih oseb, ustanovljen s členom 11. Odbor poda svoje mnenje v roku dveh mesecev.

Če se Organ seznani z dejstvi, ki lahko vzbudijo dvome o tem, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2), obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da bi jim omogočil vložitev zahteve za preverjanje iz prvega pododstavka. Brez poseganja v prvi pododstavek Evropski parlament, Svet in Komisija svoje namere izrazijo v dveh mesecih po prejetju teh informacij.

Postopki, določeni v prvem in drugem pododstavku, se ne začnejo v obdobju dveh mesecev pred volitvami v Evropski parlament.

Organ pri odločanju o izbrisu zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra upošteva mnenje odbora. Organ svojo odločitev ustrezno obrazloži.

Organ lahko odločitev o izbrisu iz registra zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2) sprejme le v primeru očitne in resne kršitve teh pogojev. Za sprejetje te odločitve se uporablja postopek iz odstavka 4.

4.   Organ o odločitvi o izbrisu evropske politične stranke ali fundacije iz registra zaradi očitne in resne kršitve, ki zadeva izpolnjevanje pogojev iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2), obvesti Evropski parlament in Svet. Odločitev začne veljati le, če Evropski parlament in Svet ne nasprotujeta odločitvi v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tej odločitvi ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila organ, da ji ne bosta nasprotovala. Če Evropski parlament in Svet izrazita nasprotovanje, evropska politična stranka ali fundacija ostane registrirana.

Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta odločitvi le iz razlogov, povezanih z oceno izpolnjevanja pogojev za registracijo iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2).

Zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se uradno obvesti o tem, da je bilo glede odločitve Organa o izbrisu iz registra izraženo nasprotovanje.

Evropski parlament in Svet sprejmeta stališče v skladu z njunimi pravili o sprejemanju odločitev, določenimi v skladu s Pogodbama. Vsakršno nasprotovanje se ustrezno obrazloži in se javno objavi.

5.   Če zoper odločitev Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra ni bilo izraženo nasprotovanje v skladu s postopkom iz odstavka 4, se ta odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije, skupaj s podrobnimi razlogi za izbris iz registra, in začne veljati tri mesece po objavi.

6.   Evropski politični fundaciji se samodejno odvzame njen status kot tak, če je evropska politična stranka, s katero je povezana, izbrisana iz registra.

Člen 11

Odbor neodvisnih uglednih oseb

1.   Ustanovi se odbor neodvisnih uglednih oseb. Odbor sestavlja šest članov, pri čemer Evropski parlament, Svet in Komisija imenujejo vsak po dva člana. Člani odbora se izberejo na podlagi svojih osebnih in poklicnih odlik. Člani odbora ne smejo biti poslanci Evropskega parlamenta oziroma člani Sveta ali Komisije, voljeni nosilci katerih koli funkcij ali uradniki oziroma uslužbenci Evropske unije ali aktualni oziroma nekdanji uslužbenci evropske politične stranke ali evropske politične fundacije.

Člani odbora so pri opravljanju svojih nalog neodvisni. Člani ne smejo zahtevati niti sprejemati nobenih navodil od nobene institucije ali vlade ali drugega organa, urada ali agencije ter se vzdržijo vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njihovih nalog.

Novi člani se imenujejo v odbor v šestih mesecih po zaključku prvega zasedanja Evropskega parlamenta po volitvah v Evropski parlament. Članov ni mogoče ponovno imenovati.

2.   Odbor sprejme svoj poslovnik. Člani odbora iz svojih vrst izvolijo predsednika odbora v skladu s svojim poslovnikom. Sekretariat in financiranje za odbor zagotovi Evropski parlament. Sekretariat odbora deluje zgolj po navodilih odbora.

3.   Odbor na zahtevo Organa poda svoje mnenje o kakršni koli morebitni očitni in resni kršitvi vrednot, na katerih temelji Unija, iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2), s strani evropske politične stranke ali evropske politične fundacije. V ta namen lahko odbor od Organa, Evropskega parlamenta, zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, drugih političnih strank, političnih fundacij ali drugih zainteresiranih strani zahteva kateri koli zadevni dokument in dokazilo ter povabi na zaslišanje njihove predstavnike.

V svojih mnenjih odbor v celoti upošteva temeljno pravico do svobode združevanja in potrebo po zagotavljanju pluralizma političnih strank v Evropi.

Mnenja odbora se takoj javno objavijo.

POGLAVJE III

PRAVNI STATUS EVROPSKIH POLITIČNIH STRANK IN EVROPSKIH POLITIČNIH FUNDACIJ

Člen 12

Pravna osebnost

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije imajo evropsko pravno osebnost.

Člen 13

Pravno priznanje in pravna sposobnost

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije uživajo pravno priznanje in pravno sposobnost v vseh državah članicah.

Člen 14

Veljavno pravo

1.   Delovanje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ureja ta uredba.

2.   Pri vprašanjih, ki jih ta uredba ne ureja, ali, če jih ureja le delno, pri tistih vidikih, ki niso zajeti v tej uredbi, evropske politične stranke in evropske politične fundacije urejajo veljavne določbe nacionalnega prava države članice, v kateri imajo sedež.

Dejavnosti, ki jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije izvajajo v drugih državah članicah, urejajo ustrezni nacionalni zakoni teh držav članic.

3.   Pri vprašanjih, ki jih ta uredba oziroma veljavne določbe iz odstavka 2 ne urejajo, ali, če jih urejajo le delno, pri tistih vidikih, ki v njih niso zajeti, evropske politične stranke in evropske politične fundacije urejajo določbe njihovih statutov.

Člen 15

Pridobitev evropske pravne osebnosti

1.   Evropska politična stranka oziroma evropska politična fundacija pridobi evropsko pravno osebnost na dan, ko je v Uradnem listu Evropske unije objavljena odločitev Organa o njeni registraciji v skladu s členom 9.

2.   Če tako zahteva država članica, v kateri ima vlagatelj vloge za registracijo evropske politične stranke ali evropske politične fundacije svoj sedež, se vlogi, vloženi v skladu s členom 8, priloži izjava te države članice, ki potrjuje, da vlagatelj izpolnjuje vse nacionalne zahteve za vlogo in da je njegov statut v skladu z veljavnim pravom iz prvega pododstavka člena 14(2).

3.   Kadar ima vlagatelj pravno osebnost v skladu s pravom države članice, ta država članica pridobitev evropske pravne osebnosti šteje kot preoblikovanje nacionalne pravne osebnosti v evropsko pravno osebnost kot njeno naslednico. Slednja v celoti ohrani vse prej veljavne pravice in obveznosti nekdanjega nacionalnega pravnega subjekta, ki kot tak preneha obstajati. Zadevne države članice glede takšnega preoblikovanja ne določijo prestrogih pogojev. Vlagatelj ohrani svoj sedež v zadevni državi članici, dokler ni objavljena odločitev v skladu s členom 9.

4.   Če tako zahteva država članica, v kateri ima vlagatelj sedež, Organ določi datum objave iz odstavka 1 šele po tem, ko se posvetuje s to državo članico.

Člen 16

Prenehanje evropske pravne osebnosti

1.   Evropska politična stranka oziroma evropska politična fundacija izgubi evropsko pravno osebnost na dan začetka veljavnosti odločitve Organa o njenem izbrisu iz registra, kot je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Odločitev začne veljati tri mesece po objavi, razen če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija zahteva krajše obdobje.

2.   Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se izbriše iz registra z odločitvijo Organa:

(a)	kot posledico odločitve, sprejete v skladu s členom 10(2) do (5);

(b)	v okoliščinah, navedenih v členu 10(6);

(c)	na zahtevo zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije ali

(d)	v primerih iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena.

3.   Če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo kršila ustrezne obveznosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom glede na prvi pododstavek člena 14(2), lahko država članica sedeža na Organ naslovi obrazloženo zahtevo za izbris iz registra, v katerem mora natančno in izčrpno opredeliti nezakonita dejanja in točno določiti nacionalne zahteve, ki niso bile izpolnjene. V takšnih primerih Organ:

(a)	v zadevah, ki so izključno ali pretežno povezane z elementi, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, kot so izražene v členu 2 PEU, začne postopek preverjanja v skladu s členom 10(3). Uporablja se tudi člen 10(4), (5) in (6);

(b)	v drugih zadevah in če obrazložena zahteva zadevne države članice potrdi, da so bila izčrpana vsa nacionalna pravna sredstva, odloči, da bo zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo izbrisal iz registra.

Če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo kršila ustrezne obveznosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom glede na drugi pododstavek člena 14(2) in če se zadeva izključno ali pretežno nanaša na elemente, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, kot so izražene v členu 2 PEU, lahko zadevna država članica na Organ naslovi zahtevo v skladu z določbami prvega pododstavka tega odstavka. Organ postopa v skladu s točko (a) prvega pododstavka tega odstavka.

V vseh primerih Organ deluje brez nepotrebnega odlašanja. Organ obvesti zadevno državo članico in zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z obrazloženo zahtevo za izbris iz registra.

4.   Organ določi datum objave iz odstavka 1 po tem, ko se posvetuje z državo članico, kjer ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija svoj sedež.

5.   Če zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija pridobi pravno osebnost v skladu s pravom države članice, v kateri ima sedež, ta država članica to pridobitev obravnava kot preoblikovanje evropske pravne osebnosti v nacionalno pravno osebnost, ki v celoti ohrani že obstoječe pravice in obveznosti nekdanjega evropskega pravnega subjekta. Zadevna država članica v primeru takšnega preoblikovanja ne določi prestrogih pogojev.

6.   Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne pridobi pravne osebnosti v skladu s pravom države članice, v kateri ima sedež, preneha v skladu z veljavnim pravom te države članice. Zadevna država članica lahko zahteva, da mora stranka ali fundacija pred prenehanjem pridobiti nacionalno pravno osebnost v skladu z odstavkom 5.

7.   Država članica v vseh primerih, navedenih v odstavkih 5 in 6, zagotovi popolno izpolnjevanje pogoja o nepridobitnosti iz člena 3. Organ in odredbodajalec Evropskega parlamenta se lahko z zadevno državo članico dogovorita o podrobnostih prenehanja evropske pravne osebnosti, zlasti za zagotovitev izterjave katerih koli sredstev, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije, in plačila katerih koli finančnih sankcij, izrečenih v skladu s členom 27.

POGLAVJE IV

DOLOČBE O FINANCIRANJU

Člen 17

Pogoji za financiranje

1.   Evropska politična stranka, registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom in ki ni v kateri od situacij, ki narekujejo izključitev, določeno v členu 106(1) finančne uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil odredbodajalec Evropskega parlamenta v razpisu za prispevke.

2.   Evropska politična fundacija, ki je povezana z evropsko politično stranko, upravičeno do vložitve vloge za financiranje iz odstavka 1, ter je registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe in ni v kateri od situacij, ki narekujejo izključitev, določeno v členu 106(1) finančne uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil odredbodajalec Evropskega parlamenta v razpisu za oddajo predlogov.

3.   Za namene ugotavljanja upravičenosti do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu z odstavkom 1 tega člena in točke (b) člena 3(1) ter za izvajanje člena 19(1) se poslanec Evropskega parlamenta šteje za člana samo ene evropske politične stranke, ki je, če je to ustrezno, stranka, s katero je na zadnji dan roka za vložitev vlog za financiranje povezana njegova nacionalna ali regionalna politična stranka.

4.   Finančni prispevki ali nepovratna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije ne smejo preseči 85 % letnih povračljivih odhodkov, navedenih v proračunu evropske politične stranke, in 85 % upravičenih stroškov, ki jih je imela evropska politična fundacija. Evropska politična stranka lahko porabi neporabljeni del prispevka Unije za kritje povračljivih odhodkov v proračunskem letu po njegovi dodelitvi. Zneski, ki po izteku navedenega proračunskega leta niso porabljeni, se izterjajo v skladu s finančno uredbo.

5.   Odhodki, ki so povračljivi s finančnimi prispevki, v okviru omejitev iz členov 21 in 22 zajemajo administrativne odhodke in odhodke za tehnično pomoč, sestanke, raziskave, čezmejne dejavnosti, študije, informiranje in objave ter odhodke v zvezi s kampanjami.

Člen 18

Vloga za financiranje

1.   Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki izpolnjuje pogoje iz člena 17(1) ali (2), za pridobitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije vloži vlogo pri Evropskem parlamentu po objavi razpisa za prispevke ali za oddajo predlogov.

2.   Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija mora v času vložitve vloge izpolnjevati obveznosti iz člena 23 ter mora biti od datuma vložitve vloge do konca proračunskega leta ali dejavnosti, za katero je dodeljen prispevek ali donacija, vpisana v registru in ji ne sme biti izrečena sankcija iz člena 27(1) in točk (v) in (vi) točke (a) člena 27(2).

3.   Evropska politična fundacija v vlogo za financiranje vključi svoj letni delovni program ali akcijski načrt.

4.   Odredbodajalec Evropskega parlamenta sprejme odločitev v treh mesecih po zaključku razpisa za prispevke ali razpisa za zbiranje predlogov ter odobri in upravlja ustrezne odobritve v skladu s finančno uredbo.

5.   Evropska politična fundacija lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije le prek evropske politične stranke, s katero je povezana.

Člen 19

Merila za dodelitev in razdelitev sredstev

1.   Razpoložljive odobritve za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki v skladu s členom 18 prejmejo prispevek ali nepovratna sredstva, se vsako leto porazdelijo na podlagi naslednjega razdelitvenega ključa:

—	15 % odobritev se med upravičene evropske politične stranke razdeli v enakih delih,

—	85 % odobritev se med upravičene evropske politične stranke razdeli sorazmerno z njihovim številom poslancev, ki so izvoljeni v Evropski parlament.

Enak razdelitveni ključ se uporablja za evropske politične fundacije na podlagi njihove povezanosti s posamezno evropsko politično stranko.

2.   Razdelitev iz odstavka 1 temelji na številu izvoljenih poslancev v Evropski parlament, ki so na zadnji dan roka za vložitev vlog za financiranje člani evropske politične stranke vlagateljice ob upoštevanju člena 17(3).

Spremembe števila izvoljenih poslancev po tem datumu ne vplivajo na zadevne deleže financiranja med evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami. Ta določba ne posega v zahteve iz člena 17(1), v skladu s katerim mora biti evropska politična stranka v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim poslancem.

Člen 20

Donacije in prispevki

1.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije lahko sprejmejo donacije fizičnih ali pravnih oseb v vrednosti do 18 000 EUR na leto in na donatorja.

2.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ob predložitvi svojih letnih računovodskih izkazov v skladu s členom 23 posredujejo tudi seznam vseh donatorjev in njihovih donacij, pri čemer navedejo vrsto in vrednost posamezne donacije. Ta odstavek se uporablja tudi za prispevke strank članic evropskih političnih strank in organizacij članic evropskih političnih fundacij.

Za donacije fizičnih oseb, katerih vrednost presega 1 500 EUR in je manjša od ali enaka 3 000 EUR, zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija navede, ali so ustrezni donatorji predhodno pisno privolili v objavo v skladu s točko (e) člena 32(1).

3.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v šestih mesecih pred volitvami v Evropski parlament pisno in v skladu z odstavkom 2 vsak teden obvestijo Organ o donacijah, ki jih prejmejo.

4.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije pisno in v skladu z odstavkom 2 takoj obvestijo Organ o sprejetih posamičnih donacijah, katerih vrednost presega 12 000 EUR.

5.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ne smejo sprejeti:

(a)	anonimnih donacij ali prispevkov;

(b)	donacij iz proračunov političnih skupin v Evropskem parlamentu;

(c)	donacij katerega koli javnega organa iz države članice ali tretje države ali katerega koli podjetja, v katerem ima lahko tak javni organ posredno ali neposredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva tega podjetja, svoje finančne udeležbe ali predpisov, ki jih urejajo, ali

(d)	donacij katerega koli zasebnega subjekta s sedežem v tretji državi ali posameznikov iz tretje države, ki niso upravičeni do glasovanja na volitvah v Evropski parlament.

6.   Vse donacije, ki niso dovoljene v skladu s to uredbo, se v 30 dneh od datuma, ko jih evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prejme:

(a)	vrnejo donatorju ali kateri koli osebi, ki deluje v imenu donatorja, ali

(b)

kadar donacije ni mogoče vrniti, se o njej poroča Organu in Evropskemu parlamentu. Odredbodajalec Evropskega parlamenta pripravi in odobri izterjavo v skladu z določbami iz členov 78 in 79 finančne uredbe. Zadevna sredstva se vpišejo kot splošni prihodki v oddelku splošnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na Evropski parlament.

7.   Prispevki, ki jih evropska politična stranka prejme od svojih članov, so dopustni. Vrednost takšnih prispevkov ne presega 40 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke.

8.   Prispevki, ki jih evropska politična fundacija prejme od svojih članov in od evropske politične stranke, s katero je povezana, so dopustni. Vrednost teh prispevkov ne presega 40 % letnega proračuna zadevne evropske politične fundacije in ti prispevki ne smejo izvirati iz sredstev, ki jih je evropska politična stranka prejela iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s to uredbo.

Dokazno breme nosi evropska politična stranka, ki v svojih računovodskih izkazih jasno navede izvor sredstev, ki jih porabi za financiranje evropske politične fundacije, s katero je povezana.

9.   Brez poseganja v odstavka 7 in 8 lahko evropske politične stranke in evropske politične fundacije sprejmejo prispevke od državljanov, ki so njihovi člani, do vrednosti 18 000 EUR na leto in na člana, če ti člani znesek prispevajo v svojem imenu.

Prag iz prvega pododstavka se ne uporablja, če je zadevni član tudi izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta, nacionalnega parlamenta ali regionalnega parlamenta oziroma regionalne skupščine.

10.   Vsi prispevki, ki niso dovoljeni v skladu s to uredbo, se vrnejo v skladu z odstavkom 6.

Člen 21

Financiranje kampanj v okviru volitev v Evropski parlament

1.   Ob upoštevanju drugega pododstavka se sredstva, ki jih evropske politične stranke prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira, lahko porabijo za financiranje kampanj, ki jih evropske politične stranke izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament, na katerih je njihovo sodelovanje obvezno v skladu s točko (d) člena 3(1).

V skladu s členom 8 Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (15) vsaka država članica z nacionalnimi predpisi ureja financiranje in morebitno omejevanje volilnih stroškov za vse politične stranke, kandidate in tretje osebe na volitvah v Evropski parlament, poleg urejanja njihovega sodelovanja na teh volitvah.

2.   Evropske politične stranke v svojih letnih računovodskih izkazih jasno opredelijo odhodke v zvezi s kampanjami iz odstavka 1.

Člen 22

Prepoved financiranja

1.   Ne glede na člen 21(1) se financiranje evropskih političnih strank iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Za te nacionalne politične stranke in kandidate še naprej veljajo nacionalni predpisi.

2.   Financiranje evropskih političnih fundacij iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se lahko porabi samo za financiranje njihovih nalog, kakor so navedene v točki 4 člena 2, in za kritje odhodkov, ki so neposredno povezani s cilji, navedenimi v njihovih statutih v skladu s členom 5. V nobenem primeru se ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje volitev, političnih strank ali kandidatov ali drugih fundacij.

3.   Financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se ne sme porabiti za financiranje referendumskih kampanj.

POGLAVJE V

NADZOR IN SANKCIJE

Člen 23

Obveznosti v zvezi z računovodskimi izkazi in revizijo ter obveznosti poročanja

1.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije najpozneje v šestih mesecih po koncu proračunskega leta predložijo Organu, kopijo pa odredbodajalcu Evropskega parlamenta in pristojni nacionalni kontaktni točki v državi članici njihovega sedeža,:

(a)

svoje letne računovodske izkaze in spremna pojasnila, v katerih so zajeti prihodki in odhodki ter sredstva in obveznosti na začetku in na koncu proračunskega leta, v skladu z veljavnim pravom v državi članici, v kateri imajo sedež, in letne računovodske izkaze, in sicer na podlagi mednarodnih računovodskih standardov, kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(b)	poročilo o zunanji reviziji letnih računovodskih izkazov, ki zajema njihovo zanesljivost ter zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov in ki jo je opravil neodvisen organ ali neodvisen strokovnjak, in

(c)	seznam donatorjev in dajalcev prispevkov ter njihovih donacij oziroma prispevkov, o katerih se poroča v skladu s členom 20(2), (3) in (4).

2.   Kadar evropske politične stranke ali evropske politične fundacije izvršujejo odhodke skupaj z nacionalnimi političnimi strankami oziroma nacionalnimi političnimi fundacijami ali z drugimi organizacijami, v letne računovodske izkaze iz odstavka 1 vključijo dokazila o odhodkih, ki so evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji nastali neposredno ali prek zadevnih tretjih oseb.

3.   Neodvisne zunanje organe ali strokovnjake iz točke (b) odstavka 1 izbere, pooblasti in plača Evropski parlament. Ustrezno se jih pooblasti za revidiranje računovodskih izkazov v skladu z veljavnim pravom v državi članici, v kateri imajo sedež.

4.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije neodvisnim organom ali strokovnjakom zagotovijo vse informacije, ki jih ti zahtevajo za namene revizije.

5.   Neodvisni organi ali strokovnjaki Organ in odredbodajalca Evropskega parlamenta obvestijo o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali finančnim interesom Unije. O tem Organ in odredbodajalec Evropskega parlamenta obvestita zadevne nacionalne kontaktne točke.

Člen 24

Splošna pravila o nadzoru

1.   Nadzor skladnosti evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi iz te uredbe se izvaja v sodelovanju z Organom, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in pristojnimi državami članicami.

2.   Organ nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi iz te uredbe, zlasti v povezavi s členom 3, točkami (a), (b) in (d) do (f) člena 4(1), točkami (a) do (e) in (g) člena 5(1), členom 9(5) in (6) ter členi 20, 21 in 22.

Odredbodajalec Evropskega parlamenta nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi, povezanimi s financiranjem Unije, iz te uredbe v skladu s finančno uredbo. Evropski parlament pri izvajanju tega nadzora sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boj proti njim.

3.   Nadzor Organa in odredbodajalca Evropskega parlamenta iz odstavka 2 se ne izvaja glede skladnosti evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z njihovimi obveznostmi iz veljavnega nacionalnega prava iz člena 14.

4.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije Organu, odredbodajalcu Evropskega parlamenta, Računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) ali državam članicam zagotovijo vse zahtevane informacije, potrebne za izvajanje kontrol, za katere so v skladu s to uredbo odgovorni.

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije na zahtevo Organa in za namene nadzora skladnosti s členom 20 Organu zagotovijo vse informacije o prispevkih posameznih članov in o identiteti teh članov. Poleg tega lahko Organ od evropskih političnih strank po potrebi zahteva, da posredujejo podpisana potrdila članov, ki so nosilci voljene funkcije, da bi se preverila skladnost s pogoji iz prvega pododstavka točke (b) člena 3(1).

Člen 25

Izvrševanje in nadzor v zvezi s financiranjem Unije

1.   Odobritve za financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij se določijo v okviru letnega proračunskega postopka in se izvršujejo v skladu s to uredbo in finančno uredbo.

Odredbodajalec Evropskega parlamenta določi pogoje za prispevke in nepovratna sredstva v razpisu za prispevke in razpisu za zbiranje predlogov.

2.   Nadzor nad financiranjem iz splošnega proračuna Evropske unije in njegovo uporabo se izvaja v skladu s finančno uredbo.

Nadzor se izvaja tudi na podlagi letne potrditve, ki jo opravi zunanji neodvisni revizor, kakor je določeno v členu 23(1).

3.   Računsko sodišče izvaja svoje revizijske pristojnosti v skladu s členom 287 PDEU.

4.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki so financirane v skladu s to uredbo, Računskemu sodišču na njegovo zahtevo posredujejo vse dokumente ali informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

5.   V sklepu ali sporazumu o prispevku ali dodelitvi nepovratnih sredstev se izrecno določi, da Evropski parlament in Računsko sodišče opravita revizijo na podlagi računovodskih dokumentov in na kraju samem pri evropski politični stranki, ki je prejela prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije, ali pri evropski politični fundaciji, ki je prejela nepovratna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije.

6.   Računsko sodišče in odredbodajalec Evropskega parlamenta ali kateri koli drug zunanji organ, ki ga pooblasti odredbodajalec Evropskega parlamenta, lahko izvedejo potrebne preglede in preverjanja na kraju samem, da bi preverili zakonitost odhodkov in pravilno izvajanje določb sklepa ali sporazuma o prispevku ali dodelitvi nepovratnih sredstev ter, v primeru evropskih političnih fundacij, primerno izvajanje delovnega programa ali akcije. Zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija predloži vse dokumente ali informacije, potrebne za izvajanje te naloge.

7.   OLAF lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s prispevki ali nepovratnimi sredstvi v okviru te uredbe ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Odredbodajalec Evropskega parlamenta lahko na podlagi ugotovitev odredi izterjavo.

Člen 26

Tehnična podpora

Vsa tehnična podpora, ki jo Evropski parlament zagotavlja evropskim političnim strankam, temelji na načelu enakega obravnavanja. Odobri se pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, pod katerimi se zagotavlja drugim zunanjim organizacijam in združenjem, ki se jim lahko odobrijo podobne ugodnosti, ter se zagotovi na podlagi računa in za plačilo.

Člen 27

Sankcije

1.   V naslednjih primerih se Organ v skladu s členom 16 odloči za sankcijo izbrisa evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra:

(a)	kadar je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je stranka ali fundacija izvrševala nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kakor so določene v členu 106(1) finančne uredbe;

(b)	če se v skladu s postopki iz člena 10(2) do (5) ugotovi, da ne izpolnjuje več enega ali več pogojev, določenih v točkah (a), (c) in (e) člena 3(1) ali členu 3(2), ali

(c)	če država članica zahteva izbris iz registra zaradi hude kršitve obveznosti iz nacionalnega prava in je zahtevek skladen z zahtevami iz točke (b) člena 16(3).

2.   Organ izreče finančne sankcije v naslednjih primerih:

(a)

količinsko neopredeljive kršitve: (i) če niso izpolnjene zahteve iz člena 9(5) ali (6); (ii) če niso izpolnjene prevzete obveznosti in če ni skladnosti z informacijami, ki jih zagotovi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v skladu s točkami (a), (b) in (d) do (f) člena 4(1) ter točkami (a), (b), (d) in (e) člena 5(1); (iii) če ni izpolnjena obveznost posredovanja seznama donatorjev in njihovih donacij v skladu s členom 20(2) ali poročanja o donacijah v skladu s členom 20(3) in (4); (iv) kadar je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija kršila obveznosti iz člena 23(1) ali člena 24(4); (v) če je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljena, da je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izvrševala nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kakor so določene v členu 106(1) finančne uredbe; (vi) če je zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija kadar koli namenoma opustila dolžnost zagotavljanja informacij ali je naklepno predložila netočne ali zavajajoče informacije ali če organi, ki so po tej uredbi pristojni za revizijo ali opravljanje pregledov pri upravičencih do financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije, odkrijejo nepravilnosti v svojih letnih računovodskih izkazih, ki štejejo za bistvene opustitve ali napačne navedbe postavk v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, opredeljenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 1606/2002;

(b)	količinsko opredeljive kršitve: (i) če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sprejela donacije in prispevke, ki v skladu s členom 20(1) ali (5) niso dovoljeni, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 20(6); (ii) če niso izpolnjene zahteve iz členov 21 in 22.

3.   Odredbodajalec Evropskega parlamenta lahko evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo izloči iz prihodnjega financiranja Unije za do pet let, ali do deset let v primerih ponovne kršitve v petletnem obdobju, če je bila spoznana za krivo katere koli kršitve iz točk (v) in (vi) točke (a) odstavka 2. To ne posega v pooblastila odredbodajalca Evropskega parlamenta, določena v členu 204n finančne uredbe.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 se evropskim političnim strankam ali evropskim političnim fundacijam izrečejo naslednje finančne sankcije:

(a)

v primeru količinsko neopredeljivih kršitev določen odstotek letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije: — 5 % ali — 7,5 % v primeru kršitev v steku ali — 20 % v primeru, da je zadevna kršitev ponovna kršitev, ali — tretjina zgoraj navedenih odstotkov, če zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prostovoljno prizna kršitev, preden Organ uradno začne preiskavo, tudi v primeru kršitev v steku ali ponovne kršitve, in če zadevna stranka ali fundacija sprejme ustrezne popravljalne ukrepe, — 50 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije za predhodno leto, kadar je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je izvrševala nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kakor so določene v členu 106(1) finančne uredbe;

(b)

v primeru količinsko opredeljivih kršitev določen odstotek prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska v skladu z naslednjo lestvico, do največ 10 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije: — 100 % prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska, če ne presega 50 000 EUR, ali — 150 % prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska, če presega 50 000 EUR, vendar ne presega 100 000 EUR, ali — 200 % prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska, če presega 100 000 EUR, vendar ne presega 150 000 EUR, ali — 250 % prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska, če presega 150 000 EUR, vendar ne presega 200 000 EUR, ali — 300 % prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska, če presega 200 000 EUR, ali — tretjina zgoraj navedenih odstotkov, če zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija prostovoljno prizna kršitev, preden Organ in/ali odredbodajalec Evropskega parlamenta uradno začne preiskavo, in če zadevna stranka ali fundacija sprejme ustrezne popravljalne ukrepe.

Pri uporabi zgoraj navedenih odstotkov se vsaka donacija ali prispevek obravnava ločeno.

5.   Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija stori več kršitev te uredbe v steku, se ji izreče zgolj sankcija, določena za najhujšo kršitev, razen če ni v točki (a) odstavka 4 določeno drugače.

6.   Za sankcije, določene s to uredbo, velja zastaralni rok pet let od datuma, ko je bila kršitev storjena, ali, v primeru nadaljevane ali ponovne kršitve, od datuma, ko kršitev preneha.

Člen 28

Sodelovanje med Organom, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami

1.   Organ, odredbodajalec Evropskega parlamenta in države članice si prek nacionalnih kontaktnih točk izmenjujejo informacije in se redno medsebojno obveščajo o zadevah, povezanih z določbami o financiranju, kontrolami in sankcijami.

2.   Prav tako se dogovorijo o praktični ureditvi izmenjave takšnih informacij, vključno s pravili o razkritju zaupnih informacij ali dokazov in sodelovanju med državami članicami.

3.   Odredbodajalec Evropskega parlamenta obvesti Organ o vseh ugotovitvah, ki bi bile lahko povod za izrek sankcij iz člena 27(2) do (4), da se mu omogoči sprejetje ustreznih ukrepov.

4.   Organ obvesti odredbodajalca Evropskega parlamenta o vseh sprejetih odločitvah glede sankcij, da bi odredbodajalec lahko ustrezno ukrepal v skladu s finančno uredbo.

Člen 29

Popravljalni ukrepi in načela dobrega upravljanja

1.   Preden Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta sprejme končno odločitev v zvezi s sankcijami iz člena 27, zadevni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo kršitve v razumnem roku, ki praviloma ni daljši od enega meseca. Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta zlasti omogoči, da se popravijo administrativne in računske napake, da se po potrebi zagotovijo dodatni dokumenti ali informacije ali se popravijo manjše napake.

2.   Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne sprejme popravljalnih ukrepov v roku iz odstavka 1, se sprejme odločitev glede izreka ustreznih sankcij iz člena 27.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v zvezi s pogoji, določenimi v točkah (b) do (d) člena 3(1) in točki (c) člena 3(2).

Člen 30

Izterjava

1.   Na podlagi odločitve organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra odredbodajalec Evropskega parlamenta razveljavi veljavne odločitve o financiranju s strani Unije oziroma odpove sporazume o takem financiranju, razen v primeru iz točke (c) člena 16(2) in točk (b) in (d) člena 3(1). Odredbodajalec tudi izterja kakršno koli financiranje s strani Unije, vključno z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let.

2.   Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki ji je bila izrečena sankcija zaradi katere koli kršitve iz člena 27(1) in točk (v) in (vi) točke (a) člena 27(2), iz tega razloga ne izpolnjuje več pogojev iz člena 18(2). Zato odredbodajalec Evropskega parlamenta odpove sporazum o prispevku oziroma nepovratnih sredstvih ali razveljavi odločitev o financiranju s strani Unije, ki se dodeli v skladu s to uredbo, in izterja neupravičeno plačane zneske na podlagi sporazuma ali sklepa o prispevku ali nepovratnih sredstvih ter tudi vsa neporabljena sredstva Unije iz preteklih let.

V primeru take odpovedi oziroma razveljavitve se plačila odredbodajalca Evropskega parlamenta omejijo na upravičene, dejansko nastale odhodke evropske politične stranke ali evropske politične fundacije do datuma, ko začne veljati odločitev o odpovedi oziroma razveljavitvi.

Ta odstavek se uporablja tudi za primere iz točke (c) člena 16(2) in točk (b) in (d) člena 3(1).

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Zagotavljanje informacij državljanom

Ob upoštevanju členov 21 in 22 ter svojih statutov in notranjih postopkov sprejmejo evropske politične stranke v okviru volitev v Evropski parlament vse ustrezne ukrepe za obveščanje državljanov Unije o povezavah med nacionalnimi političnimi strankami in kandidati ter zadevnimi evropskimi političnimi strankami.

Člen 32

Preglednost

1.   Evropski parlament po pooblastilu svojega odredbodajalca ali Organa na spletnem mestu, ustvarjenem v ta namen, objavi:

(a)

imena in statute vseh registriranih evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, skupaj z dokumenti, ki so bili predloženi v okviru njihove vloge za registracijo v skladu s členom 8, najpozneje štiri tedne po tem, ko je Organ sprejel svojo odločitev, ter vse naknadne spremembe, o katerih je bil Organ uradno obveščen v skladu s členom 9(5) in (6);

(b)	seznam vlog, ki so bile zavrnjene, skupaj z dokumenti, predloženimi v okviru vloge za registracijo, skupaj z vlogami za registracijo v skladu s členom 8, in razloge za zavrnitev, najpozneje štiri tedne po tem, ko je Organ sprejel svojo odločitev;

(c)	letno poročilo s preglednico zneskov, plačanih posamezni evropski politični stranki in evropski politični fundaciji za vsako proračunsko leto, za katero je prejela prispevek ali so ji bila izplačana nepovratna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

(d)	letne računovodske izkaze in zunanja revizijska poročila iz člena 23(1) ter, za evropske politične fundacije, končna poročila o izvajanju delovnih programov ali ukrepov;

(e)

imena donatorjev in njihovih donacij, ki so jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije sporočile v skladu s členom 20(2), (3) in (4), razen donacij fizičnih oseb, ki ne presegajo vrednosti 1 500 EUR na leto in na donatorja in ki se sporočijo kot „manjše donacije“. Donacije fizičnih oseb, katerih letna vrednost presega višja od 1 500 EUR in je manjša od ali enaka 3 000 EUR, se ne objavijo brez predhodnega pisnega dovoljenja o njihovi objavi, ki ga da njihov donator. Brez predhodnega dovoljenja se take donacije sporočijo kot „manjše donacije“. Skupno število manjših donacij in število donatorjev na koledarsko leto se tudi objavi;

(f)	prispevke iz člena 20(7) in (8), ki so jih evropske politične stranke in evropske politične fundacije sporočile v skladu s členom 20(2), vključno z identiteto strank ali organizacij članic, ki so zagotovile prispevke;

(g)	podrobne informacije in razloge za katero koli končno odločitev, ki jo sprejme Organ v skladu s členom 27, vključno, če je ustrezno, s katerimi koli mnenji, ki jih sprejme odbor neodvisnih uglednih oseb v skladu s členoma 10 in 11, ob ustreznem upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001;

(h)	podrobne informacije in razloge za katero koli končno odločitev, ki jo sprejme odredbodajalec Evropskega parlamenta v skladu s členom 27;

(i)	opis tehnične podpore, zagotovljene evropskim političnim strankam, in

(j)	ocenjevalno poročilo Evropskega parlamenta o uporabi te uredbe in dejavnostih, financiranih, kakor je navedeno v členu 38.

2.   Evropski parlament javno objavi seznam pravnih oseb, ki so članice evropske politične stranke, kakor je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2) in se posodablja v skladu s členom 9(6), ter skupno število posameznih članov.

3.   Osebni podatki se izključijo iz objave na spletnem mestu iz odstavka 1, razen če se objavijo v skladu s točkami (a), (e) ali (g) odstavka 1.

4.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v javno dostopni izjavi o varstvu zasebnosti potencialnim članom in donatorjem zagotovijo informacije, ki jih zahteva člen 10 Direktive 95/46/ES, in jih obvestijo o tem, da bodo Evropski parlament, Organ, OLAF, Računsko sodišče, države članice ali zunanji organi ali strokovnjaki, ki jih ti pooblastijo, njihove osebne podatke obdelovali za namene revizije in nadzora, ter o tem, da bodo njihovi osebni podatki objavljeni na spletnem mestu iz odstavka 1 v skladu s pogoji iz tega člena. Odredbodajalec Evropskega parlamenta pri izvajanju člena 11 Uredbe (ES) št. 45/2001 enake informacije objavi v razpisih za prispevke ali zbiranje predlogov iz člena 18(1) te uredbe.

Člen 33

Varstvo osebnih podatkov

1.   Organ, Evropski parlament in odbor neodvisnih uglednih oseb, ustanovljen s členom 11, pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Za namen obdelave osebnih podatkov štejejo za upravljavce podatkov v skladu s točko (d) člena 2 navedene uredbe.

2.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, države članice, ko izvajajo nadzor nad vidiki financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij v skladu s členom 24, ter neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov v skladu s členom 23(1), pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnajo v skladu z Direktivo 95/46/ES in nacionalnimi predpisi, sprejetimi na njeni podlagi. Za namen obdelave osebnih podatkov veljajo za upravljavce podatkov v skladu s točko (d) člena 2 navedene direktive.

3.   Organ, Evropski parlament in odbor neodvisnih uglednih oseb, ustanovljen s členom 11, zagotovijo, da se osebni podatki, ki jih zberejo na podlagi te uredbe, uporabljajo samo za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti ter preglednosti financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter članstva evropskih političnih strank. Vse osebne podatke, zbrane v ta namen, izbrišejo najpozneje 24 mesecev po objavi njihovih ustreznih delov v skladu s členom 32.

4.   Države članice in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov, uporabijo osebne podatke, ki jih prejmejo, samo za izvajanje nadzora nad financiranjem evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij. Te osebne podatke izbrišejo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, potem ko so jih posredovali v skladu s členom 28.

5.   Osebni podatki se lahko hranijo za obdobje, daljše od obdobja iz odstavka 3 ali obdobja, ki je v skladu z odstavkom 4 predvideno v nacionalnem pravu, če je to potrebno zaradi pravnih ali upravnih postopkov, ki se nanašajo na financiranje evropske politične stranke ali evropske politične fundacije ali na članstvo evropske politične stranke. Vsi taki osebni podatki se izbrišejo najpozneje teden dni po datumu zaključka navedenih postopkov s pravnomočno odločbo ali po rešitvi kakršne koli revizije, pritožbe, pravde ali terjatve.

6.   Upravljavci podatkov iz odstavkov 1 in 2 izvedejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo, spremembo ali nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava takšnih podatkov vključuje njihov prenos po omrežju, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

7.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje, da Organ, Evropski parlament in odbor neodvisnih uglednih oseb, ustanovljen s členom 11, pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe spoštujejo in varujejo temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb. Brez poseganja v kakršna koli pravna sredstva lahko vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da je bila njegova pravica do varstva osebnih podatkov kršena kot posledica obdelave teh podatkov s strani Organa, Evropskega parlamenta ali odbora.

8.   Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, države članice in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov na podlagi te uredbe, so za vsako škodo, ki jo povzročijo pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe, odgovorni v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. Države članice zagotovijo, da se jim lahko izrečejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve te uredbe, Direktive 95/46/ES in nacionalnih predpisov, sprejetih na njeni podlagi, ter zlasti za zlorabo osebnih podatkov.

Člen 34

Pravica do zaslišanja

Preden Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta sprejme odločitev, ki bi lahko negativno posegla v pravice evropske politične stranke, evropske fundacije ali vlagatelja iz člena 8, zasliši predstavnike zadevne(-ga) evropske politične stranke, evropske politične fundacije ali vlagatelja. Organ oziroma Evropski parlament ustrezno obrazloži svojo odločitev.

Člen 35

Pravica do pritožbe

Zoper odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, se lahko sproži sodni postopek pred Sodiščem Evropske unije v skladu z ustreznimi določbami PDEU.

Člen 36

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 8(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 24. novembra 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 7(2) in člena 8(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2) in členom 8(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 38

Ocenjevanje

Evropski parlament po posvetovanju z Organom do sredine leta 2018 objavi poročilo o uporabi te uredbe in o financiranih dejavnostih. V poročilo po potrebi vključi možne spremembe statuta in sistemov financiranja.

Pred koncem leta 2018 Komisija predstavi poročilo o uporabi te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

Člen 39

Učinkovita uporaba

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 40

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2004/2003 se razveljavi z učinkom od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Vendar se še naprej uporablja za akte in obveznosti, povezane s financiranjem političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017.

Člen 41

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija sprejme delegirane akte iz člena 7(2) in točke (a) člena 8(3) najpozneje do 1. julija 2015.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2017. Vendar se Organ iz člena 6 ustanovi do 1. septembra 2016. Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki se registrirajo po 1. januarju 2017, lahko zaprosijo za financiranje na podlagi te uredbe le za dejavnosti, ki se začnejo v proračunskem letu 2018 ali kasneje.

---

(1)  UL C 133, 9.5.2013, str. 90.

(2)  UL C 62, 2.3.2013, str. 77.

(3)  UL C 67, 7.3.2013, str. 1.

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 29. septembra 2014.

(5)  Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (UL L 297, 15.11.2003, str. 1).

(6)  UL C 296 E, 2.10.2012, str. 46.

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(9)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(10)  UL C 253, 3.9.2013, str. 12.

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter uvedbi posebnih ukrepov, začasno veljavnih za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(14)  Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).

(15)  UL L 278, 8.10.1976, str. 5.

(16)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(17)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

---

---