20.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/549

---

UREDBA (EU) št. 1306/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem" so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o tem sporočilu bi bilo treba SKP reformirati s 1. januarjem 2014. Ta reforma bi morala zajemati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (2). Izkušnje, pridobljene pri izvajanju navedene uredbe kažejo, da je treba prilagoditi nekatere prvine mehanizma financiranja in spremljanja. Zaradi obsega reforme je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1290/2005 in jo nadomestiti z novim besedilom. Z reformo bi bilo treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti njene določbe.

(2)

Da se dopolnijo ali spremenijo nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznostmi plačilnih agencij glede javne intervencije ter pravil o vsebini nalog upravljanja in kontrole teh agencij, ukrepi, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije) v okviru javne intervencije, in vrednotenjem dejavnosti v povezavi z javno intervencijo. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi odstopanja, ki se uporabljajo v primeru neupravičenosti plačil, ki jih plačilne agencije upravičencem izvršijo pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila, in kompenzacijo med odhodki in prihodki v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). To pooblastilo bi moralo zajemati tudi metode, ki se uporabijo pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta še ni bil sprejet proračun Unije ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega bi moralo to pooblastilo zajemati tudi odlog mesečnih plačil Komisije državam članicam v zvezi z odhodki v okviru EKJS in pogoje, v skladu s katerimi Komisija zmanjša ali začasno prekine vmesna plačila državam članicam v okviru EKSRP. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi začasno prekinitev mesečnih plačil ali vmesnih plačil, za katera ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani, posebne obveznosti držav članic v zvezi s pregledi, merila in metodologijo za uporabo popravkov v okviru postopka potrjevanja skladnosti in izterjavo dolgov. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi zahteve v zvezi s carinskimi postopki, prekinitvijo pomoči in kaznimi v primeru neizpolnjevanja pogojev za upravičenost in zaveze ali druge obveznosti, ki izhajajo iz uporabe področne kmetijske zakonodaje. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi tržne ukrepe, za katere lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila, pravila o varščinah ter delovanje integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in ukrepe, izključene iz pregleda transakcij. Podobno bi to pooblastilo moralo zajemati tudi spremembo zneska prejemkov ali plačil, pod katerim pregleda trgovinskega dokumenta podjetij na podlagi te uredbe običajno ne bi bilo treba opravljati, kazni, ki se uporabijo v okviru navzkrižne skladnosti, zahteve glede kontrol v vinskem sektorju in pravila glede ohranjanja trajnih pašnikov. Nazadnje bi to pooblastilo moralo zajemati pravila glede operativnega dogodka in menjalnega tečaja za države članice, ki ne uporabljajo eura, ukrepe za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bi njegovo uporabo ogrozile izredne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto, v zvezi z vsebino skupnega okvira spremljanja in vrednotenja ukrepov, sprejetih na podlagi SKP, ter v zvezi s prehodnimi ukrepi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(3)

SKP obsega vrsto ukrepov, vključno z ukrepi za razvoj podeželja. Pomembno je zagotoviti financiranje teh ukrepov, ki bo prispevalo k doseganju ciljev SKP. Glede na to, da imajo ti ukrepi nekatere skupne elemente, hkrati pa se v več pogledih razlikujejo, bi moralo biti njihovo financiranje združeno v istem nizu določb. Po potrebi bi morale te določbe omogočati različno obravnavo. Z Uredbo (ES) št. 1290/2005 sta bila ustanovljena dva evropska kmetijska sklada, in sicer EKJS in EKSRP (v nadaljnjem besedilu: Sklada). Ta Sklada bi bilo treba ohraniti.

(4)

Za ukrepe iz te uredbe bi bilo treba uporabljati Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe. Ta uredba vsebuje zlasti določbe o deljenem upravljanju z državami članicami na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter določbe o vlogi akreditiranih organov in o proračunskih načelih, torej določbe, ki bi jih bilo treba upoštevati v okviru te uredbe.

(5)

Za zagotovitev skladnosti med praksami držav članic in harmonizirane uporabe klavzule o višji sili s strani držav članic bi morala ta uredba po potrebi določati izjeme v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, pa tudi neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin, ki jih priznajo pristojni nacionalni organi. Ti organi bi morali sprejeti odločitev o višji sili ali izjemnih okoliščinah za vsak primer posebej, na podlagi ustreznih dokazil in ob uporabi koncepta višje sile v okviru kmetijske zakonodaje Unije, vključno ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.

(6)	Odhodke SKP, vključno z odhodki za razvoj podeželja, bi bilo treba financirati iz Skladov v okviru proračuna Unije, in sicer neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Treba bi bilo natančno določiti vrste ukrepov, ki se lahko financirajo iz Skladov.

(7)

Treba bi bilo predvideti določbe o akreditaciji plačilnih agencij s strani držav članic in o uvedbe postopkov za pridobitev izjav o upravljanju ter za pridobitev potrditve za sisteme upravljanja in spremljanja ter potrditve letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se poleg tega zagotovi preglednost nacionalnih pregledov, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in izplačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena ta pooblastila, ob upoštevanju ustavne ureditve posamezne države članice. Da bi se izognili nepotrebnim stroškom reorganizacije, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo toliko plačilnih agencij, kot jih je bilo akreditiranih pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(8)

Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, mora imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotavlja usklajenost pri upravljanju sredstev, zagotovi povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami in, da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o dejavnostih različnih plačilnih agencij. Javni usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih. Poleg tega bi moral ta organ spodbujati in po možnosti zagotavljati enotno uporabo skupnih pravil in standardov.

(9)

Samo z uporabo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je razumno jamstvo, da so bili izvedeni potrebni pregledi pred odobritvijo pomoči Unije upravičencem. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij.

(10)

Da bi se upravičenci bolj zavedali razmerja med kmetijskimi praksami in upravljanjem kmetijskih gospodarstev na eni strani ter standardi glede okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, varnosti hrane, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali na drugi strani, morajo države članice vzpostaviti celovit sistem kmetijskega svetovanja, v okviru katerega se upravičencem nudijo nasveti. Sistem kmetijskega svetovanja ne bi smel na noben način vplivati na obveznost in odgovornost upravičencev do spoštovanja teh standardov. Države članice bi morale tudi zagotoviti jasno ločevanje med svetovanjem in pregledi.

(11)

Sistem kmetijskega svetovanja bi moral zajemati vsaj obveznosti na ravni kmetijskega gospodarstva, ki izhajajo iz standardov in zahtev glede navzkrižne skladnosti. Prav tako bi moral navedeni sistem zajemati zahteve, ki jih je treba upoštevati v zvezi s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje in ohranjanje kmetijskih površin v skladu z Uredbo(EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter ukrepi na ravni kmetijskega gospodarstva, predvidenimi v programih razvoja podeželja, ki so namenjeni posodabljanju kmetijskih gospodarstev, krepitvi konkurenčnosti, sektorskemu povezovanju, inovacijam, tržni usmerjenosti ter spodbujanju podjetništva. Navedeni sistem bi moral zajemati tudi zahteve, ki jih upravičencem naložijo države članice za izvajanje določenih določb Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti zahteve glede skladnosti s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi iz člena 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

Uporaba sistema kmetijskega svetovanja bi morala biti za upravičence prostovoljna. Vsem upravičencem, tudi kmetom, ki v okviru SKP ne prejemajo podpore, bi moralo biti omogočeno sodelovanje v sistemu. Vendar pa bi lahko države članice določile prednostna merila. Zaradi narave sistema je primerno, da se informacije, pridobljene med potekom svetovalne dejavnosti, obravnavajo kot zaupne, razen v primerih resnih kršitev prava Unije ali nacionalnega prava. Za zagotovitev učinkovitosti sistema bi morali biti svetovalci primerno kvalificirani in se redno usposabljati.

(13)

Komisija bi morala državam članicam zagotoviti finančna sredstva iz EKJS, ki so potrebna za kritje odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije, v obliki povračil po knjiženju odhodkov, ki jih izvršijo te agencije. Dokler niso povračila v obliki mesečnih plačil izplačana, morajo države članice dati na voljo potrebna finančna sredstva glede na potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij. Države članice in upravičenci, vključeni v izvajanje SKP, bi morali sami kriti administrativne stroške in stroške za osebje

(14)

Z uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobivanjem in izpopolnjevanjem satelitskih posnetkov naj bi Komisiji omogočili zlasti upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov. Poleg tega bi bilo treba na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 165/94 (8), nekatere njene določbe vključiti v to uredbo in posledično bi bilo treba Uredbo (ES) št. 165/94 razveljaviti.

(15)	Zaradi spoštovanja proračunske discipline je treba določiti letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, in pri tem upoštevati najvišje zneske, ki so bili za ta sklad določeni v večletnem finančnem okviru, določenem v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (9) [VFO].

(16)

Proračunska disciplina zahteva tudi, da je treba letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, upoštevati v vseh okoliščinah in v vseh fazah proračunskega postopka in izvrševanja proračuna. Zato je treba nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila na državo članico, določeno v Uredbi (EU) št. 1307/2013, upoštevati kot finančno zgornjo mejo za ta neposredna plačila za zadevno državo članico, ter zagotoviti, da povračila teh plačil upoštevajo finančno zgornjo mejo. Proračunska disciplina poleg tega tudi zahteva, da se pri vseh pravnih aktih Unije na področju SKP, ki jih predlaga Komisija ali jih sprejme Unija ali Komisija ter jih financira EKJS, upošteva letna zgornja meja odhodkov, financiranih iz tega Sklada.

(17)

Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti finančni mehanizem iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (10), v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Kadar Evropski parlament in Svet ne določita teh prilagoditev pred 30. junijem koledarskega leta, za katerega se uporabljajo, bi morala biti za to pooblaščena Komisija.

(18)	Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi se morala vzpostaviti rezerva za krize, in sicer tako, da se na začetku vsakega leta uporabi znižanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline.

(19)

V členu 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je določeno, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) te uredbe lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto ter da se lahko takšen prenos uporabi za dodatna plačila samo tistim končnim prejemnikom, za katere je bila v predhodnem proračunskem letu uporabljena prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 25 te uredbe. Zato, kadar se odobritve tako prenesejo v naslednje proračunsko leto, bi morale nacionalne uprave v enem proračunskem letu izvršiti plačila dvema populacijama upravičencev do neposrednih plačil: na eni strani povrniti neporabljeni preneseni znesek v okviru finančne discipline kmetom, za katere se je v preteklem proračunskem letu izvajala finančna disciplina, na drugi strani pa izvršiti neposredna plačila v proračunskem letu N tistim kmetom, ki so vložili zahtevke zanje. Da bi preprečili pretirano upravno obremenitev nacionalnih uprav, bi bilo treba določiti odstopanje od četrtega pododstavka člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, na podlagi katerega bi nacionalne uprave lahko povrnile znesek, prenesen v proračunsko leto N, kmetom, za katere se proračunska disciplina izvaja v letu N, namesto kmetom, za katere se je proračunska disciplina izvajala v letu N-1.

(20)

Ukrepi, sprejeti za določanje finančnega prispevka Skladov za namen izračuna finančnih zgornjih mej, ne vplivajo na pristojnosti proračunskega organa, določene v PDEU. Ti ukrepi bi morali zato temeljiti na referenčnih zneskih, določenih v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 19. novembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju in Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013.

(21)

Proračunska disciplina zahteva tudi nenehno preverjanje srednjeročnega proračunskega stanja. Zato bi morala Komisija ob predložitvi predloga proračuna za posamezno leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti svoje napovedi in analize ter po potrebi zakonodajalcu predlagati ustrezne ukrepe. Da se zagotovi upoštevanje letne zgornje meje, bi morala Komisija tudi vedno v celoti uporabiti svoja pooblastila za upravljanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu po potrebi predlagati ustrezne ukrepe za izravnavo proračunskega stanja. Če na koncu proračunskega leta zaradi zahtevkov za povračilo, ki jih predložijo države članice, letne zgornje meje ni mogoče upoštevati, bi morala Komisija imeti možnost sprejeti ukrepe, ki bi omogočili začasno razdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev med države članice v sorazmerju z njihovimi zahtevki za neporavnana povračila ter upoštevanje zgornje meje, določene za zadevno leto. Za plačila zadevnega leta bi bilo treba bremeniti naslednje proračunsko leto in dokončno določiti skupni znesek financiranja Unije za posamezno državo članico, kakor tudi kompenzacijo med državami članicami, da se zagotovi, da se upošteva določeni znesek.

(22)

Pri izvrševanju proračuna bi morala Komisija uvesti sistem zgodnjega opozarjanja pri mesečnem spremljanju kmetijskih odhodkov, da lahko v primeru, ko obstaja nevarnost prekoračitve letne zgornje meje, kar najhitreje sprejme ustrezne ukrepe v okviru pooblastil za upravljanje, ki jih ima na razpolago, če se ti ukrepi izkažejo za nezadostne, pa predlaga druge ukrepe. Komisija bi morala v rednem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu primerjati odhodke, izvršene do datuma poročila, z oceno predvidenih odhodkov ter predvideti potek izvrševanja v preostanku proračunskega leta.

(23)	Menjalni tečaj, ki ga Komisija uporabi pri pripravi proračunskih dokumentov, bi moral temeljiti na zadnjih dostopnih informacijah, ob upoštevanju časa, ki preteče od priprave do predaje dokumentov.

(24)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določa pravila, ki se uporabljajo za finančno podporo iz skladov, ki so zajeti v navedeni uredbi, vključno z EKSRP. Ta pravila zajemajo tudi upravičenost odhodkov, finančno poslovodenje in sisteme upravljanja in kontrole. Glede finančnega upravljanja EKSRP bi se bilo treba zaradi pravne jasnosti in usklajenosti med Skladoma iz te uredbe sklicevati na ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih in prenehanju obveznosti iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(25)

Programi razvoja podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da že ob začetku izvajanja programov črpajo predvidena sredstva Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev, tako da bo omogočeno pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru programov.

(26)

Ne glede na predhodno financiranje je treba razlikovati med plačili Komisije akreditiranim plačilnim agencijam ter vmesnimi plačili in izplačili preostanka ter določiti podrobna pravila za njihovo izplačevanje. Pravilo o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti bi moralo pospešiti izvajanje programov in prispevati k dobremu finančnemu poslovodenju. Države članice lahko izvrševanje in dobro finančno poslovodenje zagotovijo tudi na podlagi pravil o nacionalnih okvirih držav članic z regionalnimi programi, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013. Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(27)

Pomembno je, da se pomoč Unije upravičencem izplača pravočasno, da jo lahko učinkovito uporabijo. Če države članice ne spoštujejo plačilnih rokov, določenih v pravu Unije, lahko to povzroči resne težave za upravičence in ogrozi letni proračun Unije. Zato bi bilo treba iz financiranja Unije izključiti odhodke, izvršene ob neupoštevanju plačilnih rokov. Načelo sorazmernosti, določeno v Uredbi (ES) št. 1290/2005, bi bilo treba ohraniti in ga uporabljati za oba Sklada. Zaradi upoštevanja načela sorazmernosti bi morala imeti Komisija možnost določiti izjeme od tega splošnega pravila.

(28)

Uredba (ES) št. 1290/2005 predvideva zmanjšanja in začasne prekinitve mesečnih ali vmesnih plačil za Sklada. Kljub razmeroma široki ubeseditvi navedenih določb, se te v praksi uporabljajo predvsem za zmanjšanje plačil v primeru neupoštevanja plačilnih rokov, zgornjih mej in podobnih "računovodskih vprašanj", ki se lahko zlahka odkrijejo v izjavah o odhodkih. Te določbe omogočajo tudi zmanjšanja in začasne prekinitve v primeru resnih in nenehnih pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih kontrol. Za zmanjšanja in začasne prekinitve veljajo precej restriktivni vsebinski pogoji in se izvedejo po posebnem dvostopenjskem postopku. Evropski parlament in Svet sta Komisijo večkrat pozvala, naj prekine plačila državam članicam, ki ne spoštujejo pravil. Zato je treba razjasniti sistem, ki ga določa Uredba (ES) št. 1290/2005 v zvezi z zmanjšanji in začasnimi prekinitvami, ter pravila o zmanjšanjih in začasnih prekinitvah za Sklada združiti v enem samem členu. Sistem zmanjšanj za „računovodska vprašanja“ bi bilo treba ohraniti v skladu z obstoječo upravno prakso. Možnost zmanjšanja ali začasne prekinitve plačil v primeru znatnih in nenehnih pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih kontrol bi bilo treba okrepiti, da bi Komisija imela možnost, da ob odkritju resnih pomanjkljivosti čim prej začasno prekine plačila. Ta možnost bi morala zajemati tudi malomarnost v zvezi s sistemom izterjave nepravilnih plačil.

(29)

Področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da do določenega roka pošljejo informacije o številu opravljenih pregledov in njihovih rezultatih. Te kontrolne statistike se uporabijo za določitev stopnje napak na ravni držav članic ter bolj splošno za preverjanje upravljanja Skladov. Kontrolne statistike so za Komisijo pomemben vir informacij, na podlagi katerega se prepriča o dobrem upravljanju Skladov, in so bistveni element za letno izjavo o zanesljivosti. Glede na bistveni pomen kontrolnih statistik in da se zagotovi, da države članice spoštujejo svoje obveznosti glede njihovega pravočasnega pošiljanja, je treba poskrbeti za odvračilne ukrepe za pozno predložitev zahtevanih podatkov, ki so sorazmerni z obsegom manjkajočih podatkov. Zato bi bilo treba sprejeti določbe, v skladu s katerimi lahko Komisija začasno prekine izplačilo dela mesečnih ali vmesnih plačil, za katera ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani.

(30)

Da se omogoči ponovna uporaba sredstev Skladov, so potrebna pravila za dodelitev določenih zneskov. Seznam iz Uredbe (ES) št. 1290/2005 bi bilo treba dopolniti z zneski, ki se nanašajo na prepozna plačila in na potrditev obračunov glede odhodkov v okviru EKJS. Uredba Sveta (EGS) št. 352/78 (13) določa tudi pravila o namembnosti zneskov zaseženih varščin. Te določbe bi bilo treba uskladiti in združiti z obstoječimi določbami o namenskih prejemkih. Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 352/78 razveljaviti.

(31)

Uredba Sveta (ES) št. 814/2000 (14) in pravila za njeno izvajanje določajo ukrepe za informiranje v zvezi s SKP, ki se lahko financirajo na podlagi točke (c) člena 5 Uredbe (ES) št. 1290/2005. Uredba (ES) št. 814/2000 vsebuje seznam teh ukrepov in njihovih ciljev ter določa pravila za njihovo financiranje in izvajanje pripadajočih projektov. Od sprejetja navedene uredbe so bila z Uredbo (EU) št. (EU, Euratom) št. 966/2012 sprejeta pravila glede nepovratnih sredstev in javnih naročil. Ta pravila bi bilo treba uporabljati tudi za ukrepe o informiranju v okviru SKP. Zaradi poenostavitve in usklajenosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 814/2000 razveljaviti, hkrati pa ohraniti specifične določbe glede ciljev in vrst ukrepov, ki se financirajo. Ti ukrepi bi morali upoštevati tudi potrebo po zagotavljanju večje učinkovitosti pri komuniciranju s širšo javnostjo, močnejših sinergij med dejavnostmi sporočanja na pobudo Komisije in učinkovitega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije. Zato bi morali zajemati tudi ukrepe za informiranje v zvezi s SKP v okviru korporativnega komuniciranja, kot je navedeno v Sporočilu Komisije: Proračun za strategijo Evropa 2020 (sporočilo Komisije o proračunu za strategijo Evropa 2020) – Del II: poglavja o posameznih politikah.

(32)

Financiranje ukrepov in dejavnosti v okviru SKP delno poteka na podlagi deljenega upravljanja. Da bi zagotovili dobro upravljanje sredstev Unije, bi morala Komisija preverjati upravljanje Skladov, ki ga izvajajo organi držav članic, pristojni za izvajanje plačil. Treba je določiti vrsto pregledov, ki jih bo izvajala Komisija, opredeliti pogoje glede njene odgovornosti pri izvrševanju proračuna in pojasniti obveznosti držav članic glede sodelovanja.

(33)

Da bi Komisija lahko izpolnila obveznosti preverjanja obstoja in dobrega delovanja sistemov upravljanja in kontrol odhodkov Unije v državah članicah, bi bilo treba ne glede na kontrolo, ki jo izvajajo države članice, določiti, da preglede opravljajo osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu in ki bi lahko pri svojem delu zaprosile za pomoč države članice.

(34)	Pri pripravi informacij, ki bodo poslane Komisiji, je treba v čim večji meri uporabljati informacijsko tehnologijo. Komisija bi morala imeti pri izvajanju pregledov popoln in takojšen dostop do informacij o odhodkih, ki so zabeležene v papirni in elektronski obliki.

(35)

Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune teh plačilnih agencij (v nadaljnjem besedilu: finančna potrditev obračunov). Odločitev o potrditvi obračuna bi morala zajemati popolnost, točnost in resničnost obračunov, ne pa tudi skladnosti odhodkov s pravom Unije.

(36)

Komisija je v skladu s členom 317 PDEU odgovorna za izvrševanje proračuna Evropske unije v sodelovanju z državami članicami. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega proračuna bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije. Državam članicam bi bilo treba zagotoviti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, kadar med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bodo imele države članice pravna in finančna zagotovila glede odhodkov, izvršenih v preteklosti, bi bilo treba določiti najdaljše obdobje, v katerem lahko Komisija določi finančne posledice za neupoštevanje pravil. Za EKSRP bi moral biti postopek potrjevanja skladnosti usklajen z določbami o finančnih popravkih Komisije, kot je določeno v delu 2 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(37)

Za EKJS bi bilo treba v primeru odhodkov, ki niso v skladu s pravom Unije in za katere ni obstajala nobena pravica do plačila, izterjane zneske povrniti Skladu. Da bi se omogočilo dovolj časa za izvedbo vseh potrebnih upravnih postopkov, vključno z notranjimi pregledi, bi morale države članice od upravičenca zahtevati izterjavo v 18 mesecih, potem ko je bilo odobreno poročilo o kontroli ali podoben dokument, v katerem je ugotovljena nepravilnost, in, kjer je ustrezno, potem ko ga je prejela plačilna agencija ali organ, pristojen za izterjavo. Treba bi bilo predvideti določbe za sistem finančne odgovornosti, kadar so zagrešene nepravilnosti in ko znesek ni bil v celoti izterjan. V ta namen bi bilo treba uvesti postopek, ki bi Komisiji omogočil, da lahko zaradi varovanja interesov proračuna Unije odloči o delni bremenitvi zadevne države članice za zneske, ki so bili izgubljeni zaradi nepravilnosti in niso bili izterjani v razumnem obdobju. V določenih primerih je zaradi malomarnosti države članice upravičeno zadevno državo članico bremeniti tudi za celotni znesek. Finančno breme pa bi moralo biti pravično porazdeljeno med Unijo in države članice, če slednje izpolnjujejo obveznosti v skladu s svojimi notranjimi postopki. Enaka pravila bi bilo treba uporabiti za EKSRP, pod pogojem, da zneski, ki so bili izterjani ali razveljavljeni zaradi nepravilnosti, ostanejo na razpolago odobrenim programom razvoja podeželja v zadevni državi članici, saj so bili ti zneski dodeljeni zadevni državi članici. Prav tako bi bilo treba oblikovati določbe o obveznosti poročanja držav članic.

(38)

Postopki izterjave, ki jih uporabljajo države članice, lahko povzročijo večletno zamudo pri izterjavah, hkrati pa ne morejo zagotoviti uspešnega izida. Stroški izvajanja teh postopkov so lahko tudi nesorazmerni glede na zneske, ki so ali bi lahko bili izterjani. Zato bi bilo treba v nekaterih primerih državam članicam omogočiti ustavitev postopkov izterjav.

(39)

Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se transakcije, financirane iz Skladov, dejansko in pravilno izvedejo. Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost ali neizpolnjevanje obveznosti s strani upravičencev. V ta namen bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (15). Države članice bi morale v primeru kršitve področne kmetijske zakonodaje, kadar v pravnih aktih Unije niso določena podrobna pravila o upravnih kaznih, naložiti kazni na nacionalni ravni, ki bi morale biti učinkovite, odvračilne in sorazmerne.

(40)

Treba bi bilo preprečiti, da bi se v okviru SKP financirale dejavnosti, ki povzročajo dodatne stroške na področjih drugih politik, ki jih krije splošni proračun Evropske unije, zlasti okolja in javnega zdravja. Poleg tega uvedba novih sistemov plačil in s tem povezanih sistemov spremljanja in kazni ne bi smela povzročiti nepotrebnih dodatnih zapletenih upravnih postopkov in birokracije.

(41)

Pravila glede splošnih načel, ki se uporabljajo za preglede, ukinitev neupravičenih plačil ter nalaganja kazni so vključena v različne področne kmetijske uredbe. Ta pravila bi bilo treba zbrati v skupnem zakonodajnem okviru na horizontalni ravni. Zajemati bi morala obveznosti držav članic v zvezi z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, katerih namen je preveriti skladnost z določbami ukrepov SKP, ter bi morala zajemati pravila o izterjavi pomoči ter zmanjšanju in izključitvah pomoči. Prav tako bi bilo treba določiti pravila o preverjanju izpolnjevanja obveznosti, ki niso nujno povezane s plačilom pomoči.

(42)	Različne določbe področne kmetijske zakonodaje vsebujejo zahtevo po pologu varščine, da se pri neizpolnjevanju obveznosti zagotovi plačilo dolgovanega zneska. Da bi se okrepil okvir za varščine, bi bilo treba za vse te določbe uporabljati enotno horizontalno pravilo.

(43)

Države članice bi morale uvesti in voditi integriran administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integriran sistem) za nekatera plačila, kot določata Uredba (EU) št. 1307/2013 in Uredba (EU) št. 1305/2013. Za izboljšanje učinkovitosti in spremljanja podpore Unije bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedeni integrirani sistem uporabljajo tudi za druge sheme podpore Unije.

(44)

Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o računalniški zbirki podatkov, identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, vlogah za pomoč ali zahtevkih za plačilo ter sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, pri tem pa bi bilo treba upoštevati razvoj politike, zlasti uvedbo plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ter ekološke koristi krajinskih značilnosti. Države članice bi morale pri vzpostavljanju teh sistemov ustrezno uporabiti tehnologijo, da bi zmanjšale upravno breme ter zagotovile učinkovite in uspešne kontrole.

(45)

Za vzpostavitev referenčnega sloja v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, ki je prilagojen za površine z ekološkim pomenom, bi lahko države članice upoštevale specifične informacije, katerih navedbo bi se lahko zahtevalo od kmetov v njihovih vlogah za leta zahtevkov 2015 do 2017, na primer opredelitev tistih krajinskih značilnosti ali drugih območij, ki se jih lahko šteje za površine z ekološkim pomenom, ter po potrebi velikosti takšnih značilnosti in drugih območij.

(46)

Pristojni nacionalni organi bi morali plačila, predvidena v shemah podpore Unije, zajetih v integriranem sistemu, izplačati upravičencem v celoti in v predpisanih rokih, pri čemer se upoštevajo morebitna zmanjšanja, določena s to uredbo. Da bi postalo upravljanje neposrednih plačil bolj prilagodljivo, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da plačila, zajeta v integriranem sistemu, izplačajo v največ dveh obrokih na leto.

(47)

Pregled trgovinskih dokumentov podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, je lahko zelo učinkovito sredstvo nadzora nad transakcijami, ki so del sistema financiranja EKJS. Določbe o pregledu trgovinskih dokumentov so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 485/2008 (16). Ti pregledi dopolnjujejo druge preglede, ki jih države članice že izvajajo. Poleg tega navedena uredba ne vpliva na nacionalne predpise, ki se nanašajo na preglede in so obsežnejši od tistih v navedeni uredbi.

(48)

V skladu z Uredbo (ES) št. 485/2008 bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov proračuna Unije, zlasti za preverjanje avtentičnosti in skladnosti dejavnosti, ki jih financira EKJS. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba ustrezne določbe združiti v enem aktu. Uredbo (ES) št. 485/2008 bi bilo zato treba razveljaviti.

(49)

Dokumente, ki se uporabljajo kot podlaga za takšen pregled, bi bilo treba določiti tako, da bi omogočili izvajanje celovitih pregledov. Podjetja, pri katerih bodo opravljeni pregledi, bi bilo treba izbrati na podlagi vrste transakcij, opravljenih na njihovo odgovornost, in sektorske razčlenitve podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, bi bilo treba izbrati v skladu z njihovim finančnim pomenom v sistemu financiranja EKJS.

(50)

Treba bi bilo opredeliti pooblastila uradnikov, odgovornih za preglede, in obveznosti podjetij, da dajo takšnim uradnikom za določeno obdobje na voljo trgovinske dokumente in jim na zahtevo predložijo potrebne informacije. Možno bi moralo biti, da se trgovinske dokumente v nekaterih primerih lahko zaseže.

(51)

Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(52)

Čeprav so države članice odgovorne, da sprejmejo programe pregledov, je treba o teh programih obvestiti Komisijo, tako da lahko ta prevzame nadzorno in usklajevalno vlogo ter zagotovi, da se programi sprejemajo na podlagi ustreznih meril ter da se pregledi osredotočijo na sektorje ali podjetja, pri katerih je nevarnost goljufij velika. Bistveno je, da ima vsaka država članica poseben oddelek, ki je odgovoren za spremljanje pregledov trgovinskih dokumentov v skladu s to uredbo ali za usklajevanje teh pregledov. Ti posebni oddelki bi morali biti neodvisni od oddelkov, ki izvajajo preglede pred plačilom. Za informacije, zbrane med temi pregledi, bi morala veljati poklicna tajnost.

(53)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 (17), ki jo je nadomestila Uredba (ES) št. 73/2009, je uvedla načelo, da bi moralo biti celotno plačilo upravičencem nekaterih podpor v okviru SKP povezano z upoštevanjem pravil v zvezi z upravljanjem zemljišč, kmetijsko proizvodnjo in kmetijsko dejavnostjo. To načelo je bilo pozneje vključeno v Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (18) in Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (19). V okviru sistema "navzkrižne skladnosti" morajo države članice naložiti kazni v obliki zmanjšanja ali izključitve podpore, ki se prejema v okviru SKP, in sicer v celoti ali delno.

(54)

Sistem navzkrižne skladnosti vgrajuje v SKP osnovne standarde za okolje, podnebne spremembe, dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali. Namen navzkrižne skladnosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s politikami na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Sistem navzkrižne skladnosti je sestavni del SKP in bi ga bilo treba zato ohraniti. Vendar bi bilo treba njegovo področje uporabe, ki zaenkrat obsega ločena seznama predpisanih zahtev ravnanja in standardov v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč, racionalizirati tako, da bi zagotovili usklajenost sistema navzkrižne skladnosti in njegovo večjo opaznost. Zato bi bilo treba zahteve in standarde združiti v enem seznamu in jih razvrstiti v skupine glede na področja in teme. Izkušnje tudi kažejo, da številne zahteve, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti, niso dovolj relevantne za kmetijsko dejavnost ali območje kmetijskega gospodarstva ali pa zadevajo bolj nacionalne organe kot upravičence. Zaradi tega bi bilo treba to področje uporabe prilagoditi. Poleg tega bi bilo treba predvideti določbe za ohranjanje trajnih pašnikov v letih 2015 in 2016.

(55)	Države članice morajo predpisane zahteve upravljanja v celoti izvajati, da bodo postale operativne na ravni kmetijskega gospodarstva in zagotovile potrebno enako obravnavo kmetov.

(56)

V skladu s členom 22 Direktive 2000/60/ES se 23. decembra 2013 Direktiva Sveta 80/68/EGS (20) razveljavi. Da se ohranijo ista pravila o navzkrižni skladnosti v zvezi z varstvom podzemne vode, kot so določena v Direktivi 80/68/EGS na zadnji dan veljavnosti navedene direktive, je primerno, da se prilagodi področje uporabe navzkrižne skladnosti in določi standard dobrega kmetijskega in okoljskega stanja, ki obsega zahteve iz členov 4 in 5 navedene direktive.

(57)

Sistem navzkrižne skladnosti prinaša določeno upravno breme za upravičence, pa tudi za nacionalne uprave, saj je treba zagotoviti vodenje evidenc, izvajati preglede in po potrebi predpisati kazni. Te kazni bi morale biti sorazmerne, učinkovite in odvračilne. Ne bi smele vplivati na druge kazni iz prava Unije ali nacionalnega prava. Zaradi doslednosti je ustrezne določbe Unije primerno združiti v enem samem pravnem instrumentu. Za kmete, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, lahko dejavnosti, ki so potrebne v okviru sistema navzkrižne skladnosti, presegajo ugodnosti, ki jih prinaša vključenost teh kmetov v sistem. Zaradi poenostavitve bi bilo treba te kmete izvzeti iz sistema navzkrižne skladnosti ter zlasti iz sistema kontrole in morebitnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Vendar pa izvzetje ne bi smelo posegati v obveznost upoštevanja veljavnih določb področnega prava ali na možnost preverjanja in naložitve kazni v skladu z navedenim pravom.

(58)

Z Uredbo (ES) št. 1782/2003 je bil vzpostavljen okvir standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, na podlagi katerega morajo države članice sprejeti nacionalne standarde ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobarjenje, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev. Cilj standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč je preprečevati erozijo tal, ohranjati organske snovi v tleh in strukturo tal, zagotavljati minimalno raven ohranjanja, preprečevati slabšanje stanja habitatov ter zaščititi in upravljati vode. Širše področje uporabe sistema navzkrižne skladnosti, kot ga določa ta uredba, bi moralo zato vključevati okvir, na podlagi katerega bi morale države članice sprejeti nacionalne standarde dobrega kmetijskega in okoljskega stanja. Okvir Unije bi moral vključevati tudi pravila za boljše reševanje težav glede vode, tal, zalog ogljika, biotske raznovrstnosti in krajine ter predvideti minimalno raven ohranjanja zemljišč.

(59)	Upravičenci bi morali natančno poznati svoje obveznosti glede skladnosti s pravili o navzkrižni skladnosti. Zato bi morale države članice izčrpno, razumljivo in s pojasnili sporočiti vse zahteve in standarde, ki so del teh pravil, po možnosti tudi elektronsko.

(60)

Za učinkovito izvajanje navzkrižne skladnosti je treba pri upravičencih preverjati izpolnjevanje obveznosti. Če se država članica odloči uporabiti možnost, da ne uporabi zmanjšanja ali izključitve, kadar zadevni znesek znaša manj kot 100 EUR, bi moral pristojni kontrolni organ v naslednjem letu na vzorcu upravičencev preveriti, ali je bilo zadevna neskladnost s pravili odpravljena.

(61)

Da se na področju financiranja odhodkov SKP zagotovi usklajeno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter zlasti da se Komisiji omogočita spremljanje finančnega upravljanja držav članic in potrditve obračunov akreditiranih plačilnih agencij, morajo države članice Komisiji sporočati določene informacije ali jih hraniti, da ji bodo na razpolago.

(62)	Za pripravo podatkov, ki bodo poslani Komisiji, ter za omogočanje popolnega in takojšnega dostopa Komisije do podatkov o odhodkih v papirni in elektronski obliki, je treba določiti ustrezna pravila glede predstavitve in posredovanja podatkov, vključno s pravili o rokih.

(63)	Ker se pri uporabi nacionalnih sistemov kontrol in pri potrjevanju skladnosti lahko sporočajo tudi osebni podatki ali poslovne skrivnosti, bi morale države članice in Komisija zagotoviti zaupnost tako prejetih informacij.

(64)	Da se zagotovi dobro finančno upravljanje proračuna Unije in nepristransko obravnavanje na ravni držav članic, pa tudi upravičencev, bi bilo treba določiti pravila za uporabo eura.

(65)

Menjalni tečaj med eurom in nacionalno valuto se lahko v obdobju izvajanja operacije spreminja. Zato bi bilo treba tečaj, ki se uporablja za zadevne zneske, določiti ob upoštevanju poslovnega dogodka, na podlagi katerega se uresniči gospodarski cilj operacije. Uporabiti bi bilo treba menjalni tečaj na datum poslovnega dogodka. Treba je opredeliti operativni dogodek ali pa opustiti njegovo uporabo, pri čemer je treba upoštevati nekatera merila in zlasti hitrost, s katero se sporočajo spremembe tečaja. Ta merila so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2799/98 (21) in dopolnjujejo podobne določbe iz Uredbe (ES) št. 1290/2005. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba ustrezne določbe združiti v enem aktu. Uredbo (ES) št. 2799/98 bi bilo zato treba razveljaviti.

(66)	Treba bi bilo določiti posebna pravila za obvladovanje izjemnih monetarnih razmer, bodisi v Uniji bodisi na svetovnem trgu, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se zagotovi učinkovito delovanje ureditev, vzpostavljenih v okviru SKP.

(67)	Države članice, ki niso uvedle eura, bi morale imeti možnost, da plačila za odhodke, ki izhajajo iz zakonodaje o SKP, izvršijo v eurih namesto v nacionalni valuti. S posebnimi pravili je treba zagotoviti, da ta možnost ne povzroči neupravičene prednosti za plačnike ali prejemnike plačila.

(68)

Vsak posamezni ukrep v okviru SKP bi bilo treba spremljati in ovrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in pokažejo njegovi učinki. V tem okviru bi bilo treba določiti seznam kazalnikov, Komisija pa bi morala oceniti uspešnost SKP glede na naslednje cilje politike: trajnostna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi ter uravnotežen teritorialni razvoj. Zlasti pri ocenjevanju uspešnosti SKP glede na cilj trajnostne proizvodnje hrane bi bilo treba upoštevati vse pomembne dejavnike, vključno z gibanjem cen surovin. Komisija bi morala vzpostaviti okvir za skupen sistem spremljanja in vrednotenja, ki bo med drugim zagotavljal pravočasno razpoložljivost ustreznih podatkov, vključno z informacijami držav članic. Pri tem bi morala upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov. Poleg tega je v Sporočilu Komisije o Proračunu za strategijo Evropa 2020 – Del II navedeno, da bi bilo treba odhodke v zvezi s podnebno politiko v skupnem proračunu Unije povečati vsaj na 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik. Komisija bi zato morala biti sposobna oceniti vpliv podpore Unije v okviru SKP na podnebne cilje.

(69)	Uporablja se pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22) in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(70)

V sodbi z dne 9. novembra 2010 v združenih zadevah C-92/09 in 93/09 (24) Volker und Markus Schecke GbR and Hartmut Eifert v Land Hessen je Sodišče Evropske unije razglasilo za neveljavne točko (8b) člena 42 in člen 44a Uredbe (ES) št. 1290/2005 ter Uredbo Komisije (ES) št. 259/2008 (25), kolikor te določbe v zvezi s fizičnimi osebami, ki so upravičenci do sredstev Skladov, določajo obveznost objave osebnih podatkov vseh upravičencev, ne da bi se ob tem opravilo razlikovanje glede na ustrezna merila, kot so obdobja, v katerih so prejemali pomoč, pogostost pomoči ali vrsta in višina pomoči.

(71)	V skladu s to sodbo in do sprejetja novih pravil, ki bodo upoštevala pripombe, ki jih je izrazilo Sodišče, je bila Uredba (ES) št. 259/2008 spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 410/2011 (26), v kateri je izrecno določeno, da obveznost glede objave informacij ne velja za fizične osebe.

(72)

Septembra 2011 je Komisija organizirala posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, in sicer s predstavniki strokovnih kmetijskih in trgovskih organizacij, predstavniki živilske industrije in delavcev ter predstavniki civilne družbe in institucij Unije. Med tem posvetovanjem so bile predstavljene različne možnosti v zvezi z objavo podatkov fizičnih oseb, ki so upravičenci do sredstev iz kmetijskih skladov Unije, in v zvezi z upoštevanjem načela sorazmernosti pri objavi zadevnih informacij. Na tej konferenci se je razpravljalo o potrebi po objavi imen fizičnih oseb, da bi s tem dosegli cilj boljše zaščite finančnih interesov Unije, povečali preglednost in izpostavili dosežke upravičencev pri zagotavljanju javnih dobrin, obenem pa zagotovili, da ta objava ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh legitimnih ciljev.

(73)

V sodbi v zadevi Volker und Markus Schecke GbR and Hartmut Eifert v Land Hessen Sodišče ni izpodbijalo zakonitosti cilja krepitve javnega nadzora nad porabo denarja Skladov. Vendar je Sodišče poudarilo, da je treba razmisliti o takšnih načinih objave informacij o zadevnih upravičencih, ki so skladni s ciljem takšne objave, hkrati pa manj omejujejo pravico teh upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja na splošno in zlasti pravico do varstva njihovih osebnih podatkov.

(74)

Cilj krepitve javnega nadzora v zvezi s posameznimi upravičenci bi bilo treba preučiti ob upoštevanju novega okvira za finančno upravljanje in kontrolo, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2014, ter ob upoštevanju izkušenj držav članic. V tem novem okviru ni možno, da so kontrole, ki jih izvajajo nacionalne uprave, izčrpne, zlasti zato, ker se lahko pri skoraj vseh shemah le omejen del prebivalstva pregleda na kraju samem. Poleg tega ta novi okvir določa, da lahko države članice pod določenimi pogoji zmanjšajo število pregledov na kraju samem. Zadostno povečanje najmanjše stopnje kontrole bi v trenutnih razmerah pomenilo dodatno finančno in upravno breme za nacionalne uprave, ki ga te uprave ne bi mogle obvladati.

(75)

Glede na to objava imen upravičencev Skladov omogoča krepitev javnega nadzora nad uporabo Skladov in je zato koristen prispevek k obstoječemu okviru upravljanja in kontrole, ki je potreben za zagotovitev ustrezne ravni zaščite finančnih interesov Unije. To se delno doseže s preventivnim in odvračilnim učinkom takšne objave, delno z odvračanjem posameznih upravičencev od ravnanja, ki ni v skladu s pravili, in hkrati delno s povečanjem osebne odgovornosti kmetov za uporabo prejetih javnih sredstev.

(76)	V tej zvezi bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev.

(77)	Objava zadevnih informacij je skladna tudi s pristopom iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(78)

Cilj krepitve javnega nadzora v zvezi s posameznimi upravičenci bi lahko drugače dosegli tudi z določitvijo obveznosti držav članic, da morajo zagotoviti dostop javnosti do pomembnih informacij na zahtevo in brez objave. Vendar bi bilo to manj učinkovito in bi lahko povzročilo neželena razhajanja pri izvajanju. Zato bi nacionalni organi morali imeti možnost, da se zanesejo na javni nadzor v zvezi s posameznimi upravičenci na podlagi objave njihovih imen in drugih ustreznih podatkov.

(79)

Da se doseže cilj javnega nadzora nad porabo denarja Skladov, se morajo določene informacije o upravičencih zagotoviti javnosti. Takšne informacije bi morale vključevati identiteto upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad, iz katerega so bila dodeljena, ter namen in vrsto zadevnega ukrepa. Objavo takšnih podatkov bi bilo treba urediti na način, ki bo najmanj posegal v pravico upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja na splošno in zlasti v pravico upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov, zlasti obe pravici, ki sta priznani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(80)

Da se zagotovi skladnost te uredbe z načelom sorazmernosti, je zakonodajalec preučil vse alternativne možnosti za dosego cilja javnega nadzora nad porabo denarja Skladov, kot je preučeno v memorandumu, ki je v Prilogi k dokumentu Sveta 6370/13, in se odločil za možnost, ki bi najmanj posegala v pravice zadevnih posameznikov.

(81)

Objava podrobnosti o ukrepu, na podlagi katerega je kmet upravičen do pomoči ali podpore, ter o vrsti in namenu te pomoči ali podpore bi zagotovila konkreten vpogled javnosti v subvencionirano dejavnost in namen, za katerega je bila pomoč ali podpora odobrena. S tem bi se izboljšal tudi preventivni in odvračalni učinek javnega nadzora pri zaščiti finančnih interesov.

(82)

Da bi se zagotovilo ravnotežje med zastavljenim ciljem javnega nadzora nad porabo denarja Skladov na eni strani ter pravico upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja na splošno in do varstva njihovih osebnih podatkov na drugi strani, bi bilo treba upoštevati tudi obseg pomoči. Po obširni analizi in posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi se je izkazalo, da je treba za povečanje učinkovitosti takšnih objav in za omejitev poseganja v pravice upravičencev določiti prag glede zneska prejete pomoči, imena upravičenca pa se ne bi smelo objaviti, če bi bil znesek prejete pomoči nižji od določenega praga.

(83)

Prag bi moral biti de-minimis ter bi moral odražati stopnjo shem podpore, vzpostavljenih v okviru SKP, in temeljiti na njej. Ker pa so strukture kmetijskih gospodarstev držav članic zelo različne in lahko precej odstopajo od povprečja v Uniji, bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo različnih minimalnih pragov, ki bi odražali njihov poseben položaj. Uredba (EU) št. 1307/2013 določa enostavno in posebno shemo za male kmete. Člen 63 navedene uredbe določa merila za izračun zneska pomoči. Zaradi usklajenosti bi moral biti v primeru držav članic, ki uporabljajo shemo, prag, ki se upošteva, določen na enaki stopnji kot zneski, ki jih določijo države članice, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 63(1) ali drugem pododstavku člena 63(2) (EU) št. 1307/2013 navedene uredbe. V primeru držav članic, ki sklenejo, da ne bodo uporabljale navedene sheme, bi moral biti prag, ki se upošteva, določen na enaki stopnji kot najvišji znesek pomoči, ki je mogoč na podlagi sheme, kot je navedeno v členu 63 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Če takšen poseben prag ni presežen, bi bilo treba objaviti vse ustrezne informacije, razen imena, da se davkoplačevalcem omogoči natančen pregled nad SKP.

(84)

Dostop javnosti do teh podatkov, skupaj s splošnimi informacijami za javnost iz te uredbe, povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju te politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh podatkov se lahko državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z "javnimi dobrinami" prek kmetijstva, okrepila pa bi se tudi legitimnost državne podpore za kmetijski sektor.

(85)	Zato je treba šteti, da splošna objava ustreznih podatkov ne presega tega, kar je potrebno v demokratični družbi za zaščito finančnih interesov Unije kakor tudi za prevladujoč pomen cilja javnega nadzora nad porabo denarja Skladov.

(86)

Za izpolnjevanje zahtev o varstvu podatkov bi bilo treba upravičence do sredstev Skladov obvestiti o objavi njihovih podatkov pred objavo. Obvestiti bi jih bilo treba tudi o tem, da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije. Poleg tega bi bilo treba upravičence seznaniti z njihovimi pravicami iz Direktive 95/46/ES in postopki, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.

(87)

Zato bi bilo treba po poglobljeni analizi in oceni najprimernejšega načina spoštovanja pravice upravičencev do varstva osebnih podatkov, pa tudi na podlagi informacij, ki jih je predložila Komisija med pogajanji o tej uredbi, določiti v tej uredbi nova pravila o objavi podatkov o vseh upravičencih do sredstev Skladov.

(88)	Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.

(89)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s: postopki za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter za nadzor akreditacije plačilnih agencij; pravili o delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij, ter o delovanju usklajevalnega organa in njegovem uradnem sporočanju informacij Komisiji; pravili o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ter certifikati in poročila, skupaj s podporno dokumentacijo, ki jih ti organi sestavijo. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

(90)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov, revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj, kjer je to ustrezno tudi glede uporabe enotnega integriranega vzorca za vsako populacijo in po potrebi možnosti spremljanja pregledov na kraju samem, ki jih opravljajo plačilne agencije.

(91)

Zajemati bi morala tudi:; pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja, določitev mesečnih izplačil iz EKJS državam članicam; določitev zneskov za financiranje javnih intervencijskih ukrepov; pravila v zvezi s financiranjem pridobivanja satelitskih posnetkov, potrebnih za preglede, s strani Komisije in v zvezi z ukrepi, ki jih Komisija sprejme ob uporabi aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov; postopek za pridobivanje zadevnih satelitskih posnetkov s strani Komisije in za spremljanje kmetijskih virov, okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

(92)

Zajemati bi morala tudi: v zvezi s postopkom finančne discipline prilagoditveno stopnjo za neposredna plačila in njeno prilagoditev ter pogoje, ki se uporabljajo za odobritve, prenesene v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za financiranje neposrednih plačil; v zvezi s postopkom proračunske discipline začasno določitev zneska plačil in začasno razporeditev razpoložljivih proračunskih sredstev med državami članicami.

(93)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati tudi: določitev obdobja, v katerem morajo akreditirane plačilne agencije pripraviti in poslati Komisiji vmesne izjave o odhodkih v zvezi s programi razvoja podeželja; zmanjšanje ali začasno prekinitev mesečnih ali vmesnih izplačil državam članicam, podrobnosti o vodenju ločenih računov s strani plačilnih agencij; posebne pogoje v zvezi z informacijami, ki jih je treba beležiti v poslovnih knjigah plačilnih agencij; pravila o financiranju in računovodenju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in drugih odhodkov, financiranih iz Skladov, pogoje, ki urejajo izvajanje postopka samodejnega prenehanja obveznosti, postopek in druge praktične ureditve pravilnega delovanja začasne prekinitve plačil državam članicam s strani Komisije v primeru pozne predložitve informacij s strani držav članic.

(94)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: postopke v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo države članice izpolniti glede pregledov, postopke v zvezi z obveznostmi sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolniti glede pregledov na kraju samem s strani Komisije in glede dostopa do informacij; postopke in druge praktične ureditve glede obveznosti poročanja o nepravilnostih in goljufijah, pogoje, pod katerimi je treba hraniti spremljevalno dokumentacijo o izvršenih plačilih in dokumentacijo o izvajanju upravnih pregledov in fizičnih preverjanj, ki jih predpisuje pravo Unije; potrditev obračunov in potrjevanje skladnosti, izključitev zneskov, za katere se bremeni proračun Unije, iz financiranja Unije, postopki za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in obresti in oblike uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z nepravilnostmi.

(95)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije, pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji, uporabo in izračun delne ali celotne ukinitve plačil ali plačilnih pravic; izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in kazni ter glede neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic in zaračunavanja obresti. Zajemati bi morala tudi: uporabo in izračun upravnih kazni, podrobna pravila za opredelitev neizpolnjevanja kot manjšega, pravila, ki opredeljujejo primere, v katerih lahko države članice zaradi vrste kazni izterjane kazni obdržijo; in začasno prekinitev mesečnih plačil v posebnih primerih, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013.

(96)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: obliko varščine, ki jo je treba položiti, in postopek za polog varščine, za njen sprejem in za nadomestitev prvotne varščine; postopke za sprostitev varščine in uradno obvestilo držav članic ali Komisije v zvezi z varščinami. Zajemati bi morala tudi: pravila, ki so v izrednih razmerah potrebna in upravičena zaradi rešitve specifičnih problemov v zvezi s plačilnimi obdobji in izplačevanjem predplačil; pravila o vlogah za pomoč in zahtevkih za plačilo, vlogah za plačilne pravice, vključno s končnim rokom za predložitev vlog, zahteve glede najmanjšega obsega informacij, ki jih je treba vključiti v vloge, določbe za spremembo ali umik vlog za pomoč, oprostitev zahteve za vložitev vlog za pomoč in določbe, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake.

(97)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za izvajanje pregledov zaradi preverjanja izpolnjevanja obveznosti ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, vključno s pravili o dovoljenih odstopanjih pri meritvah za preglede na kraju samem, tehnične specifikacije, potrebne za enotno izvajanje integriranega administrativnega in kontrolnega sistema; pravila za primere prenosa kmetijskih gospodarstev, ki jih spremlja prenos kakršnih koli še neizpolnjenih obveznosti v zvezi z upravičenostjo do pomoči in pravila o izplačevanju predplačil. Zajemati bi morala tudi: pravila za doseganje enotne uporabe pravil o pregledu trgovinskih dokumentov, postopke v zvezi z zbirkami podatkov držav članic in bankami podatkov izotopskih analiz, ki so v pomoč pri odkrivanju goljufij; postopke v zvezi s sodelovanjem in pomočjo med kontrolnimi organi in telesi, pravila glede izvajanja pregledov za preverjanje skladnosti s tržnimi standardi, pravila za organe, pristojne za izvajanje teh pregledov, pa tudi glede vsebine in pogostosti in faze trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo.

(98)

Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: sporočila, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi s pregledi, povezanimi z označbami porekla in geografskimi označbami ter tradicionalnimi izrazi; pravila v zvezi z organom, pristojnim za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, tudi kadar je geografsko območje v tretji državi, ukrepe, ki jih morajo izvesti države članice za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov, preglede in preverjanja, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem. Zajemati bi morala tudi: pravila glede izvajanja pregledov za preverjanje skladnosti z obveznostmi navzkrižne skladnosti; podrobna postopkovna in tehnična pravila glede izračuna in uporabe upravnih kazni zaradi neizpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti; pravila glede sporočanja informacij Komisiji s strani držav članic, kot je navedeno v členu 104; in ukrepe za zaščito uporabe prava Unije, če bi jo lahko ogrozile izredne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto.

(99)

Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati tudi: sklop kazalnikov za spremljanje in vrednotenje SKP, pravila o informacijah, ki jih morajo države članice pošiljati Komisiji zaradi spremljanja in vrednotenja SKP; pravila o obliki in časovnem načrtu objave upravičencev Skladov; enotno izvajanje obveznosti obveščanja upravičencev o tem, da bodo njihovi podatki dostopni javnosti, in sodelovanje med Komisijo in državami članicami v zvezi z objavo upravičencev Skladov.

(100)

Pri sprejetju nekaterih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Pri izvedbenih aktih, ki vključujejo izračun zneskov, ki ga opravi Komisija, svetovalni postopek Komisiji omogoči, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna, saj je njegov cilj povečati učinkovitost, predvidljivost in hitrost ob upoštevanju rokov in proračunskih postopkov. Pri izvedbenih aktih v okviru plačil državam članicam in izvajanja postopkov potrditve obračunov svetovalni postopek Komisiji omogoča, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna in preverjanje letnih obračunov nacionalnih plačilnih agencij z namenom njihovega sprejetja, v primeru odhodkov, ki niso izvršeni v skladu s pravili Unije, pa izključitve takšnih odhodkov iz financiranja Unije. V drugih primerih bi se moral za sprejetje izvedbenih aktov uporabiti postopek pregleda.

(101)

Na Komisijo bi moralo biti preneseno pooblastilo, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi poravnalni znesek, na voljo za odhodke EKJS, ter odloči o dodatnih plačilih ali odbitkih v okviru postopka za mesečna plačila.

(102)

Ker bi lahko prehod s sistema na podlagi uredb, ki jih razveljavlja ta uredba, na sistem iz te uredbe, povzročil praktične in posebne težave, bi bilo treba Komisiji omogočiti sprejetje potrebnih in utemeljenih ukrepov.

(103)

Zaradi nujnosti zagotoviti nemoteno izvajanje predvidenih ukrepov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(104)

Načrtovalno obdobje programov razvoja podeželja, financiranih na podlagi te uredbe, se začne 1. januarja 2014, zato bi se morala ta uredba začeti uporabljati s tem datumom. Vendar ker kmetijsko finančno leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke plačilnih agencij, ki jih te vključijo v obračune proračuna Skladov za proračunsko leto "N", ki se začne 16. oktobra leta "N-1" in konča 15. oktobra leta "N", bi se morale nekatere določbe, zlasti tiste o akreditaciji in odvzemu akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter relevantnih pooblastilih Komisije, o finančnem upravljanju Skladov kot so zgornja meja proračuna, rezerva za krize v kmetijskem sektorju, finančna disciplina, ter prenos odobritev, začeti uporabljati prej, in sicer na datum začetka proračunskega leta 2014, ki je 16. oktober 2013. Iz istih razlogov bi se morale določbe glede postopkov za mesečna plačila s strani Komisije državam članicam in upoštevanja rokov za plačila s strani plačilnih agencij, uporabljati za odhodke, nastale od začetka proračunskega leta 2014, to je od 16. oktobra 2013.

(105)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je sprejel mnenje (28).

(106)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi njihove povezanosti z drugimi instrumenti SKP in zaradi omejenih finančnih sredstev v razširjeni Uniji, temveč se zaradi večletnega jamstva financiranja Unije in osredotočenjem na njene prednostne naloge, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila o:

(a)	financiranju odhodkov skupne kmetijske politike (SKP), vključno z odhodki za razvoj podeželja;

(b)	sistemu kmetijskega svetovanja;

(c)	sistemih upravljanja in kontrol, ki jih vzpostavijo države članice;

(d)	sistemu navzkrižne skladnosti;

(e)	potrditvi obračunov.

Člen 2

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi

1.   V tej uredbi:

(a)	"kmet" pomeni kmeta v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)	"kmetijska dejavnost" pomeni kmetijsko dejavnost v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)	"kmetijska površina" pomeni kmetijsko površino v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(d)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni kmetijsko gospodarstvo v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013, razen kot je določeno v členu 91(3);

(e)	"neposredna plačila" pomeni neposredna plačila v smislu člena 1 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(f)	"področna kmetijska zakonodaja" pomeni vse veljavne akte, sprejete na podlagi člena 43 PDEU v okviru SKP, ter, kadar je to ustrezno, vse delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi takšnih aktov, in drugega dela Uredbe (EU) št. 1303/2013, kolikor se uporablja za EKSRP;

(g)	"nepravilnost" pomeni nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

2.   Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko "višja sila" in "izjemne okoliščine" zlasti priznani v naslednjih primerih:

(a)	smrt upravičenca;

(b)	dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

(c)	huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(d)	uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(e)	epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

(f)	razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge.

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE ZA KMETIJSKA SKLADA

POGLAVJE I

Kmetijska sklada

Člen 3

Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov

1.   Za doseganje ciljev SKP, kot jih določa PDEU, financiranje različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi za razvoj podeželja, zagotavljata:

(a)	Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS);

(b)	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

2.   EKJS in EKSRP (v nadaljnjem besedilu: Sklada) spadata v splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije).

Člen 4

Odhodki EKJS

1.   EKJS se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira naslednje odhodke, ki so izvršeni v skladu s pravom Unije:

(a)	ukrepe za urejanje ali podpiranje kmetijskih trgov;

(b)	neposredna plačila kmetom v okviru SKP;

(c)	finančni prispevek Unije za ukrepe obveščanja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Unije in v tretjih državah, ki jih izvajajo države članice na podlagi programov, ki niso tisti iz člena 5, in ki jih izbere Komisija;

(d)	finančni prispevek Unije za shemo šolskega sadja in zelenjave iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in za ukrepe v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov iz člena 21 oziroma 155 navedene uredbe

2.   EKJS v skladu s pravom Unije na neposreden način financira naslednje odhodke:

(a)	promocijo kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja Komisija neposredno ali prek mednarodnih organizacij;

(b)	ukrepe, sprejete v skladu s pravom Unije in namenjene ohranjanju, opredeljevanju, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu;

(c)	vzpostavitev in vzdrževanje kmetijskih računovodskih informacijskih sistemov;

(d)	sisteme kmetijskih raziskav, vključno z raziskavami o strukturi kmetijskih gospodarstev.

Člen 5

Odhodki EKSRP

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira finančni prispevek Unije k programom razvoja podeželja, ki se izvajajo v skladu s pravom Unije o podpori za razvoj podeželja.

Člen 6

Drugi odhodki, vključno z odhodki za tehnično pomoč

Vsak od Skladov lahko na pobudo Komisije in/ali v njenem imenu na neposreden način financira pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter vrednotenje, revizijo in nadzor, ki so potrebni za izvajanje SKP. Ti ukrepi vključujejo zlasti:

(a)	ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP ter ukrepe za izvajanje sistemov kontrol ter tehnično in upravno pomoč;

(b)	pridobivanje satelitskih posnetkov, potrebnih za preglede, s strani Komisije v skladu s členom 21;

(c)	ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 22;

(d)	ukrepe za vzdrževanje in razvoj metod in tehničnih sredstev za obveščanje, medsebojno povezovanje, spremljanje in kontrolo finančnega upravljanja sredstev, ki se uporabljajo za financiranje SKP;

(e)	zagotavljanje informacij o SKP v skladu s členom 45;

(f)	študije o SKP in vrednotenje ukrepov, ki jih financirata Sklada, vključno z izboljšanjem metod vrednotenja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP;

(g)	po potrebi izvajalske agencije, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (29), ki delujejo v povezavi s SKP;

(h)	ukrepe v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejete v okviru razvoja podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(i)	ukrepe za razvoj, registracijo in zaščito logotipov v okviru politik Unije za kakovost ter s tem povezano zaščito pravic intelektualne lastnine in potrebni razvoj informacijske tehnologije (IT).

POGLAVJE II

Plačilne agencije in drugi organi

Člen 7

Akreditacija in odvzem akreditacije plačilnim agencijam in usklajevalnim organom

1.   Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 4(1) in člena 5.

Izvajanje teh nalog, razen izplačil, se lahko prenese.

2.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, obveščanjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 8(1).

Vsaka država članica ob upoštevanju svojih ustavnih določb omeji število svojih akreditiranih plačilnih agencij na največ eno na nacionalni ravni ali, kjer je to ustrezno, na eno na regijo. Kadar pa so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, ali pa prenesejo upravljanje teh shem na regionalne plačilne agencije.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice ohranijo toliko plačilnih agencij, kot jih je bilo akreditiranih pred 20. decembra 2013.

Komisija do konca leta 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema plačilnih agencij v Uniji in po potrebi priloži zakonodajne predloge.

3.   Odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi:

(a)	letne obračune odhodkov, izvršenih za izvajanje nalog, zaupanih njihovim akreditiranim plačilnim agencijam, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51;

(b)	izjavo o upravljanju glede popolnosti, točnosti in resničnosti obračunov ter pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, ki temelji na objektivnih merilih, ter glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij;

(c)	letni povzetek končnih revizijskih poročil in opravljenih kontrol, vključno z analizo vrst in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, pa tudi popravnih ukrepov, ki jih je treba izvesti ali načrtovati.

Komisija lahko izjemoma podaljša rok 15. februarja do najpozneje 1. marca na zahtevo zadevne države članice.

4.   Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica določi javni usklajevalni organ (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ), ki mu dodeli naslednje naloge:

(a)	zbirati informacije, ki se dajo na razpolago Komisiji, ter jih poslati Komisiji;

(b)	sprejeti oziroma usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti in Komisijo obveščati o vseh nadaljnjih ukrepih;

(c)	spodbujati in po možnosti zagotavljati usklajeno uporabo pravil Unije.

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

5.   Kadar akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril iz odstavka 2, ji država članica na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije odvzame to akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema.

6.   Plačilne agencije izvajajo in zagotavljajo kontrolo dejavnosti, povezanih z javno intervencijo, za katere so odgovorne, ter na tem področju ohranijo vso odgovornost.

Člen 8

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi dobro delovanje sistema iz člena 7, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:

(a)	minimalnimi pogoji za akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov iz člena 7(2) oziroma člena 7(4);

(b)	obveznostmi plačilnih agencij glede javne intervencije ter pravili o vsebini njihovih upravljavskih in kontrolnih odgovornosti.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter postopke za nadzor akreditacije plačilnih agencij;

(b)	delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij;

(c)	delovanju usklajevalnega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji v skladu s členom 7(4).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 9

Certifikacijski organi

1.   Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga imenuje država članica. Če gre za zasebni revizijski organ in če tako zahteva veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa. Ta organ predloži mnenje, pripravljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi, o popolnosti, točnosti in resničnosti letnih obračunov plačilne agencije, pravilnem delovanju njenega sistema notranje kontrole ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo. V tem mnenju je tudi navedeno, ali se je med pregledom pojavil dvom glede navedb v izjavi o upravljanju.

Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je to agencijo akreditiral.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ter o certifikatih in poročilih, skupaj s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi. V izvedbenih aktih se ob upoštevanju potrebe po kar najbolj učinkovitem preskušanju transakcij in strokovni revizijski presoji glede integriranega pristopa določi tudi naslednje:

(a)	revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov;

(b)

revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj, kjer je to ustrezno pa tudi uporabo enotnega integriranega vzorca za vsako populacijo in po potrebi možnost spremljanja pregledov na kraju samem, ki jih opravljajo plačilne agencije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 10

Dopustnost plačil, ki jih izvršijo akreditirane plačilne agencije

Unija lahko odhodke iz člena 4(1) in člena 5 financira le, če so plačila izvršile akreditirane plačilne agencije.

Člen 11

Celotno plačilo upravičencem

Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.

NASLOV III

SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA

Člen 12

Načelo in področje uporabe

1.   Države članice vzpostavijo sistem svetovanja upravičencem glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: sistem kmetijskega svetovanja).Ta sistem kmetijskega svetovanja izvajajo imenovani javni organi in/ali izbrani zasebni organi.

2.   Sistem kmetijskega svetovanja zajema najmanj:

(a)	obveznosti na ravni kmetijskega gospodarstva, ki izhajajo iz predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za vzdrževanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju, kot je določeno v poglavju I naslova VI;

(b)	kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, in ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)	ukrepe na ravni kmetijskega gospodarstva, določene v programih razvoja podeželja, ki so namenjeni posodabljanju kmetijskega gospodarstva, krepitvi konkurenčnosti, sektorskemu povezovanju, inovacijam in tržni usmerjenosti ter spodbujanju podjetništva;

(d)	zahteve na ravni upravičencev, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) Direktive 2000/60/ES;

(e)	zahteve na ravni upravičencev, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti zahtevo iz člena 14 Direktive 2009/128/ES.

3.   Sistem kmetijskega svetovanja lahko poleg tega zajema zlasti:

(a)	spodbujanje preusmerjanja kmetijskih gospodarstev in diverzifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti;

(b)	obvladovanje tveganj in uvedbo ustreznih preprečevalnih ukrepov za obvladovanje naravnih in drugih hudih nesreč ter živalskih in rastlinskih bolezni;

(c)	minimalne zahteve nacionalnega prava v skladu s členom 28(3) in členom 29(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(d)	informacije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, biotsko raznovrstnostjo in varstvom voda, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 13

Posebne zahteve za sistem kmetijskega svetovanja

1.   Države članice zagotovijo, da so svetovalci, ki delajo v sistemu kmetijskega svetovanja, ustrezno kvalificirani in se redno usposabljajo.

2.   Države članice zagotovijo ločitev svetovanja od kontrol. V tem pogledu in brez poseganja v nacionalno pravo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov države članice zagotovijo, da izbrani in imenovani organi iz člena 12(1) ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij ali podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen upravičencu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo in ki je zajeta v obveznost, določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu, o obveščanju javnih organov, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

3.   Zadevni nacionalni organ morebitnemu upravičencu zagotovi, zlasti na elektronski način, ustrezni seznam izbranih in imenovanih organov iz člena 12(1).

Člen 14

Dostop do sistema kmetijskega svetovanja

Upravičenci in kmetje, ki ne prejemajo podpore v okviru SKP, lahko prostovoljno uporabljajo sistem kmetijskega svetovanja.

Brez poseganja v četrti pododstavek člena 99(2) pa lahko države članice v skladu z objektivnimi merili določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja, vključno z mrežami, ki delujejo z omejenimi sredstvi v smislu členov 53, 55 in 56 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

V takšnih primerih države članice zagotovijo, da je prednost dana kmetom, ki imajo z izjemo sistema kmetijskega svetovanja najbolj omejen dostop do drugih sistemov svetovanja.

Sistem kmetijskega svetovanja zagotavlja, da imajo upravičenci dostop do svetovanja, prilagojenega položaju njihovega kmetijskega gospodarstva.

Člen 15

Pooblastila Komisije

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja, da bi ta sistem lahko postal v celoti operativen.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV IV

FINANČNO UPRAVLJANJE SKLADOV

POGLAVJE I

EKJS

Oddelek 1

Financiranje odhodkov

Člen 16

Zgornja meja proračunskih sredstev

1.   Letna zgornja meja odhodkov EKJS je sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013.

2.   Kadar pravo Unije določa vsote, ki se odštejejo ali prištejejo zneskom iz odstavka 1, sprejme Komisija izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 116, s katerimi določi poravnalni znesek, ki je na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz prava Unije.

Člen 17

Mesečna plačila

1.   Komisija da proračunska sredstva, potrebna za financiranje odhodkov iz člena 4(1), na voljo državam članicam v obliki mesečnih plačil na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem obdobju.

2.   Dokler Komisija ne nakaže mesečnih plačil, države članice v skladu s potrebami svojih akreditiranih plačilnih agencij priskrbijo sredstva, potrebna za odhodke.

Člen 18

Postopek za mesečna plačila

1.   Brez poseganja v uporabo členov 51 in 52 Komisija izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.

2.   Mesečna plačila se vsaki državi članici izplačajo najpozneje tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odhodki izvršeni. Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu oktobru. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu novembru.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi mesečna plačila, ki jih izvrši na podlagi izjave držav članic o odhodkih in informacij, pridobljenih v skladu s členom 102(1), ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, uporabljenih na podlagi člena 41, ali kakršnih koli drugih popravkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 116, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke. Odbor iz člena 116(1) je o tem obveščen na svoji naslednji seji.

Člen 19

Upravni stroški in stroški osebja

Sklad se ne bremeni za odhodke, ki jih izvršijo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS v zvezi z upravnimi stroški in stroški osebja.

Člen 20

Odhodki za javno intervencijo

1.   Kadar za javno intervencijo v okviru skupne ureditve trgov znesek na enoto ni določen, EKJS zadevni ukrep financira na podlagi standardnih zneskov, ki so enotni po vsej Uniji, zlasti za sredstva iz držav članic, ki se uporabljajo za odkup proizvodov, za materialne operacije, povezane s skladiščenjem, ter po potrebi za predelavo intervencijskih proizvodov.

2.   Da se zagotovi financiranje odhodkov javne intervencije s strani EKJS, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s:

(a)	vrsto ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo;

(b)	pogoji za upravičenost in načinih izračuna na podlagi elementov, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v področni kmetijski zakonodaji.

3.   Da se zagotovi ustrezno upravljanje sredstev, vključenih v proračun Unije in namenjenih EKJS, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi pravila v zvezi z vrednotenjem dejavnosti v zvezi z javno intervencijo ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitev zneskov, ki se bodo financirali.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo zneske iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 21

Pridobivanje satelitskih posnetkov

Na podlagi specifikacije, ki jo pripravi posamezna država članica, se Komisija in države članice dogovorijo o seznamu satelitskih posnetkov, ki se zahtevajo za preglede.

Komisija brezplačno priskrbi satelitske posnetke kontrolnim organom ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo za njihovo zastopanje.

Komisija ostane lastnica satelitskih posnetkov in jih po dokončanju dela dobi nazaj. Prav tako lahko določi, da se opravi delo za izboljšanje tehnik in metod dela v zvezi s preverjanjem kmetijskih površin z daljinskim zaznavanjem.

Člen 22

Spremljanje kmetijskih virov

Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, je dati Komisiji na razpolago sredstva za:

(a)	upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni,

(b)	zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljskega spremljanja kmetijskih zemljišč, vključnos pogozdenimi kmetijskimi površinami, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa in kmetijske proizvodnje,

(c)	deljenje dostopa do takšnih ocen v mednarodnem okviru, na primer pri tistih pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov ali druge mednarodne agencije,

(d)	prispevanje k preglednosti svetovnih trgov ter

(e)	zagotavljanje tehnološkega spremljanja agrometeorološkega sistema.

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, zadevajo zlasti zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi pogoji, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Ti ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi laboratoriji in organi.

Člen 23

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)	pravila o financiranju v skladu s točkama (b) in (c) člena 6,

(b)	postopek za izvajanje ukrepov iz členov 21 in 22 z namenom doseganja zastavljenih ciljev,

(c)	okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Oddelek 2

Proračunska disciplina

Člen 24

Upoštevanje zgornje meje

1.   V proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna sredstva za odhodke EKJS v nobenem trenutku ne presežejo zneska iz člena 16.

Pri vseh zakonodajnih instrumentih, ki jih predlaga Komisija in sprejmejo Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija in ki vplivajo na proračun EKJS, se upošteva znesek iz člena 16.

2.   Kadar za kmetijske odhodke za posamezno državo članico pravo Unije določa finančno zgornjo mejo v eurih, so takšni odhodki povrnjeni v eurih do te določene zgornje meje, in kadar se uporablja člen 41, s potrebnimi prilagoditvami.

3.   Nacionalne zgornje meje za neposredna plačila iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1307/2013, popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 26 te uredbe, so finančne zgornje meje v eurih.

Člen 25

Rezerva za krize v kmetijskem sektorju

Vzpostavi se rezerva, namenjena zagotovitvi dodatne podpore kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo (v nadaljnjem besedilu: rezerva za krize v kmetijskem sektorju), in sicer tako, da se na začetku vsakega leta uporabi znižanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline iz člena 26.

Skupni znesek rezerve je 2 800 milijonov EUR z enakimi letnimi obroki v znesku 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) za obdobje 2014–2020 in bo vključen v razdelek 2 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013.

Člen 26

Finančna disciplina

1.   Da se zagotovi upoštevanje letnih zgornjih mej iz Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil, se določi prilagoditvena stopnja za neposredna plačila (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja), kadar napovedi za financiranje ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene.

2.   Komisija predloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s prilagoditveno stopnjo najpozneje 31. marca koledarskega leta, za katero se uporablja ta prilagoditvena stopnja.

3.   Če v posameznem letu Evropski parlament in Svet ne določita prilagoditvene stopnje do 30. junija, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerim določi prilagoditveno stopnjo, ter o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet. Takšne izvedbene akte se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

4.   Komisija lahko do 1. decembra na podlagi novih informacij, ki jih ima na voljo, sprejme izvedbene akte, s katerim prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkoma 2 ali 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

5.   Z odstopanjem od četrtega pododstavka člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 države članice povrnejo odobritve, prenesene v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, končnim prejemnikom, za katere se v proračunskem letu, v katero se odobritve prenesejo, uporablja prilagoditev.

Povrnitev iz prvega pododstavka se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu izvajala finančna disciplina.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pogoje in podrobna pravila, ki se uporabljajo za odobritve, prenesene v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za financiranje odhodkov iz točke (b) člena 4(1) te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

7.   Pri uporabi tega člena se v določitev prilagoditvene stopnje vključi znesek za rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25. Kakršen koli znesek, ki do konca proračunskega leta ni uporabljen za krizne ukrepe, se izplača v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Člen 27

Postopek proračunske discipline

1.   Komisija hkrati s predlogom proračuna za proračunsko leto N predloži Evropskemu parlamentu in Svetu svoje napovedi za proračunska leta N – 1, N in N + 1.

2.   Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 za proračunsko leto N presežen, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja navedenega zneska.

3.   Če Komisija v katerem koli trenutku meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 presežen, in v okviru svojih pooblastil ne more sprejeti ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, predlaga druge ukrepe, s katerimi zagotovi upoštevanje tega zneska. Kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU, ta ukrep sprejme Svet, ali, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ta ukrep sprejmeta Evropski parlament in Svet.

4.   Če ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 16, Komisija:

(a)	upošteva zahtevke držav članic sorazmerno in v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev ter sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno določi znesek plačil za zadevni mesec;

(b)	za vse države članice najpozneje do 28. februarja proračunskega leta N + 1 določi njihov položaj glede financiranja Unije za proračunsko leto N;

(c)	sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi enotne stopnje financiranja Unije določi skupni znesek financiranja Unije po državah članicah v mejah proračunskih sredstev, ki so bila na razpolago za mesečna plačila;

(d)	izvrši morebitne kompenzacije za države članice najpozneje v času mesečnih plačil za mesec marec leta N + 1.

Izvedbeni akti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 28

Sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja

Da se zagotovi, da se proračunska zgornja meja iz člena 16 ne preseže, Komisija v zvezi z odhodki EKJS mesečno izvaja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja.

Komisija ob začetku vsakega proračunskega leta v ta namen določi mesečne profile odhodkov, po potrebi na podlagi povprečnih mesečnih odhodkov predhodnih treh let.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo s pregledom razvoja odhodkov, izvršenih glede na profile in oceno predvidenega izvrševanja za tekoče proračunsko leto.

Člen 29

Referenčni menjalni tečaj

1.   Ko Komisija sprejme predlog proračuna ali pisni predlog spremembe k predlogu proračuna, ki zadeva kmetijske odhodke, za izdelavo ocen proračunskih sredstev za EKJS uporabi povprečni menjalni tečaj med eurom in US dolarjem po zabeleženi tržni vrednosti v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument.

2.   Pri sprejemanju predloga spremembe in dopolnitve proračuna ali pisnega predloga spremembe k njemu Komisija, kolikor ti dokumenti zadevajo proračunska sredstva za ukrepe iz točka (a) člena 4(1), uporabi:

(a)	povprečni menjalni tečaj med eurom in US dolarjem po dejanski tržni vrednosti, zabeleženi od 1. avgusta v predhodnem proračunskem letu do izteka zadnjega četrtletja, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument in najpozneje 31. julija tekočega proračunskega leta; in

(b)	povprečni menjalni tečaj, dejansko zabeležen v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument za napoved preostanka proračunskega leta.

POGLAVJE II

EKSRP

Oddelek 1

Splošne določbe za eksrp

Člen 30

Preprečevanje dvojnega financiranja

Odhodki, ki se financirajo iz EKSRP, se ne financirajo iz nobenega drugega naslova v okviru proračuna Unije.

Člen 31

Skupne določbe za plačila

1.   V skladu s členom 77(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 plačila, ki jih Komisija izvrši v okviru prispevka EKSRP iz člena 5 te uredbe, ne presežejo proračunskih obveznosti.

Ta plačila se namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Uporablja se člen 84 Uredbe (EU, Euratom) 966/2012.

Oddelek 2

Financiranje programov razvoja podeželja

Člen 32

Finančni prispevek EKSRP

Finančni prispevek EKSRP za odhodke v okviru programov razvoja podeželja se določi za posamezni program z zgornjo mejo, ki je določena s pravom Unije o podpori EKSRP za razvoj podeželja.

Člen 33

Proračunske obveznosti

V zvezi z obveznostmi za programe razvoja podeželja v proračunu Unije se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Oddelek 3

Finančni prispevek za programe razvoja podeželja

Člen 34

Določbe za plačila za programe razvoja podeželja

1.   Proračunska sredstva, potrebna za financiranje odhodkov iz člena 5, so na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska, kot je opisano v tem oddelku.

2.   Skupni znesek plačil predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne presega 95 % prispevka EKSRP za vsak program razvoja podeželja.

Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo posredovanje zahtevkov za plačila Komisiji.

Člen 35

Ureditev predhodnega financiranja

1.   Potem ko Komisija odobri program razvoja podeželja, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja izplača v naslednjih obrokih:

(a)

v letu 2014: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program in 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program, kadar država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 ali v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2013 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;

(b)

v letu 2015: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program in 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program, če država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz EFSF ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2014 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;

(c)	v letu 2016: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program.

Če je program razvoja podeželja sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

2.   Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predhodno financiranje, če ni bil izvršen noben odhodek in ni bila poslana nobena izjava o odhodkih za program razvoja podeželja v roku 24 mesecev od datuma, ko je Komisija plačala prvi obrok zneska za predhodno financiranje.

3.   Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se dodelijo zadevnemu programu razvoja podeželja in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.   Skupni znesek predhodnega financiranja se potrdi v skladu s postopkom iz člena 51 te uredbe pred zaključkom programa razvoja podeželja.

Člen 36

Vmesna plačila

1.   Vmesna plačila se izvršijo za vsak program razvoja podeželja. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsakega ukrepa za izvršene javne odhodke v zvezi s tem ukrepom, kot je navedeno v členu 59 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

2.   Ob upoštevanju razpoložljivih sredstev Komisija ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, ki se izvedejo v skladu s členom 41, izvrši vmesna plačila za povračilo odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije za izvajanje programov.

3.   Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(a)	Komisiji se predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s točko (c) člena 102(1);

(b)	skupni znesek prispevka EKSRP za vsak ukrep za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni program, se ne preseže;

(c)	Komisiji se predloži zadnje letno poročilo o napredku izvajanja programa razvoja podeželja.

4.   Če ena od zahtev iz odstavka 3 ni izpolnjena, Komisija nemudoma obvesti akreditirano plačilno agencijo ali usklajevalni organ, če je bil ta imenovan. Če katera od zahtev iz točke (a) ali točke (c) odstavka 3 ni izpolnjena, izjava o odhodkih ni sprejemljiva.

5.   Brez poseganja v uporabo členov 51 in 52 Komisija izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 tega člena.

6.   Akreditirane plačilne agencije pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali s posredovanjem usklajevalnega organa, če je bil ta imenovan, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s programi razvoja podeželja, in sicer v rokih, ki jih določi Komisija.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi roke za akreditirane plačilne agencije, da pošljejo te vmesne izjave o odhodkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

V te izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je izvršila akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vendar se v primerih, ko odhodkov iz člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker ta spremembe programa še ni odobrila, ti lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra naprej, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

7.   Uporablja se člen 83 Uredbe (EU) 1303/2013.

Člen 37

Plačilo preostalega zneska in zaključek programa

1.   Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju programa razvoja podeželja ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračunov. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

2.   Preostali znesek se plača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija presodi, da so informacije in dokumenti iz odstavka 1 tega člena sprejemljivi, in ko so bili zadnji letni obračuni potrjeni. Pri zneskih, pri katerih po izplačilu preostalega zneska še vedno obstajajo prevzete obveznosti, Komisija brez poseganja v določbe člena 38(5) najpozneje v roku šestih mesecev določi prenehanje prevzetih obveznosti.

3.   Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o napredku in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja programa, obveznost za preostali znesek samodejno preneha v skladu s členom 38.

Člen 38

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti za programe razvoja podeželja

1.   Komisija določi samodejno prenehanje katerega koli dela proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 36(3) in se nanašala na odhodke. izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti.

2.   Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, samodejno preneha.

3.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno prenehanje prevzete obveznosti iz odstavkov 1 ali 2 za zneske za zadevne dejavnosti prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo najpozneje do 31. decembra leta N + 3.

4.   Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne upošteva naslednjega:

(a)	del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 3;

(b)

del proračunskih obveznosti, ki ga plačilna agencija ni mogla izplačati zaradi višje sile in ima resne posledice za izvajanje programa razvoja podeželja. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo prikazati njene neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

Države članice Komisiji do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.

5.   Komisija države članice pravočasno obvesti, če obstaja tveganje samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti. Obvesti jih o zadevnem znesku glede na informacije, ki jih ima na voljo. Države članice imajo od prejema tega obvestila na voljo dva meseca, da soglašajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija izvrši samodejno prenehanje prevzetih obveznosti najpozneje devet mesecev po zadnjem roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 3.

6.   V primeru samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni program razvoja podeželja za zadevno leto zmanjša za znesek samodejnega prenehanja prevzete obveznosti. Država članica predloži Komisiji v odobritev spremenjen finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšani znesek pomoči med ukrepe. Če država članica tega ne stori, Komisija za vsak ukrep sorazmerno zmanjša dodeljene zneske.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 39

Kmetijsko proračunsko leto

Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih v zvezi z javno intervencijo, ki jih določi Komisija v skladu s točko (a) člena 46(6), kmetijsko proračunsko leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke plačilnih agencij, ki jih te vključijo v obračune proračuna Skladov za proračunsko leto "N", ki se začne 16. oktobra leta "N – 1" in konča 15. oktobra leta "N".

Člen 40

Upoštevanje plačilnih rokov

Če so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačila, ki jih plačilna agencija upravičencem izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, niso upravičena do financiranja Unije, razen v primerih, pod pogoji in v omejitvah, ki se določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Da bi bili odhodki, izvršeni pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila, upravičeni do financiranja Unije, hkrati pa bi se omejil finančni vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ob odstopanju od pravila iz prvega odstavka.

Člen 41

Zmanjšanje in začasna prekinitev mesečnih in vmesnih plačil

1.   Če lahko Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 102 ugotovi, da so odhodke izvršili organi, ki niso akreditirane plačilne agencije, da plačilna obdobja ali finančne zgornje meje, določeni s pravom Unije, niso bili upoštevani ali da odhodki kako drugače niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, lahko zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila zadevni državi članici v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 18(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 36, potem ko se da državi članici možnost za predložitev pripomb.

Če Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 102 ne more ugotoviti, ali so bili odhodki izvršeni v skladu s pravili Unije, od zadevne države članice zahteva, naj v obdobju, ki ne sme biti krajše od 30 dni, priskrbi dodatne informacije in predloži pripombe. Če država članica na zahtevo Komisije ne odgovori v določenem roku ali če je zadevni odgovor nezadovoljiv ali kaže, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, lahko Komisija zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila zadevni državi članici v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 18(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 36.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila državi članici, če ena ali več ključnih sestavin zadevnega nacionalnega sistema kontrol ne obstaja ali zaradi resnosti ali trajanja ugotovljenih pomanjkljivosti ni učinkovitih oziroma so v sistemu za izterjavo nepravilnih plačil podobne resne pomanjkljivosti ter če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	pomanjkljivosti iz prvega pododstavka so trajnejše narave in so bile vzrok za vsaj dva izvedbena akta v skladu s členom 52 o izločitvi odhodkov zadevne države članice iz financiranja Unije, ali

(b)	Komisija ugotovi, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih popravljalnih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom z jasnimi kazalniki napredka, ki se pripravi ob posvetovanju s Komisijo.

Zmanjšanje ali začasna prekinitev se uporabi za ustrezne odhodke, ki jih je izvršila plačilna agencija, pri kateri obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi v izvedbenih aktih iz tega odstavka in ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku obdobja še vedno obstajajo pogoji za zmanjšanje ali začasno prekinitev, lahko Komisij sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša to obdobje za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev,. Zmanjšanje ali začasna prekinitev se ne podaljša, če navedeni pogoji več ne obstajajo.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz tega odstavka zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj se odzove v obdobju, ki ni krajše od 30 dni.

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 18(3) ali vmesna plačila iz člena 36, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s tem odstavkom.

3.   Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti in ne posegajo v uporabo členov 51 in 52.

4.   Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena ne posegajo v člene 19, 22 in 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Začasne prekinitve iz členov 19 in 22 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se uporabljajo v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Člen 42

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

Kadar področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da v določenem roku predložijo informacije o številu izvedenih pregledov na podlagi člena 59 in njihovih rezultatih, države članice pa te roke prekoračijo, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18 ali vmesna plačila iz člena 36, pod pogojem, da je Komisija dala državam članicam pravočasno pred začetkom obdobja, ki ga podatki pokrivajo, na voljo vse informacije, obrazce in pojasnila, potrebna za izračun zadevnih statističnih podatkov. Znesek, katerega plačilo se začasno prekine, ne presega 1,5 % odhodkov, za katere ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani. Komisija pri uporabi začasne prekinitve ukrepa v skladu z načelom sorazmernosti in upošteva trajanje zamude. Zlasti upošteva, ali je zaradi pozne predložitve informacij ogrožen mehanizem podeljevanja razrešnic v okviru letnega proračuna. Komisija pisno uradno obvesti zadevno državo članico, preden začasno prekine mesečna plačila. Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevnih držav članic prejme statistične podatke, pod pogojem, da prejme te statistične podatke najpozneje 31. januarja naslednjega leta.

Člen 43

Razporeditev prejemkov

1.   V smislu člena 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so namenski prejemki:

(a)	zneski, ki morajo biti v skladu s členom 40 in členom 53 v zvezi z odhodki iz EKJS ter členoma 52 in 54 vplačani v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;

(b)	zneski, ki se zberejo ali izterjajo v skladu z oddelkom III poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(c)	zneski, ki so bili zbrani kot posledica kazni v skladu s posebnimi pravili iz področne kmetijske zakonodaje Unije, razen če navedena zakonodaja izrecno določa, da lahko države članice te zneske obdržijo;

(d)	zneski, ki ustrezajo kaznim, ki se uporabijo v skladu s pravili o navzkrižni skladnosti iz poglavja II naslova VI, kar zadeva odhodke iz EKJS;

(e)

vse zasežene varščine, poroštva ali jamstva, dana v skladu s pravom Unije, sprejeto v okviru SKP, razen razvoja podeželja. Vendar pa države članice obdržijo zasežene varščine, položene pri izdaji izvoznega ali uvoznega dovoljenja ali v okviru razpisnega postopka, katerih izključni namen je zagotoviti, da ponudniki predložijo resne ponudbe.

2.   Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

3.   Ta uredba se smiselno uporablja za namenske prejemke iz odstavka 1.

4.   Pri knjiženju namenskih prejemkov iz te uredbe se v zvezi z EKJS smiselno uporabljata člena 170 in 171 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 44

Vodenje ločenih računov

Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za Sklada.

Člen 45

Ukrepi za informiranje

1.   Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 6, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da osvešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje, da se zagotovi natančen celovit pregled SKP.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:

(a)	letni delovni programi ali drugi specifični ukrepi, ki jih predstavijo tretje osebe;

(b)	dejavnosti, ki se izvajajo na pobudo Komisije.

Ukrepi, ki jih zahteva pravo ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.

Pri izvajanju dejavnosti iz točke (b) lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi k obveščanju institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.

3.   Komisija vsako leto do 31. oktobra objavi razpis za oddajo predlogov ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4.   O ukrepih, ki so predvideni in se sprejmejo v skladu s tem členom, se uradno obvesti odbor iz člena 116(1).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Člen 46

Pooblastila Komisije

1.   Da se upoštevajo prihodki, ki jih plačilne agencije zberejo za proračun Unije ob plačilih, izvedenih na podlagi izjav o odhodkih, ki jih predložijo države članice, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 glede pogojev, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru Skladov.

2.   Da se omogoči pravična porazdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev med države članice, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 te uredbe v zvezi z metodo, ki se uporabi pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta še ni bil sprejet proračun Unije ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Da bi preverila skladnost podatkov, ki jih uradno sporočijo države članice v zvezi z odhodki ali drugimi informacijami iz te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo, če obveznost uradnega obveščanja Komisije na podlagi člena 102 ni izpolnjena, za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 glede odloga mesečnih plačil državam članicam iz člena 42 v zvezi z odhodki v okviru EKJS in pogojih, v skladu s katerimi Komisija zmanjša ali začasno prekine vmesna plačila državam članicam v okviru EKSRP iz navedenega člena,

4.   Da se pri uporabi člena 42 zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s pravili o:

(a)	seznamu ukrepov, zajetih v členu 42;

(b)	stopnji začasne prekinitve plačil iz navedenega člena.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi nadaljnja pravila v zvezi z obveznostjo iz člena 44 ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba zabeležiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	financiranju in obračunavanju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in drugih odhodkov, ki jih financirata Sklada;

(b)	pogojih, ki urejajo izvajanje postopka samodejnega prenehanja obveznosti;

(c)	postopku in drugih praktičnih ureditvah za pravilno delovanje mehanizma iz člena 42.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE IV

Potrditev obračunov

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 47

Pregledi na kraju samem, ki jih izvede Komisija

1.   Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 PDEU, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 PDEU ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (30), izvede preglede na kraju samem v državah članicah, da preveri zlasti:

(a)	skladnost upravnih praks s pravili Unije;

(b)	obstoj potrebnih spremnih dokumentov ter njihovo ujemanje z dejavnostmi, ki jih financirata EKJS ali EKSRP;

(c)	pogoje, pod katerimi se izvajajo in preverjajo dejavnosti, ki jih financira EKJS ali EKSRP;

(d)	ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila iz člena 7(2) in ali država članica pravilno uporablja določbe iz člena 7(5).

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov na kraju samem v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki jih financira EKJS ali EKSRP.

Pooblastila za izvajanje pregledov na kraju samem ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja opravijo uradniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.   Komisija pred pregledom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se bo pregled izvedel, pri čemer upošteva upravno obremenitev plačilnih agencij pri organizaciji pregledov. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.

Člen 48

Dostop do informacij

1.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje Skladov, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za omogočanje pregledov, za katere Komisija meni, da so koristni v okviru upravljanja financiranja Unije, vključno s pregledi na kraju samem.

2.   Države članice Komisiji na zahtevo posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje pravnih aktov Unije v zvezi s SKP, kadar imajo ti akti finančne posledice za EKJS ali EKSRP.

3.   Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o odkritih nepravilnostih in primerih domnevnih goljufij ter o ukrepih v skladu z oddelkom III tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih s temi nepravilnostmi in goljufijami.

Člen 49

Dostop do dokumentov

Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju upravnih pregledov in fizičnih preverjanj, ki jih predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji. Podporni dokumenti se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi člena 50(2).

Kadar te dokumente hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.

Člen 50

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pregledih na kraju samem ter dostopu do dokumentov in informacij iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki dopolnjujejo posebne obveznosti, ki jih morajo v skladu s tem poglavjem izpolnjevati države članice.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določijo pravila o:

(a)	postopkih v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo države članice izpolnjevati v zvezi s pregledi iz tega poglavja;

(b)	postopkih v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati za izvajanje členov 47 in 48;

(c)	postopkih in drugih praktičnih ureditvah v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti poročanja iz člena 48(3);

(d)	pogojih za hrambo podpornih dokumentov iz člena 49, tudi o tem, v kakšni obliki in kako dolgo se hranijo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Oddelek II

Potrditve

Člen 51

Potrditev obračunov

Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko (c) člena 102(1), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij. Ti izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino odločitev, sprejetih naknadno v skladu s členom 52.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 52

Potrditev skladnosti

1.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz področja uporabe člena 4(1) in člena 5 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije oziroma, za EKSRP, v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom iz člena 85 Uredbe (EU) št. 1303/2013, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

2.   Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Upošteva naravo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Uniji. Pri izključitvi upošteva ugotovljene neupravičeno porabljene zneske, kadar teh ni mogoče ugotoviti s sorazmernim prizadevanjem, pa lahko uporabi ekstrapolacijske ali pavšalne popravke. Pavšalni popravki se uporabijo le takrat, kadar zaradi narave primera ali zato, ker država članica Komisiji ni predložila potrebnih informacij, s sorazmernim prizadevanjem ni mogoče natančneje opredeliti finančne škode, povzročene Uniji.

3.   Pred sprejetjem vsake odločitve o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj Komisije in odgovori države članice pisno uradno sporočijo obema stranema, ki si nato prizadevata za sklenitev dogovora o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V tem delu postopka imajo države članice možnost, da dokažejo, da je dejanski obseg neskladnosti manjši od ocene Komisije.

Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev medsebojnih stališč v štirih mesecih. Poročilo o izidu postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o morebitni zavrnitvi financiranja, če pa se odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.

4.   Financiranje se ne sme zavrniti za:

(a)	odhodke iz člena 4(1), izvršene več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj;

(b)	odhodke za večletne ukrepe, ki so zajeti v odhodkih iz člena 4(1) ali v programih iz člena 5, za katere je prejemniku zadnja obveznost naložena več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj;

(c)	odhodke za ukrepe, predvidene v programih iz člena 5, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, za katere je bilo izplačilo ali, glede na okoliščine, končno plačilo s strani plačilne agencije izvršeno več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:

(a)	nepravilnosti, zajetih v oddelku III tega poglavja;

(b)	državnih pomoči, za katere je Komisija uvedla postopek iz člena 108(2) PDEU, ali kršitev, v zvezi s katerimi je Komisija državi članici poslala uradni opomin v skladu s členom 258 PDEU;

(c)	kršitev obveznosti držav članic iz poglavja III naslova V te uredbe, če Komisija državo članico pisno uradno obvesti o ugotovitvah preverjanj v 12 mesecih po prejemu poročila države članice o rezultatih pregledov zadevnih odhodkov.

Člen 53

Pooblastila Komisije

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje:

(a)	potrditve obračunov iz člena 51 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem odločitve in njenim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati;

(b)

potrditve skladnosti iz člena 52 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem odločitve in njenim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba spoštovati, pa tudi s spravnim postopkom iz navedenega člena, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

2.   Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

3.   Da bi Komisiji omogočili, da zaščiti finančne interese Unije, in zagotovili učinkovito uporabo določb v zvezi s potrditvijo skladnosti iz člena 52, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov.

Oddelek III

Nepravilnosti

Člen 54

Skupne določbe

1.   Za vsak neupravičeno plačani znesek zaradi nepravilnosti ali malomarnosti države članice od upravičenca zahtevajo njegovo izterjavo v 18 mesecih po odobritvi in, po potrebi, po tem, ko plačilna agencija ali organ, pristojen za izterjavo, prejme poročilo o kontroli ali podoben dokument, v katerem je ugotovljena nepravilnost. Ustrezni zneski se ob zahtevku za izterjavo knjižijo v knjigi terjatev plačilne agencije.

2.   Če se izterjava ne izvede v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo, oziroma v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča, 50 % finančnih posledic neizterjave krije zadevna država članica, 50 % pa se knjiži v breme proračuna Unije, brez poseganja v zahtevo, da mora zadevna država članica nadaljevati postopek izterjave v skladu s členom 58.

Kadar je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali pravnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi Skladoma finančno breme, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom, kot odhodek.

Če pa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjave ni mogoče opraviti v roku iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo države članice podaljša rok za največ polovico prvotno predvidenega obdobja.

3.   Države članice se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

(a)

kadar je skupna vsota že izvršenih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave, ta pogoj velja za izpolnjenega, če: (i) znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za shemo pomoči ali podporni ukrep, brez obresti ne presega 100 EUR ali (ii) znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za shemo pomoči ali podporni ukrep, brez obresti znaša med 100 EUR in 150 EUR in zadevna država članica na podlagi nacionalnega prava za neizterjavo javnih dolgov uporablja prag, ki je enak ali višji od zneska, katerega je treba izterjati;

(b)	kadar izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalnim pravom.

Kadar se odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme, preden se za neporavnani znesek začnejo uporabljati pravila iz odstavka 2, finančne posledice neizterjave krije proračun Unije.

4.   Države članice v letnih obračunih, ki jih pošljejo Komisiji v skladu s točko (c)(iv) člena 102(1), navedejo finančne zneske, ki jih bremenijo na podlagi odstavka 2 tega člena. Komisija preveri pravilnost uporabe in po potrebi poskrbi za nujne prilagoditve v izvedbenem aktu iz člena 51(1).

5.   Komisija lahko, pod pogojem da je upoštevala postopek iz člena 52(3), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da iz financiranja Unije izključi zneske, za katere se bremeni proračun Unije, v naslednjih primerih:

(a)	če država članica ni upoštevala rokov iz odstavka 1;

(b)	če meni, da odločitev države članice o opustitvi izterjave iz odstavka 3 ni upravičena;

(c)	če meni, da so nepravilnosti ali neizvršene izterjave posledica nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih uradnih teles ali organov države članice.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 55

Posebne določbe za EKJS

Zneski, izterjani zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen pri zneskih, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih služb zadevne države članice.

Člen 56

Posebne določbe za EKSRP

Države članice opravijo finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi ali malomarnostjo, ugotovljenimi v dejavnostih ali programih razvoja podeželja, tako da v celoti ali delno ukinejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenih nepravilnosti ter višino finančne izgube za EKSRP.

Zneski, za katere se ukine financiranje Unije iz EKSRP, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se ponovno uporabijo za zadevni program. Vendar pa lahko država članica ukinjena ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za dejavnost, predvideno v istem programu razvoja podeželja, in pod pogojem, da ta sredstva ne bodo ponovno uporabljena za dejavnosti, ki so bile predmet finančnih popravkov. Država članica po zaključku programa razvoja podeželja izterjane zneske vrne v proračun Unije.

Člen 57

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pogojih za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in pripadajočih obresti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	postopkih za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in obresti iz tega oddelka ter za omogočanje Komisiji, da je obveščena o nedokončanih postopkih izterjav;

(b)	oblikah uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV V

SISTEMI KONTROL IN KAZNI

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 58

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   V okviru SKP države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za:

(a)	preverjanje zakonitosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata Sklada;

(b)	zagotavljanje učinkovitega preprečevanja goljufij, predvsem na področjih, pri katerih je večje tveganje, ki bo namenjeno odvračanju, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;

(c)	preprečevanje, odkrivanje ter odpravo nepravilnosti in goljufij;

(d)	uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni v skladu s pravom Unije oziroma, kadar to ni mogoče, v skladu z nacionalnim pravom ter po potrebi za uvedbo sodnih postopkov;

(e)	izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z obrestmi in po potrebi za uvedbo sodnih postopkov.

2.   Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost s pravom, ki ureja sheme podpore Unije, katerih namen je čim bolj zmanjšati tveganje finančne škode, povzročene Uniji.

3.   Države članice Komisijo obvestijo o določbah in ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila, s katerimi naj bi dosegli enotno uporabo tega člena, ki se nanašajo na:

(a)	postopke, roke in izmenjavo informacij v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2;

(b)	uradna obvestila in sporočila, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostjo iz odstavka 3.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 59

Splošna načela za preglede

1.   Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 58(2), vključuje, razen če je predvideno drugače, sistematične upravne preglede vseh vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo. Ta sistem dopolnjujejo pregledi na kraju samem.

2.   Kar zadeva preglede na kraju samem, pristojni organ pripravi vzorec pregledov iz celotne populacije prosilcev, ki po potrebi vključuje naključni del, da se pridobi reprezentativna stopnja napake, in del, določen na podlagi ocene tveganj, ki se osredotoči na področja, pri katerih je tveganje za napake največje.

3.   Pristojni organ o vsakem pregledu na kraju samem pripravi poročilo.

4.   Kadar je to ustrezno, se vsi pregledi na kraju samem, predvideni v pravilih Unije glede pomoči v kmetijstvu in podpore za razvoj podeželja, opravijo istočasno.

5.   Države članice zagotovijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, potrebnih za učinkovito upravljanje tveganj, in to stopnjo po potrebi povečajo ali zmanjšajo. Države članice lahko zmanjšajo minimalno stopnjo, kadar sistemi upravljanja in kontrol pravilno delujejo ter stopnje napak ostajajo na sprejemljivi ravni.

6.   V primerih, ki jih na podlagi točke (h) člena 62(2) določi Komisija, se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo ali vsa druga obvestila, zahtevki ali zaprosila v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ, popravijo ali prilagodijo, potem ko so že bili predloženi.

7.   Vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo se zavrne, če upravičenec ali njegov zastopnik prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, razen v primerih višje sile ali v izjemnih okoliščinah.

Člen 60

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v posebne določbe se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te zakonodaje.

Člen 61

Skladnost shem podpore za namene pregledov v vinskem sektorju

Za namene uporabe shem podpore v vinskem sektorju, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, države članice zagotovijo, da so upravni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, skladni z integriranim sistemom iz poglavja II tega naslova v zvezi z naslednjimi elementi:

(a)	računalniško zbirko podatkov;

(b)	identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele;

(c)	upravnimi pregledi.

Postopki omogočajo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z integriranim sistemom.

Člen 62

Pooblastila Komisije v zvezi s pregledi

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba pregledov ter da se preverjanje pogojev glede upravičenosti izvaja na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi dodatne zahteve, povezane s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (ES) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32), če je to potrebno zaradi ustreznega upravljanja sistema.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno uporabo tega poglavja, zlasti:

(a)	pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih morajo izvajati države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost, ki izhajajo iz uporabe prava Unije;

(b)	pravila o minimalni stopnji pregledov na kraju samem in o obveznosti njenega povečanja ali možnosti njenega zmanjšanja, kot je določeno v členu 59(5);

(c)	pravila in metode, ki se uporabljajo za poročanje o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih;

(d)	organe, pristojne za izvajanje pregledov glede skladnosti, pa tudi vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;

(e)	v zvezi s konopljo, kot je navedeno v členu 52 Uredbe (EU) št. 1307/2013, pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;

(f)	v zvezi z bombažem, kot je navedeno v členu 56 Uredbe (EU) št. 1307/2013, sistem za preglede odobrenih medpanožnih organizacij;

(g)	v zvezi z vinom, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, pravila o izmeri površin, pa tudi preglede in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;

(h)	primere, v katerih se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo ali vsa druga obvestila, zahtevki ali prošnje popravijo in prilagodijo, potem ko so že bili predloženi, v skladu s členom 59(6);

(i)	preizkuse in metode, ki jih je treba uporabiti za ugotavljanje upravičenosti proizvodov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, pa tudi uporabo razpisnih postopkov tako za javno intervencijo kot za zasebno skladiščenje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 63

Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni

1.   Kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev pomoči ali podpore, kot jih določa področna kmetijska zakonodaja, se pomoč ne plača ali se v celoti ali delno ukine, ustrezne plačilne pravice iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1307/2013 pa se, kadar je to ustrezno, ne dodelijo ali se ukinejo.

2.   Države članice poleg tega, kadar tako določa področna kmetijska zakonodaja, naložijo tudi upravne kazni v skladu s pravili iz člena 64 in člena 77. To ne posega v določbe iz členov 91 do 101 naslova VI.

3.   Brez poseganja v člen 54(3) se izterjajo zneski, vključno s pripadajočimi obrestmi, in plačilne pravice, ki jih zadevajo ukinitve iz odstavka 1 in kazni iz odstavka 2.

4.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 115, s katerimi določi pogoje za delno ali celotno ukinitev iz odstavka 1.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna postopkovna in tehnična pravila o:

(a)	uporabi in izračunu delne ali celotne ukinitve iz odstavka 1;

(b)	izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov in kazni ter glede neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic in zaračunavanju obresti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 64

Uporaba upravnih kazni

1.   Kar zadeva upravne kazni iz člena 63(2), se ta člen uporablja v primeru neizpolnjevanja meril za upravičenost, obveznosti ali drugih zavez, ki izhajajo iz uporabe področne kmetijske zakonodaje, razen tistih iz členov 67 do 78 poglavja II tega naslova in iz členov 91 do 101 naslova VI ter tistih, za katere veljajo kazni iz člena 89(3) in 89(4).

2.   Upravne kazni se ne naložijo:

(a)	kadar je neizpolnjevanje posledica višje sile;

(b)	kadar je neizpolnjevanje posledica očitnih napak, kot je navedeno v členu 59(6);

(c)	kadar je neizpolnjevanje posledica napake pristojnega organa ali drugega organa in kadar ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;

(d)	kadar lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva;

(e)	kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše, vključno kadar je izraženo v obliki praga, ki ga določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7;

(f)	v drugih primerih, v katerih kazni ni primerno naložiti, kar določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 6.

3.   Upravne kazni se lahko naložijo upravičencu do pomoči ali podpore in drugim fizičnim ali pravnim osebam, vključno s skupinami ali združenji upravičencev ali drugih oseb, ki jih zavezujejo obveznosti, določene s pravili iz odstavka 1.

4.   Upravne kazni so lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)

znižanje zneska pomoči ali podpore, ki se izplača v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo, na katerega vpliva neizpolnjevanje, ali nadaljnjimi zahtevki; vendar, kar zadeva podporo za razvoj podeželja, to ne posega v možnost začasne prekinitve podpore, kadar je mogoče pričakovati, da bo upravičenec neizpolnjevanje odpravil v razumnem času;

(b)	plačilo zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje;

(c)	začasna prekinitev ali ukinitev odobritve, priznanja ali dovoljenja;

(d)	odvzem pravice do sodelovanja v zadevnem sistemu pomoči ali pri zadevnem podpornem ali drugem ukrepu ali do koriščenja ugodnosti zadevnega sistema pomoči ali zadevnega podpornega ali drugega ukrepa.

5.   Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:

(a)	znesek upravne kazni iz točke (a) odstavka 4 ne presega 200 % zneska vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo;

(b)	kar zadeva razvoj podeželja, ne glede na točko (a) znesek upravne kazni iz točke (a) odstavka 4 ne presega 100 % upravičenega zneska;

(c)	znesek upravne kazni iz točke (b) odstavka 4 ne presega zneska, primerljivega z deležem iz točke (a) tega odstavka;

(d)	začasna prekinitev, ukinitev ali odvzem iz točk (c) in (d) odstavka 4 lahko traja največ tri zaporedna leta, če se neizpolnjevanje ponovi, pa se lahko podaljša.

6.   Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek pristojbin in kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnost posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere se uporablja področna kmetijska zakonodaja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:

(a)	opredeli za posamezno shemo pomoči ali podporni ukrep in zadevno osebo iz odstavka 3, s seznama iz odstavka 4 in v okviru omejitev iz odstavka 5, upravna kazen in se določi posebna stopnja, ki ju naložijo države članice, vključno v primerih količinsko neopredeljivega neizpolnjevanja;

(b)	opredeli primere, v katerih se upravne kazni ne naložijo, kakor je določeno v točki (f) odstavka 2.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena o:

(a)	uporabi in izračunu upravnih kazni;

(b)

podrobnih pravilih za opredelitev neizpolnjevanja kot manjše narave, vključno z določitvijo količinskega praga, izraženega z nominalno vrednostjo ali deležem upravičenega zneska pomoči ali podpore, ki pa ni nižji od 3 % pri podpori za razvoj podeželja, in ni nižji od 1 % pri vseh drugih pomočeh ali podporah;

(c)	pravila, ki opredeljujejo primere, v katerih lahko države članice zaradi vrste kazni izterjane kazni obdržijo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 65

Začasna prekinitev plačil državam članicam v posebnih primerih, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1308/2013

1.   V primerih, v katerih morajo države članice na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 v določenem roku poslati določene informacije, a jih ne pošljejo ali jih ne pošljejo pravočasno ali pa pošljejo napačne, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18, pod pogojem, da je državam članicam pravočasno dala na razpolago potrebne informacije, obrazce in pojasnila. Znesek, ki se začasno ne izplača, se nanaša na odhodke za tržne ukrepe, za katere niso bile poslane zahtevane informacije ali niso bile poslane pravočasno ali pa so napačne.

2.   Da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti pri uporabi odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s tržnimi ukrepi, za katere velja začasna prekinitev, ter stopnjo in obdobjem začasne prekinitve plačil iz odstavka 1.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila glede postopka in drugih praktičnih ureditev za pravilno delovanje začasne prekinitve mesečnih plačil iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 66

Varščine

1.   Če tako narekuje področna kmetijska zakonodaja, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo v primeru neizpolnjevanja določene obveznosti na podlagi področne kmetijske zakonodaje v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2.   Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi pravila, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine, in:

(a)	določajo odgovorno osebo v primeru neizpolnjevanja obveznosti;

(b)	določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini;

(c)	določajo pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, ter o pogojih za polog in sprostitev te varščine;

(d)	določajo posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil;

(e)

določajo posledice kršitve obveznosti, za katere je bila položena varščina, kakor je določeno v odstavku 1, vključno z zasegom varščin in stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi pri sprostitvi varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudbe, razpise ali posebne zahtevke in kadar obveznost, zajeta v tej varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena, pri čemer se upošteva vrsta obveznosti, količina, pri kateri je bila obveznost kršena, obdobje, ki presega rok, do katerega naj bi bila obveznost izpolnjena, in čas, v katerem se predložijo dokazi o izpolnitvi obveznosti.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	obliki varščine, ki bo položena, in postopku za polog varščine, sprejem varščine in nadomestitev prvotne varščine;

(b)	postopkih za sprostitev varščine;

(c)	uradnih obvestilih, ki jih morajo poslati države članice in Komisija.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE II

Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 67

Področje uporabe in uporabljene opredelitve

1.   Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem).

2.   Integrirani sistem se uporablja za sheme podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in za podporo, odobreno v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) ter členi od 28 do 31, 33, 34 in 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in, kadar je ustrezno, v skladu s točkama (b) in (c) člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

To poglavje pa se ne uporablja za ukrepe iz člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ne uporablja se tudi za ukrepe iz točk (a) in (b) člena 21(1) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.

3.   Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za kontrolo navzkrižne skladnosti iz naslova VI.

4.   V tem poglavju:

(a)

„kmetijska parcela“ pomeni strnjeno površino zemljišča, ki jo prijavi en kmet in ne zajema več kakor ene skupine kmetijskih rastlin; kadar se v smislu Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva ločena prijava uporabe površine znotraj skupine kmetijskih rastlin, ta posebna uporaba po potrebi še dodatno razmeji kmetijsko parcelo; države članice lahko določijo dodatna merila za nadaljnjo razmejitev kmetijske parcele;

(b)

„neposredno plačilo na površino“ pomeni shemo osnovnega plačila; shemo enotnega plačila na površino in prerazporeditveno plačilo, kot je določeno v poglavju 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/ 2013; plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; plačilo za območja z naravnimi omejitvami, kot je določeno v poglavju 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; plačilo za mlade kmete, kot je določeno v poglavju 5 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; prostovoljno vezano podporo, kot je določena v poglavju 1 naslova IV, kadar je podpora izplačana na hektar; posebno plačilo za bombaž, kot je določeno v poglavju 2 naslova IV; shemo za male kmete, kot je določena v naslovu V Uredbe (EU) št. 1307/2013; posebne ukrepe za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, kot so določeni v naslovu IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (33), kadar je podpora izplačana na hektar; ter posebne ukrepe za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov, kot so določeni v poglavju IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (34), kadar je podpora izplačana na hektar.

Člen 68

Elementi integriranega sistema

1.   Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:

(a)	računalniško zbirko podatkov;

(b)	identifikacijski sistem za kmetijske parcele;

(c)	sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic;

(d)	vloge za pomoč in zahtevke za plačila;

(e)	integrirani kontrolni sistem;

(f)	enotni sistem za evidentiranje vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2), ki predloži vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo.

2.   Kadar je ustrezno, integrirani sistem vključuje sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (35) ter Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (36).

3.   Komisija lahko brez poseganja v odgovornost držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosili.

4.   Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno uporabo integriranega sistema in si vzajemno pomagajo pri izvajanju kontrol, zahtevanih v skladu s to uredbo.

Člen 69

Računalniška zbirka podatkov

1.   Računalniška zbirka podatkov (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov) za vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2) zabeleži podatke, pridobljene iz vlog za pomoč in zahtevkov za plačila.

Ta zbirka podatkov omogoča prek pristojnega organa države članice zlasti vpogled v podatke za tekoče koledarsko in/ali tržno leto ter za predhodnih deset koledarskih in/ali tržnih let. Kadar na raven podpore kmetov vplivajo podatki za zgodnejša koledarska leta in/ali tržna leta, začenši z letom 2000, potem zbirka podatkov omogoča vpogled tudi v podatke, ki se nanašajo na ta leta. Zbirka podatkov tudi omogoča neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta in za podatke v zvezi s "trajnim pašnikom", kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 (37), v njeni prvotni različici, in v zvezi s "trajnim travinjem in trajnim pašnikom", kot sta opredeljena v točki (h) člena 4Uredbe (EU) št. 1307/2013 za obdobja od njenega začetka veljavnosti, pa za najmanj pet zaporednih predhodnih koledarskih let.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje, zahteva, da omogočijo vpogled v te podatke šele od leta njihovega pristopa.

2.   Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da so te zbirke podatkov, pa tudi upravni postopki za beleženje podatkov in dostop do njih, oblikovani enotno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 70

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele

1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele se vzpostavi na podlagi kart, katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč letalske ali satelitske ortofote z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza najmanj točnosti kartografskega merila 1: 10 000, od leta 2016 naprej pa točnosti kartografskega merila 1:5 000 ob upoštevanju obrisa in stanja parcele. Slednje se določi v skladu z obstoječimi standardi Unije.

Ne glede na prvi pododstavek pa lahko države članice še naprej uporabljajo takšne tehnike, vključno z letalskimi ali satelitskimi ortofoti z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza najmanj točnosti kartografskega merila 1:10 000, pridobljenimi na podlagi dolgoročnih pogodb, ki so bile dogovorjene pred novembrom 2012.

2.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele vključuje referenčni sloj za površine z ekološkim pomenom. Ta referenčni sloj zlasti zajema ustrezne posebne obveznosti in/ali sheme okoljskega certificiranja iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki ustrezajo praksam iz člena 46 navedene uredbe, preden bodo najpozneje za leto zahtevkov 2018 na razpolago obrazci za vloge iz člena 72 te uredbe za plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz členov 43 do 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 71

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic

1.   Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z vlogami za pomoč in identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele.

2.   Sistem iz odstavka 1 prek pristojnega organa države članice omogoča neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta.

Člen 72

Vloge za pomoč in zahtevki za plačila

1.   Upravičenec do podpore iz člena 67(2) vsako leto predloži vlogo za neposredna plačila oziroma zahtevek za plačilo za ustrezne ukrepe za razvoj podeželja na površino ali žival, v katerem po potrebi navede:

(a)	vse kmetijske parcele na kmetijskem gospodarstvu, pa tudi nekmetijske površine, za katere se zahteva podpora iz člena 67(2);

(b)	plačilne pravice, prijavljene za namene aktiviranja;

(c)	vse druge informacije iz te uredbe ali informacije, ki se zahtevajo zaradi izvajanja zadevne področne kmetijske zakonodaje ali pa jih zahteva zadevna država članica.

Kar zadeva neposredna plačila na površino, vsaka država članica določi najmanjšo velikost kmetijske parcele, za katero se lahko vloži vloga. Vendar pa najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

2.   Kadar skupna kmetijska površina ne presega enega hektarja, se lahko države članice z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 odločijo, da kmetijskih parcel do površine 0,1 ha, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, če vsota takšnih parcel ne presega enega hektarja, in/ali odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo na površino, ni treba prijaviti kmetijskih parcel. V vseh primerih kmet v svoji vlogi navede, da razpolaga s kmetijskimi parcelami, in na zahtevo pristojnih organov označi lokacijo teh parcel.

3.   Države članice zagotovijo, tudi po elektronski poti, vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta ter grafični prikaz lokacije teh površin.

Država članica lahko določi, da vloga za pomoč in zahtevek za plačilo:

(a)	sta veljavna, če upravičenec potrdi, da ni sprememb glede na vlogo za pomoč in zahtevek za plačilo, vložena v predhodnem letu;

(b)	morata vsebovati le spremembe glede na vlogo za pomoč in zahtevek za plačilo, vložena za predhodno leto.

Kar zadeva shemo za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, se ta možnost omogoči vsem zadevnim kmetom.

4.   Država članica lahko določi, da zbirna vloga za pomoč zajema več shem podpor ali ukrepov ali vse sheme podpor in ukrepov iz člena 67 ali druge sheme podpor in ukrepov.

5.   Z odstopanjem od Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (38) se izračun datuma za vložitev ali dopolnitev vloge za pomoč, zahtevka za plačilo ali dokazil, pogodb ali izjav v skladu s tem poglavjem prilagodi posebnim zahtevam integriranega sistema. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s pravili glede rokov, datumov in izteka rokov, kadar končni rok za vložitev vlog ali dopolnitev pade na državni praznik, soboto ali nedeljo.

Člen 73

Sistem za identifikacijo upravičencev

Enotni sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2) zagotovi, da je v primeru, ko isti upravičenec predloži več vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, to v sistemu razvidno.

Člen 74

Preverjanje pogojev za upravičenost in zmanjšanj

1.   Države članice v skladu s členom 59 prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih pooblastile, da delujejo v njihovem imenu, opravijo upravne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.

2.   Države članice za namene pregledov na kraju samem sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev in/ali upravičencev.

3.   Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled kmetijskih parcel na kraju samem.

4.   V primeru, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, se uporabi člen 63.

Člen 75

Plačila upravičencem

1.   Plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 67(2) se izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.

V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.

Brez poseganja v prvi in drugi pododstavek lahko države članice pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za neposredna plačila in do 75 % za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2).

V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se ta odstavek uporablja v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta zahtevkov 2018, razen za izplačila predplačil v višini do 75 %, kot je določeno v tretjem pododstavku tega odstavka.

2.   Plačila iz odstavka 1 se ne izvedejo, dokler se ne zaključi preverjanje pogojev za upravičenost, ki ga na podlagi člena 74 opravijo države članice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko predplačila za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), izplača potem, ko so bili zaključeni upravni pregledi v skladu s členom 59(1).

3.   V izjemnem primeru Komisija sprejme izvedbene akte, ki so potrebni in upravičeni za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavkov 1 in 2, vendar samo v obsegu in obdobju, ki je nujno potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 76

Prenos pooblastil

1.   Da se zagotovi izvajanje integriranega sistema iz tega poglavja na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:

(a)	s posebnimi opredelitvami, ki so potrebne za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema, poleg tistih, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1307/2013 in Uredbi (EU) št. 1305/2013;

(b)

glede členov 67 do 75 v zvezi s pravili o dodatnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede kontrol iz te uredbe ali področne kmetijske zakonodaje, ki jih sprejmejo države članice v zvezi s pridelovalci, službami, organi, organizacijami ali drugimi izvajalci, na primer klavnicami ali združenji, ki so udeleženi v postopku odobritve pomoči, v primerih, ko ta uredba ne določa ustreznih upravnih kazni; takšni ukrepi v kar največji možni meri smiselno sledijo določbam o kaznih iz odstavkov (1) do (5) člena 77.

2.   Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev, dodeljene na podlagi vlog za pomoč iz člena 72 upravičencem in omogočanje preverjanja, ali upravičenci izpolnjujejo obveznosti v zvezi s tem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:

(a)

z osnovnimi značilnostmi, tehničnimi pravili, vključno z ustreznimi tolerančnimi mejami za posodobitev referenčnih parcel, upoštevajoč obris in stanje parcele, in vključno s pravili o vključitvi krajinskih značilnosti, ki so locirane neposredno poleg parcele, ter v zvezi z zahtevami glede kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 in sistema za identifikacijo upravičencev iz člena 73;

(b)	z osnovnimi značilnostmi, tehničnimi pravili in zahtevami glede kakovosti sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz člena 71;

(c)

s pravili za uvedbo opredelitve osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa; ta pravila državam članicam omogočijo, da pri površinah pod trajnim travinjem, razdrobljene krajinske značilnosti in drevesa, katerih skupna površina ne presega določenega deleža referenčne parcele, samodejno veljajo za del upravičene površine, ne da bi jih bilo treba v ta namen izrisati.

Člen 77

Uporaba upravnih kazni

1.   Kar zadeva upravne kazni iz člena 63(2), se ta člen uporablja v primeru neizpolnjevanja meril upravičenosti, obveznosti ali drugih zavez, ki izhajajo iz uporabe pravil o podpori iz člena 67(2).

2.   Upravne kazni se ne naložijo:

(a)	če do neizpolnjevanja pride zaradi višje sile;

(b)	če do neizpolnjevanja pride zaradi očitnih napak, kot je navedeno v členu 59(6);

(c)	če do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;

(d)	če lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva;

(e)	kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše, vključno kadar je izraženo v obliki praga, ki ga določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7;

(f)	v drugih primerih, v katerih kazni ni primerno naložiti, kar določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7.

3.   Upravne kazni se lahko naložijo upravičencu do pomoči ali podpore, vključno s skupinami ali združenji upravičencev, ki jih zavezujejo obveznosti, določene s pravili iz odstavka 1.

4.   Upravne kazni imajo lahko naslednje oblike:

(a)	znižanje zneska pomoči ali podpore, ki je izplačan ali se izplača v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, na katere vpliva neizpolnjevanje, in/ali v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo za pretekla ali prihodnja leta;

(b)	plačilo zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje;

(c)	odvzem pravice do sodelovanja v zadevnem sistemu pomoči ali pri zadevnem podpornem ukrepu.

5.   Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:

(a)	znesek upravne kazni za zadevno leto iz točke (a) odstavka 4 ne presega 100 % zneska vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo;

(b)	znesek upravne kazni za zadevno leto iz točke (b) odstavka 4 ne presega 100 % zneska vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, za katere se uporablja kazen;

(c)	izključitev iz točke (c) odstavka 4 lahko traja največ tri zaporedna leta, če se neizpolnjevanje ponovi, pa se lahko izključitev ponovno določi.

6.   Ne glede na odstavka 4 in 5 so v zvezi s plačilom iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 upravne kazni v obliki zmanjšanja zneska plačil, ki se izplačajo ali jih je treba izplačati na podlagi navedene uredbe.

Upravne kazni iz tega odstavka so sorazmerne in se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje zadevnega neizpolnjevanja.

Znesek takšnih upravnih kazni v danem letu v prvih dveh letih uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (leti zahtevkov 2015 in 2016) ne presega 0 %, v tretjem letu uporabe (leto zahtevkov 2017) 20 % in od četrtega leta uporabe (leto zahtevkov 2018) 25 % zneska plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, do katerega bi bil zadevni kmet upravičen, če bi izpolnil pogoje za to plačilo.

7.   Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnosti posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov iz člena 67(2), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:

(a)	opredelijo za posamezno shemo pomoči ali podporni ukrep in zadevna oseba iz odstavka 3, s seznama iz odstavka 4 in v okviru omejitev iz odstavkov 5, in 6, upravna kazen in posebna stopnja, ki ju naložijo države članice, vključno v primerih količinsko neopredeljivega neizpolnjevanja;

(b)	opredelijo primeri, v katerih se upravne kazni ne naložijo, kakor je določeno v točki (f) odstavka 2.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena, zlasti:

(a)	pravila za uporabo in izračun takšnih upravnih kazni;

(b)	podrobna pravila za opredelitev neizpolnjevanja kot manjše narave, vključno z določitvijo količinskega praga, izraženega z nominalno vrednostjo ali deležem upravičenega zneska pomoči ali podpore, ki ni nižji od 0,5 %.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 78

Izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje:

(a)	osnovne značilnosti, tehnična pravila in zahteve glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 69;

(b)

pravila o vlogah za pomoč in zahtevkih za plačila iz člena 72 ter vlogah za plačilne pravice, vključno z zadnjim dnem za vložitev vlog, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v vloge, določbami za dopolnitve ali umik vlog za pomoč, oprostitvijo zahteve za vložitev vlog za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;

(c)	pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo izpolnjevanje obveznosti ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, vključno s pravili o tolerancah meritev za preglede na kraju samem;

(d)	tehnične specifikacije, potrebne za enotno izvajanje tega poglavja;

(e)	pravila, ki se nanašajo na primere prenosa kmetijskih gospodarstev, ki jih spremlja prenos kakršnih koli obveznosti v zvezi z upravičenostjo do zadevne pomoči, ki jih je še treba izpolniti;

(f)	pravila o izplačevanju predplačil iz člena 75.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE III

Pregled transakcij

Člen 79

Področje uporabe in opredelitve

1.   To poglavje določa posebna pravila za pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov ali njihovih predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: podjetja), ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale.

2.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki jih zajema integrirani sistem iz poglavja II tega naslova. Da bi se odzvali na spremembe sektorske kmetijske zakonodaje in zagotovili učinkovitost sistema naknadnih kontrol, vzpostavljenega v tem poglavju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo seznama ukrepov, ki so po svoji naravi in zaradi zahtev glede kontrol neprimerni za dodatne naknadne kontrole s pregledom trgovinskih dokumentov, zato se tak pregled v skladu s tem poglavjem zanje ne uporablja.

3.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

"trgovinski dokument" pomeni vse knjige, registre, knjigovodske listine in dodatno dokumentacijo, obračune, evidence o proizvodnji in kakovosti ter korespondenco, ki se nanaša na poslovno dejavnost podjetja, in poslovne podatke v kakršni koli obliki, vključno z elektronsko shranjenimi podatki, če se ti dokumenti ali podatki neposredno ali posredno nanašajo na transakcije iz odstavka 1;

(b)	"tretja oseba" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, neposredno ali posredno povezano s transakcijami, ki jih v okviru sistema financiranja izvaja EKJS.

Člen 80

Pregled s strani držav članic

1.   Države članice sistematično pregledujejo trgovinske dokumente podjetij in pri tem upoštevajo vrsto transakcij, ki jih je treba pregledati. Države članice zagotovijo, da izbor podjetij za pregled daje čim bolj zanesljivo jamstvo, da so ukrepi za preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti učinkoviti. Pri izboru se med drugim upoštevajo finančni pomen podjetij v zadevnem sistemu in drugi dejavniki tveganja.

2.   Po potrebi se pregled iz odstavka 1 razširi na fizične in pravne osebe, s katerimi so podjetja povezana, ter druge fizične ali pravne osebe, ki so lahko pomembne za doseganje ciljev iz člena 81.

3.   Pregled, opravljen v skladu s tem poglavjem, ne posega v preglede, izvedene v skladu s členoma 47 in 48.

Člen 81

Cilji pregleda

1.   Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri s številom navzkrižnih kontrol, ki ustreza stopnji potencialnega tveganja, po potrebi tudi trgovinskih dokumentov tretjih oseb, vključno s:

(a)	primerjavami s trgovinskimi dokumenti dobaviteljev, strank, prevoznikov in drugih tretjih oseb;

(b)	fizičnimi pregledi količine in vrste zalog, kjer je to ustrezno;

(c)	primerjavo z evidencami finančnih tokov, ki vodijo do transakcij, opravljenih v okviru sistema financiranja EKJS, ali iz njih izhajajo, ter

(d)	pregledi, povezanimi z vodenjem poslovnih knjig ali evidenc finančnih gibanj, ki med pregledom pokažejo, da so dokumenti, ki jih ima plačilna agencija kot dokazilo za izplačilo pomoči upravičencu, pravilni.

2.   Zlasti kadar morajo podjetja v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami voditi posebna knjigovodska poročila o zalogah, preiskava teh poročil v ustreznih primerih vključuje primerjavo s trgovinskimi dokumenti in, kadar je ustrezno, z dejanskimi količinami zalog.

3.   Pri izboru transakcij, ki jih je treba pregledati, se v celoti upošteva stopnja potencialnega tveganja.

Člen 82

Dostop do trgovinskih dokumentov

1.   Odgovorne osebe v podjetju ali tretja oseba zagotovijo, da se uradnikom, pristojnim za pregled, ali osebam, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, predložijo vsi trgovinski dokumenti in vse dodatne informacije. Elektronsko shranjeni podatki so na voljo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Uradniki, pristojni za pregled, ali osebe, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, lahko zahtevajo, da se jim predložijo izvlečki ali izvodi dokumentov iz odstavka 1.

3.   Če se med pregledom, opravljenim v skladu s tem poglavjem, ugotovi, da trgovinski dokumenti, ki jih hrani podjetje, niso ustrezni za namene pregleda, se podjetje pozove, naj v prihodnje evidence vodi tako, kot zahteva država članica, pristojna za pregled, in sicer brez poseganja v obveznosti, ki jih za zadevni sektor narekujejo druge uredbe.

Države članice določijo datum, s katerim morajo biti takšne evidence pripravljene.

Če so vsi, ali nekateri, trgovinski dokumenti, ki jih je treba pregledati v skladu s tem poglavjem, v podjetju, ki pripada isti poslovni skupini, družbi ali združenju podjetij, vodenim na enotni osnovi kot podjetje, pri katerem se opravlja pregled, in ima sedež bodisi na ozemlju Unije bodisi zunaj njega, podjetje da te trgovinske dokumente na razpolago uradnikom, pristojnim za pregled, na kraju in ob času, ki ga določijo države članice, pristojne za izvajanje pregleda.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo uradniki, pristojni za pregled, pravico zaseči trgovinske dokumente ali naročiti njihov zaseg. Ta pravica se uveljavlja ob upoštevanju ustreznih nacionalnih določb in ne posega v uporabo kazensko procesnih predpisov v zvezi z zasego dokumentov.

Člen 83

Medsebojna pomoč

1.   Države članice si pri izvajanju pregleda, določenega v tem poglavju, med seboj pomagajo v naslednjih primerih:

(a)	če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ali bi moral biti izplačan oziroma prejet zadevni znesek;

(b)	če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri so dokumenti in podatki, ki so potrebni za pregled.

Komisija lahko usklajuje skupne ukrepe, ki zajemajo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami.

2.   V prvih treh mesecih po proračunskem letu EKJS, v katerem je bilo opravljeno plačilo, države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

3.   Če so za pregled določenega podjetja v skladu s členom 80 potrebne dodatne informacije v drugi državi članici, zlasti za navzkrižno preverjanje v skladu s členom 81, se lahko predložijo posebni zahtevki za pregled, skupaj z utemeljitvijo. Pregled takšnih posebnih zahtevkov se pošilja Komisiji četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja. Komisija lahko zahteva kopijo posameznih zahtevkov.

Preglede iz teh zahtevkov je treba opraviti najkasneje šest mesecev po prejemu zahtevka za pregled, o rezultatih pregleda pa je treba nemudoma obvestiti državo članico, ki je pregled zahtevala, in Komisijo. Komisija je obveščena četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja.

Člen 84

Priprava programov

1.   Države članice izdelajo programe za preglede, ki se bodo na podlagi člena 80 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.   Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:

(a)	število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

(b)	merila, sprejeta za izdelavo programa.

3.   Programe, ki so jih izdelale države članice in predložile Komisiji, države članice izvajajo, če Komisija v osmih tednih ne izrazi pripomb.

4.   Za spremembe programa, ki jih uvedejo države članice, se smiselno uporablja odstavek 3.

5.   Komisija lahko kadar koli zahteva, da se v program držav članic vključi določena kategorija podjetij.

6.   Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem programu iz odstavka 1 ali Komisija v morebitni predlagani spremembi tega programa. Da bi se upošteval gospodarski razvoj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi prilagodi prag 40 000 EUR.

Člen 85

Posebni oddelki

1.   V vsaki državi članici se ustanovi poseben oddelek, pristojen za spremljanje uporabe tega poglavja. Ti oddelki so odgovorni zlasti za:

(a)	izvajanje pregleda, določenega v tem poglavju, s strani uradnikov, neposredno zaposlenih v tem posebnem oddelku, ali

(b)	usklajevanje in splošen nadzor nad pregledom, ki ga izvajajo uradniki iz drugih oddelkov.

Države članice lahko prav tako določijo, da se izvajanje pregleda na podlagi tega poglavja skupaj dodeli posebnemu oddelku in drugim nacionalnim oddelkom, če je prvi odgovoren za njegovo usklajevanje.

2.   Oddelek ali oddelki, odgovorni za uporabo tega poglavja, so organizirani tako, da niso odvisni od oddelkov ali delov oddelkov, pristojnih za plačila in pregled, ki se izvaja pred plačilom.

3.   Da se zagotovi ustrezna uporaba tega poglavja, posebni oddelek iz odstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe in zadevna država članica mu da vsa potrebna pooblastila, da lahko opravlja naloge iz tega poglavja.

4.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za kaznovanje fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti na podlagi tega poglavja.

Člen 86

Poročila

1.   Države članice pred 1. januarjem, ki sledi obdobju pregledov, Komisiji predložijo podrobno poročilo o uporabi tega poglavja.

2.   Države članice in Komisija redno izmenjujejo stališča o uporabi tega poglavja.

Člen 87

Dostop do informacij in pregled, ki ga izvaja Komisija

1.   V skladu z ustreznim nacionalnim pravom imajo uslužbenci Komisije dostop do vseh dokumentov, pripravljenih bodisi za pregled ali po pregledu, izvedenem na podlagi tega poglavja, in podatkov, vključno s tistimi, shranjenimi v sistemih za obdelavo podatkov. Ti podatki se predložijo na zahtevo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Pregled iz člena 80 izvajajo uradniki držav članic. Uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri tem pregledu. Sami ne smejo izvajati pooblastil za pregled, dodeljenih državnim uradnikom. Vendar pa imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki držav članic.

3.   Kadar se izvaja pregled v skladu s členom 83, so lahko pri pregledih v zaprošeni državi članici, če se ta s tem strinja, prisotni uradniki države članice prosilke, ki imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki te države članice.

Uradniki države članice prosilke, ki so prisotni pri pregledu v zaprošeni državi članici, lahko kadar koli predložijo dokazilo o svojem uradnem položaju. Pregled vedno izvajajo uradniki zaprošene države članice.

4.   Brez poseganja v določbe uredb (EU, Euratom) št. 883/2013 in (Euratom, ES) št. 2185/96, kadar nacionalne določbe kazensko procesnega prava določena pravna dejanja pridržujejo za uradnike, posebej imenovane po nacionalnem pravu, niti uslužbenci Komisije niti uradniki države članice, navedeni v odstavku 3, pri teh pravnih dejanjih ne sodelujejo. Nikakor se ne udeležijo zlasti hišnih preiskav ali uradnih zaslišanj oseb v okviru kazenskega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do informacij, ki so bile tako pridobljene.

Člen 88

Pooblastila Komisije

Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme pravila za enotno uporabo tega poglavja, zlasti v povezavi z:

(a)	izvajanjem pregleda iz člena 80 v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in urnikom pregleda;

(b)	hranjenjem trgovinskih dokumentov in vrsto dokumentov, ki jih je treba shraniti, ali podatkov, ki jih je treba zabeležiti;

(c)	izvajanjem in usklajevanjem skupnih ukrepov iz člena 83(1);

(d)	podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine, oblike in načina predložitve zahtevkov, vsebine, oblike in načina uradnega obveščanja ter predložitve in izmenjave informacij, potrebnih v okviru tega poglavja;

(e)	pogoji in načini objave ali posebnimi pravili in pogoji, ki jih mora pri razširjanju informacij, potrebnih v okviru te uredbe, ali dajanju teh informacij na voljo pristojnim organom držav članic upoštevati Komisija;

(f)	odgovornostmi posebnega oddelka iz člena 85;

(g)	vsebino poročil iz člena 86.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE IV

Druge določbe o pregledih in kaznih

Člen 89

Drugi pregledi in kazni v zvezi s tržnimi pravili

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvodi, navedeni v členu 119(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki niso označeni v skladu z določbami navedene uredbe, ne dajo na trg oziroma se s trga umaknejo.

2.   Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija, se ob uvozu proizvodov, določenih v točkah (a) in (b) člena 189(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, v Unijo opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 navedenega člena.

3.   Države članice preglede opravijo na podlagi analize tveganja, da se preveri, ali so proizvodi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 skladni s pravili iz oddelka I poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013, in ustrezno uporabijo upravne kazni.

4.   Brez poseganja v akte v vinskem sektorju, sprejete na podlagi člena 64, države članice v primeru kršitev pravil Unije v vinskem sektorju uporabijo sorazmerne, učinkovite in odvračilne upravne kazni. Takšne kazni se ne uporabijo v primerih iz točk (a) do (d) člena 64(2) in kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše narave.

5.   Da se zavarujejo sredstva Unije ter poreklo, izvor in kakovost vina Unije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:

(a)	vzpostavitvijo banke podatkov izotopskih analiz, ki bo v pomoč pri odkrivanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki jih zberejo države članice;

(b)	pravili o kontrolnih organih in vzajemni pomoči med njimi;

(c)	pravili o skupni uporabi ugotovitev držav članic.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vse sprejme ukrepe, potrebne za:

(a)	postopke v zvezi z zbirkami podatkov držav članic in bankami podatkov izotopskih analiz, ki so v pomoč pri odkrivanju goljufij;

(b)	postopke v zvezi s sodelovanjem in pomočjo med kontrolnimi organi in telesi;

(c)	v povezavi z obveznostjo iz odstavka 3, pravila za izvajanje pregledov, namenjene preverjanju skladnosti s tržnimi standardi, pravila za organe, pristojne za izvajanje teh pregledov, pa tudi glede vsebine, pogostosti in faze trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 90

Pregledi v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in zaščitenimi tradicionalnimi izrazi

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Države članice imenujejo pristojni organ, ki bo odgovoren za izvajanje pregledov v zvezi z obveznostmi iz oddelka II poglavja I naslova II dela 2 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (39), ter zagotovijo, da so vsi izvajalci, ki izpolnjujejo navedene obveznosti, upravičeni do vključitve v sistem pregledov.

3.   Znotraj Unije pristojni organ iz odstavka 2 ali eden ali več kontrolnih organov v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe, vsako leto zagotovijo preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)	obvestili, ki jih morajo države članice poslati Komisiji;

(b)	pravili v zvezi z organom, pristojnim za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, tudi kadar je geografsko območje v tretji državi;

(c)	ukrepi, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov;

(d)	pregledi in preverjanji, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VI

NAVZKRIŽNA SKLADNOST

POGLAVJE I

Področje uporabe

Člen 91

Splošno načelo

1.   Kadar upravičenec iz člena 92 ne izpolnjuje pravil v zvezi z navzkrižno skladnostjo, določenih v členu 93, se mu naloži upravna kazen.

2.   Upravna kazen iz odstavka 1 se uporabi samo, če je neupoštevanje pravil posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih dodatnih pogojev:

(a)	neupoštevanje pravil je povezano s kmetijsko dejavnostjo upravičenca;

(b)	gre za kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva upravičenca.

V zvezi z gozdnimi območji pa se ta kazen ne uporablja, če se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s točko (a) člena 21(1) in členi 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   V tem naslovu:

(a)	„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse proizvodne enote in površine, ki jih upravlja upravičenec iz člena 92 in so na ozemlju iste države članice;

(b)	„zahteva“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi II, v okviru določenega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.

Člen 92

Zadevni upravičenci

Člen 91 se uporablja za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, plačila na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter letne premije na podlagi točk (a) in (b) člena 21(1) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Vendar pa se člen 91 ne uporablja za upravičence, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307 2013. Kazen, določena v navedenem členu, se poleg tega ne uporablja za podporo, navedeno v členu 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 93

Pravila o navzkrižni skladnosti

1.   Pravila o navzkrižni skladnosti so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni, kot je navedeno v Prilogi II, in sicer na naslednjih področjih:

(a)	okolje, podnebne spremembe in dobro kmetijsko stanje zemljišč;

(b)	javno zdravje, zdravje živali in rastlin;

(c)	dobrobit živali.

2.   Pravni akti iz Priloge II v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

3.   Poleg tega pravila o navzkrižni skladnosti za leti 2015 in 2016 zajemajo tudi ohranitev trajnih pašnikov. Države članice, ki so bile 1. januarja 2004 članice Unije, zagotovijo, da zemljišča, ki so se na datum, predviden za vloge za pomoč na površino za leto 2003, uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Države članice, ki so v Unijo vstopile leta 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so uporabljala kot trajni pašnik dne 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Hrvaška zagotovi, da zemljišča, ki so se 1. julija 2013 uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja.

Prvi pododstavek se ne uporablja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašnik in se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje sajenja božičnih dreves ali hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

4.   Da bi se upošteval odstavek 3, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se določijo pravila o ohranjanju trajnih pašnikov, zlasti za zagotovitev, da se ukrepi za ohranitev trajnih pašnikov sprejemajo na ravni kmetov, vključno s posameznimi obveznostmi, ki jih je treba spoštovati, na primer obveznost ponovne pretvorbe površin v trajne pašnike, če je ugotovljeno, da delež zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašnik, upada.

Da se v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov zagotovi pravilno izpolnjevanje obveznosti s strani držav članic in s strani posameznih kmetov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo pogojev in metod za določitev deleža trajnega pašnika in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.

5.   Za namene odstavkov 3 in 4 „trajni pašnik“ pomeni trajni pašnik, kot je opredeljen v točki (c) členu 2 prvotne Uredbe (ES) št. 1120/2009.

Člen 94

Obveznosti držav članic v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč

Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju. Države članice na podlagi Priloge II za upravičence določijo, na nacionalni ali regionalni ravni minimalne standarde za vzdrževanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju, pri tem pa upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.

Države članice ne določijo minimalnih zahtev, ki niso navedene v Prilogi II.

Člen 95

Obveščanje upravičencev

Države članice, po potrebi z uporabo elektronskih sredstev, zadevnim upravičencem predložijo seznam zahtev in standardov, ki se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s temi zahtevami in standardi.

POGLAVJE II

Kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Člen 96

Preverjanja navzkrižne skladnosti

1.   Države članice uporabljajo, če je to ustrezno, integrirani sistem, določen v poglavju II naslova V, ter zlasti elemente iz točk (a), (b), (d), (e) in (f) člena 68(1).

Države članice lahko za zagotavljanje upoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti uporabljajo svoje obstoječe upravne in kontrolne sisteme.

Ti sistemi, zlasti sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljeni v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES (40) ter uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, so združljivi z integriranim sistemom iz poglavja II naslova V te uredbe.

2.   Glede na zadevne zahteve, standarde, akte ali področja navzkrižne skladnosti lahko države članice sklenejo izvesti upravne preglede, zlasti tiste, ki so že predvideni v kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali področje navzkrižne skladnosti.

3.   Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali upravičenec izpolnjuje obveznosti iz tega naslova.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje pregledov, namenjenih preverjanju izpolnjevanja obveznosti iz tega naslova, vključno s pravili, ki omogočajo, da se pri analizi tveganja upoštevajo naslednji dejavniki:

(a)	sodelovanje kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz naslova III te uredbe;

(b)	sodelovanje kmetov v sistemu certificiranja, če ta zajema zadevne zahteve in standarde.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 97

Uporaba upravnih kazni

1.   Upravna kazen iz člena 91 se naloži, kadar pravila o navzkrižni skladnosti niso upoštevana kadar koli v posameznem koledarskem letu („zadevno koledarsko leto“) in je za to neupoštevanje neposredno odgovoren upravičenec, ki je v zadevnem koledarskem letu vložil vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za upravičence, pri katerih je bilo ugotovljeno neupoštevanje pravil o navzkrižni skladnosti, in sicer kadar koli v treh letih od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno prvo plačilo v okviru podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritev, ali kadar koli v enem letu od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno plačilo v okviru podpornih programov za zeleno trgatev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013(v nadaljnjem besedilu: zadevna leta).

2.   V primerih, ko se zemljišče prenese v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih, se odstavek 1 uporablja tudi, kadar je zadevna neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali od katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno. Kadar je oseba, ki je neposredno odgovorna za tovrstno dejanje ali opustitev, v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih vložila vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo, se z odstopanjem od prvega stavka uporabi upravna kazen na podlagi skupnih zneskov plačil iz člena 92, ki so bila ali še bodo odobrena tej osebi.

V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

3.   Ne glede na odstavek 1 se lahko države članice ob upoštevanju pravil, ki bodo sprejeta v skladu s členom 101, odločijo, da ne bodo uporabile upravne kazni, kadar višina kazni na upravičenca in na koledarsko leto znaša 100 EUR ali manj.

Kadar se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, pristojni organ v naslednjem letu za vzorec upravičencev sprejme potrebne ukrepe, s katerimi preveri, ali je upravičenec odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje pravil. Upravičenec je uradno obveščen o ugotovljenem neupoštevanju pravil in o obveznosti, da ga odpravi.

4.   Naložitev upravne kazni ne vpliva na zakonitost in pravilnost plačil, za katere se uporablja.

Člen 98

Uporaba upravnih kazni v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji

Kar zadeva predpisane zahteve ravnanja na področju dobrega počutja živali iz Priloge II, se za Bolgarijo in Romunijo upravne kazni iz člena 91 začnejo uporabljati najpozneje od 1. januarja 2016.

Za Hrvaško se kazni iz člena 91 glede predpisanih zahtev ravnanja (PZR) iz Priloge II uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim načrtom:

(a)	od 1. januarja 2014 za PZR 1 do PZR 3 in PZR 6 do PZR 8;

(b)	od 1. januarja 2016 za PZR 4, PZR 5, PZR 9 in PZR 10;

(c)	od 1. januarja 2018 za PZR 11 do PZR 13.

Člen 99

Izračun upravnih kazni

1.   Upravna kazen iz člena 91 se uporabi kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz člena 92, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   V primeru, da je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti, odstotek zmanjšanja ne presega 5 %, v primeru ponovitve pa 15 %.

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za primere neskladnosti, ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja v upravičenih primerih ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Kadar se država članica odloči za to možnost, pristojni organ upravičencu pošlje zgodnje opozorilo, v katerem ga obvesti o ugotovljeni neskladnosti in obveznosti, da jo odpravi. Če se z naknadnim preverjanjem ugotovi, da neskladnost ni bila odpravljena, se zmanjšanje na podlagi prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Primeri neskladnosti, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa vedno vodijo do zmanjšanja ali izključitve.

Države članice lahko dajo upravičencem, ki prvič prejmejo zgodnje opozorilo, prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja.

3.   V primeru namerne neskladnosti, odstotek znižanja ni manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

4.   V vsakem primeru skupni znesek zmanjšanj in izključitev za eno koledarsko leto ni višji od skupnega zneska, navedenega v prvem pododstavku odstavka 1.

Člen 100

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 99.

Člen 101

Pristojnosti Komisije v zvezi z naložitvijo in izračunom upravnih kazni

1.   Zaradi pravilne razdelitve sredstev upravičencem in zaradi učinkovitega, doslednega in nediskriminatornega izvajanja navzkrižne skladnosti se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo:

(a)	usklajene osnove za izračun upravnih kazni zaradi navzkrižne skladnosti iz člena 99, ob upoštevanju zmanjšanj v zvezi s finančno disciplino;

(b)	pogojev za naložitev in izračun upravnih kazni zaradi navzkrižne skladnosti, tudi v primeru neskladnosti, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila v zvezi z izračunom in uporabo upravnih kazni iz členov 97 do 99, tudi kar zadeva upravičence, ki so skupina oseb na podlagi členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VII

SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Sporočanje

Člen 102

Sporočanje informacij

1.   Poleg določb, ki jih narekujejo področne uredbe, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

(a)	za akreditirane plačilne agencije in akreditirane usklajevalne organe: (i) dokumente o njihovi akreditaciji, (ii) njihovo funkcijo (akreditirana plačilna agencija ali akreditirani usklajevalni organ), (iii) kjer je ustrezno, dokument o odvzemu akreditacije;

(b)	za certifikacijske organe: (i) naziv; (ii) naslov;

(c)

za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki jih financirata Sklada: (i) izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za plačilo in jih podpiše akreditirana plačilna agencija ali akreditiran usklajevalni organ, priloženi pa morajo biti zahtevani podatki, (ii) oceno finančnih zahtev za EKJS in, kar zadeva EKSRP, posodobljeno oceno predvidenih izjav o odhodkih za tekoče leto in oceno predvidenih izjav o odhodkih za naslednje proračunsko leto, (iii) izjavo o upravljanju in letne obračune akreditiranih plačilnih agencij, (iv) letni povzetek rezultatov vseh razpoložljivih revizij in pregledov, opravljenih v skladu s časovnim načrtom in podrobno opredeljenimi določbami v pravilih za zadevni sektor.

Letni obračuni akreditiranih plačilnih agencij, ki zadevajo odhodke EKSRP, se predložijo na ravni vsakega programa.

2.   Države članice Komisijo podrobno obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele zaradi ohranjanja dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč iz člena 94, ter o sistemu kmetijskega svetovanja iz naslova III.

3.   Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz poglavja II naslova V. Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

Člen 103

Zaupnost

1.   Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru ukrepov preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2.   Brez poseganja v nacionalne določbe v zvezi s sodnimi postopki, se informacije, zbrane med postopkom pregleda iz poglavja III naslova V, varujejo kot poklicna tajnost. Razkrijejo se lahko le osebam, ki se z njimi morajo seznaniti, da bi lahko izvajale svoje dolžnosti v državah članicah ali institucijah Unije.

Člen 104

Pooblastila Komisije

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)

obliki, vsebini, periodičnosti, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do: (i) izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih posodobitev, skupaj z namenskimi prejemki; (ii) izjave o upravljanju in letnih obračunov plačilnih agencij, kot tudi do rezultatov vseh razpoložljivih revizij in kontrol, ki so bile opravljene; (iii) poročil o certifikaciji obračunov; (iv) imena in podrobnejše podatke o akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih in certifikacijskih organih; (v) podrobnosti upoštevanja in izplačil odhodkov, financiranih v okviru Skladov; (vi) uradnih obvestil o finančnih popravkih, ki so jih izvedle države članice v okviru dejavnosti ali programov razvoja podeželja, in povzetkov poročil o postopkih izterjave, ki so jih države članice sprožile zaradi nepravilnosti; (vii) podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 58;

(b)	ureditvah izmenjave podatkov in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter vzpostavitvi informacijskih sistemov, skupaj z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, in pravili za njihovo shranjevanje;

(c)	uradnem obveščanju Komisije o podatkih, dokumentih, statistiki in poročilih s strani držav članic ter rokih in metodah za uradno obveščanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE II

Uporaba eura

Člen 105

Splošna načela

1.   Zneski iz odločitev Komisije o sprejetju programov razvoja podeželja, zneski obveznosti in plačil Komisije, pa tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter zneski iz izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.   Cene in zneski, določeni v področni kmetijski zakonodaji, se izrazijo v eurih.

V državah članicah, katerih valuta je euro, se odobrijo ali zberejo v eurih, v drugih državah pa v nacionalnih valutah.

Člen 106

Menjalni tečaj in operativni dogodek

1.   V državah članicah, katerih valuta ni euro, se cene in zneski iz člena 105(2) na podlagi menjalnega tečaja pretvorijo v nacionalno valuto.

2.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je:

(a)	dokončanje carinskih uvoznih ali izvoznih formalnosti za zneske, zbrane ali odobrene v trgovini s tretjimi državami;

(b)	v vseh drugih primerih poslovni dogodek, s katerim se doseže gospodarski cilj operacije.

3.   Kadar se neposredno plačilo, predvideno v Uredbi (ES) št. 1307/2013, upravičencu izplačuje v valuti, ki ni euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero se odobri pomoč.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi Evropska centralna banka v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Če se države članice odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.

4.   Kar zadeva EKJS, države članice, katerih valuta ni euro, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, kot je v skladu z določbami tega poglavja.

5.   Da se opredeli operativni dogodek iz odstavka 2 ali da se določi zaradi posebnih razlogov, povezanih z ureditvijo trga ali zadevnega zneska, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki vsebujejo pravila o teh operativnih dogodkih in menjalnih tečajih, ki jih je treba uporabiti. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)	dejanska uporabnost sprememb menjalnega tečaja v najkrajšem možnem času;

(b)	podobnost operativnih dogodkov za podobne operacije, izvedene v okviru ureditve trga;

(c)	skladnost operativnih dogodkov za različne cene in zneske v zvezi z ureditvijo trga;

(d)	uporabnost in učinkovitost preverjanja uporabe ustreznih menjalnih tečajev.

6.   Da se pri državah članicah, ki niso uvedle eura, izogne uporabi različnih menjalnih tečajev pri knjiženju prihodkov ali izplačane pomoči upravičencem v valuti, ki ni euro, na eni strani in pri pripravi izjave o odhodkih, ki jo pripravi plačilna agencija, na drugi strani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki bodo določali pravila o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in kadar so evidentirani postopki javnega skladiščenja v obračunih plačilne agencije.

Člen 107

Zaščitni ukrepi in odstopanja

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bodo njegovo uporabo ogrozile nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od obstoječih pravil, a le tako dolgo, kolikor je to nujno potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.

2.   Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki odstopajo od tega oddelka, in sicer zlasti v naslednjih primerih:

(a)	kadar država uporablja neobičajne menjalne postopke, na primer več menjalnih tečajev, ali izvaja barter pogodbe;

(b)	kadar valuta držav ne kotira na uradnem deviznem trgu ali če bi trend takšnih valut lahko povzročil izkrivljanje trgovine.

Člen 108

Uporaba eura v državah, ki niso del euroobmočja

1.   Če se država članica, katere valuta ni euro, odloči, da bo odhodke, ki izhajajo iz področne kmetijske zakonodaje, izplačala v eurih namesto v svoji nacionalni valuti, država članica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da uporaba eura ne pomeni sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

2.   Država članica Komisijo uradno obvesti o načrtovanih ukrepih, preden začnejo veljati. Ukrepi ne smejo začeti veljati, dokler Komisija ne da svojega soglasja.

POGLAVJE III

Poročanje in vrednotenje

Člen 109

Letno finančno poročilo

Do konca septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija pripravi finančno poročilo o upravljanju Skladov v preteklem proračunskem letu, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 110

Spremljanje in vrednotenje SKP

1.   Vzpostavi se skupen okvir spremljanja in vrednotenje za merjenje uspešnosti SKP ter zlasti:

(a)	neposrednih plačil iz Uredbe (EU) št. 1307/2013,

(b)	tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013,

(c)	ukrepov za razvoj podeželja iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter

(d)	določb te uredbe.

Komisija spremlja navedene ukrepe politike na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz uredb iz prvega pododstavka. Komisija pripravi večletni načrt vrednotenja, ki vključuje redna vrednotenja posameznih instrumentov, ki jih bo izvajala.

Da se zagotovi učinkovito merjenje uspešnosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z vsebino in oblikovanjem navedenega okvira.

2.   Uspešnost ukrepov SKP iz odstavka 1 se meri glede na naslednje cilje:

(a)	trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;

(b)	trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;

(c)	uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi niz kazalnikov za cilje iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Kazalniki so povezani s strukturo in cilji politike in omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti politike glede na zastavljene cilje.

3.   Okvir spremljanja in vrednotenja odraža strukturo SKP na naslednji način:

(a)

za neposredna plačila, določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013, tržne ukrepe, določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, in določbe te uredbe Komisija spremlja te instrumente na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz teh uredb. Komisija pripravi večletni načrt vrednotenja, ki določa redna vrednotenja specifičnih instrumentov, ki naj bi se izvajala pod odgovornostjo Komisije. Vrednotenja pravočasno izvajajo neodvisni ocenjevalci;

(b)	spremljanje in vrednotenje ukrepov politike za razvoj podeželja se bo izvajalo v skladu s členi od 67 do 79 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Komisija zagotovi, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP, navedenih v odstavku 1, meril in ocenil glede na skupne cilje, navedene v odstavku 2. Uspešnost SKP pri doseganju skupnih ciljev se meri in oceni na podlagi skupnih kazalnikov učinka, specifični cilji pa na podlagi kazalnikov rezultata. Komisija na podlagi rezultatov vrednotenja SKP, vključno z vrednotenjem programov razvoja podeželja, ter drugih ustreznih virov informacij pripravi poročila o merjenju in oceni skupne uspešnosti vseh instrumentov SKP.

4.   Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje zadevnih ukrepov. Takšne informacije v največji mogoči meri temeljijo na priznanih virih podatkov, kot sta Mreža knjigovodskih podatkov s kmetij in Eurostat.

Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo v statistične namene, kadar je to ustrezno.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila v zvezi z informacijami, ki jih morajo poslati države članice, pri čemer upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenih upravnih bremen, pa tudi pravila v zvezi s potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 predloži prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati o uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2021.

POGLAVJE IV

Preglednost

Člen 111

Objava upravičencev

1.   Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev Skladov. V objavi se navede:

(a)

brez poseganja v prvi odstavek člena 112 te uredbe, ime upravičenca, kot sledi: (i) ime in priimek, kadar je upravičenec fizična oseba; (ii) polno uradno ime, kot je registrirano, kadar je upravičenec pravna oseba z avtonomno pravno osebnostjo v skladu z zakonodajo zadevne države članice; (iii) polno ime združenja, kot je registrirano ali drugače uradno priznano, kadar je upravičenec združenje brez lastne pravne osebnosti;

(b)	občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo;

(c)	zneske plačila za vsak ukrep, financiran iz sredstev Skladov, ki jih je posamezen upravičenec prejel v zadevnem proračunskem letu;

(d)	vrsto in opis ukrepov, financiranih iz sredstev Skladov, in v okviru katerih je bilo plačilo, navedeno v točki (c), odobreno.

Informacije iz prvega pododstavka so dostopne na eni spletni strani za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.

2.   Glede plačil na podlagi ukrepov, financiranih iz sredstev EKSRP, kot je navedeno v točki (c) prvega pododstavka odstavka 1, se objavijo zneski, ki ustrezajo skupnemu javnemu financiranju in vključujejo tako sredstva Unije kot nacionalni prispevek.

Člen 112

Prag

Države članice ne objavijo imena upravičenca, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 111(1) te uredbe, v naslednjih primerih:

(a)

za države članice, ki vzpostavijo shemo za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kadar je znesek pomoči, ki ga je prejel upravičenec v enem letu, enak ali manjši od zneska, ki ga je določila država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 63(1) ali drugim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe;

(b)	za države članice, ki ne vzpostavijo sheme za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kadar je znesek pomoči, ki ga je prejel upravičenec v enem letu, enak ali manjši od 1 250 EUR.

Kadar se uporablja točka (a) prvega pododstavka, zneske, ki jih države članice določijo v skladu s členom 63 Uredbe (EU) št. 1307/2013 in o njih uradno obvestijo Komisijo v skladu s to uredbo, Komisija objavi v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 114.

Kadar se uporabi prvi odstavek tega člena, države članice objavijo informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 111(1), upravičenec pa se označi s kodo. Države članice določijo obliko te kode.

Člen 113

Podatki o upravičencih

Države članice upravičence obvestijo o tem, da bodo njihovi podatki objavljeni v skladu z določbami člena 111 in da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije.

Države članice v zvezi z osebnimi podatki v skladu z zahtevami Direktive 95/46/ES upravičence obvestijo o njihovih pravicah, določenih s pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.

Člen 114

Pooblastila Komisije

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	obliki, vključno z načinom predstavitve posameznem ukrepu, in časovnem načrtu objave, ki ju določata člena 111 in 112;

(b)	enotni uporabi člena 113;

(c)	sodelovanju med Komisijo in državami članicami.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 115

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj, ko Komisija sprejmeu delegirania akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 116

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijska sklada. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za namene členov 15, 58, 62, 63, 64, 65, 66, 75, 77, 78, 89, 90, 96, 101 in 104 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na neposredna plačila, razvoj podeželja in/ali skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za neposredna plačila, Odbor za razvoj podeželja in/ali Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljeni na podlagi te uredbe in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1305/2013 oziroma (EU) št. 1308/2013. Navedeni odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor v primeru aktov iz člena 8 ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 117

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.   Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke zaradi izvajanja svojih upravljavskih, kontrolnih, revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja v okviru te uredbe, predvsem tistih iz poglavja II naslova II, naslova III, poglavij III in IV naslova IV, naslovov V in VI ter poglavja III naslova VII, ter tudi za statistične namene in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja v okviru poglavja III naslova VII ter za statistične namene, se spremenijo v anonimne ter se obdelajo le v zbirni obliki.

3.   Osebni podatki se obdelujejo v skladu s pravili Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega nacionalnega prava in prava Unije.

4.   Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi tega pravice, določene v ustreznih pravilih o varstvu podatkov v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

5.   Za ta člen veljajo členi 111 do 114.

Člen 118

Raven izvrševanja

Države članice so odgovorne za izvajanje programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe na ravni, za katero menijo, da je primerna, v skladu z njihovim ustreznim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in drugih ustreznih predpisov Unije.

Člen 119

Razveljavitev

1.   Uredbe (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 se razveljavijo.

Vendar pa se člen 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 in zadevna izvedbena pravila uporabljajo do 31. decembra 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 120

Prehodni ukrepi

Da se zagotovi nemoten prehod z določb iz razveljavljenih uredb iz člena 118 na določbe te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s primeri, v katerih se lahko uporabljajo odstopanja od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.

Člen 121

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

2.   Vendar pa se naslednje določbe uporabljajo:

(a)	členi 7, 8, 16, 25, 26 in 43 od 16. oktobra 2013;

(b)	člena 18 in 40 za odhodke, ki se izvršijo po 16. oktobru 2013;

(c)	člen 52 od 1. januarja 2015.

---

(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 116.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru SKP (Glej stran 608 tega Uradnega lista).

(5)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(7)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 165/94 z dne 24. januarja 1994 o sofinanciranju kontrole z daljinskim zaznavanjem s strani Skupnosti (UL L 24, 29.1.1994, str. 6).

(9)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega Uradnega lista).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(11)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1303/2013 z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(12)  Uredba (EU) št. 1305/2013 z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (Glej stran 487 tega Uradnega lista).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 352/78 z dne 20. februarja 1978 o dodelitvi zaseženih varščin, poroštev in jamstev, danih v skladu s skupno kmetijsko politiko (UL L 50, 22.2.1978, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 814/2000 z dne 17. aprila 2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (UL L 100, 20.4.2000, str. 7).

(15)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (UL L 143, 3.6.2008, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ("Uredba o enotni SUT") (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str. 43).

(21)  Uredba Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (UL L 349, 24.12.1998, str. 1).

(22)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(23)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(24)  [2010] ECR I-11063.

(25)  Uredba Komisije (ES) št. 259/2008 z dne 18. aprila 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede objavljanja informacij o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 76, 19.3.2008, str. 28).

(26)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 410/2011 z dne 27. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 259/2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede objavljanja informacij o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 108, 28.4.2011, str. 24).

(27)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(28)  UL C 35, 9.2.2012, str. 1.

(29)  Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(30)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2.)

(31)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 19.9.2013, str. 1)

(32)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(33)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(34)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(35)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(36)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(37)  Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 316, 2.12.2009, str. 1).

(38)  Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(39)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(40)  Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).

---

---

---

---

---