23.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom, med drugim, iz Indije. Svet je z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (3) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov proti uvozu PET iz Indije. Spremembe so bile rezultat pospešenega pregleda, začetega v skladu s členom 20 osnovne uredbe. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (4) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let. Izravnalni ukrepi so bili nato po delnih vmesnih pregledih spremenjeni z Uredbo (ES) št. 1286/2008 (5) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 906/2011 (6). Poznejši delni vmesni pregled se je zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo (EU) št. 559/2012 (7). Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (8) sprejela ponudbe o zavezi treh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena.

(2)

Ti izravnalni ukrepi vključujejo posebno dajatev. Stopnja dajatve je od 0 EUR do 106,5 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 69,4 EUR/tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (9) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz PET s poreklom, med drugim, iz Indije. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 192/2007 (10) uvedel dokončno protidampinško dajatev za nadaljnjih pet let.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (11) veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov je Komisija 25. novembra 2011 prejela zahtevek za začetek pregleda v skladu s členom 18 osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa). Zahtevek je vložil odbor proizvajalcev polietilen tereftalata v Evropi (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo skoraj 95 % proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila subvencioniranje in škoda za industrijo Unije.

(6)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 22(1) in 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko vlado, da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se razjasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. Vendar Komisija v zvezi s povabilom na posvetovanje od indijske vlade ni prejela odgovora.

(7)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 24. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (12) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je 24. februarja 2012 začela tudi pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 o veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske (13).

(9)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu:obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2008 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevne države.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(12)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov v Indiji ter proizvajalcev in uvoznikov v Uniji se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali naj se uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in nepovezani uvozniki pozvani, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(13)

Na vzorčenje se je odzvalo sedem proizvajalcev izvoznikov in izrazilo pripravljenost za sodelovanje pri preiskavi v zvezi s pregledom. Na podlagi tega je bil izbran vzorec treh proizvajalcev izvoznikov glede na obseg izvoza v Unijo. Temu vzorcu ni nihče ugovarjal, niti vzorčeni niti nevzorčeni proizvajalci in tudi ne pristojni organi v Indiji.

(14)

Trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom so bili ustrezno poslani vprašalniki in vsi trije so jih izpolnili in poslali odgovore. Ker pa je bilo iz izpolnjenega vprašalnika enega vzorčenega indijskega proizvajalca razvidno, da je v OPP izvažal samo neznatne količine zadevnega izdelka, ni bilo primerno izračunati stopenj subvencioniranja za to družbo. Preveritveni obiski so bili na koncu opravljeni pri preostalih dveh proizvajalcih izvoznikih, ki sta skupaj predstavljala 99 % celotnega obsega uvoza iz Indije v Unijo v OPP.

(15)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov (v nadaljnjem besedilu: razkritje) je sodelujoči indijski proizvajalec zahteval izračun subvencijske stopnje. V zvezi s tem je bilo ponovno potrjeno, da je bil izvoz te družbe neznaten in zato ni imel učinka na ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Ta zahtevek je bil zato zavrnjen.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je vključeval štiri družbe med trinajstimi proizvajalci Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave, izbran pa je bil na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Vzorec je predstavljal več kot 50 % vse ocenjene proizvodnje Unije in prodaje v OPP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(17)

Nekatere zainteresirane strani so izrazile ugovore glede vzorčenja proizvajalcev Unije. Trdile so, da: (i) Komisija ne bi smela uporabiti vzorčenja, predvsem zaradi tega, ker se vzorčenje ni uporabilo v prejšnji preiskavi; (ii) se je uporabljeni metodi za izbiro vzorca nasprotovalo z utemeljitvijo, da „zamenjuje tri različne korake“, in sicer preverjanje reprezentativnosti, opredelitev industrije Unije in vzorčenje; (iii) je bil začasni vzorec oblikovan na podlagi napačnih in nepopolnih informacij; (iv) izbran začasni vzorec ni reprezentativen, ker vključuje subjekte namesto skupin; trdile so tudi, da vključitev družb, od katerih je ena nedavno izvedla odprodajo sredstev, v drugem primeru pa je šlo za povezano prodajo, zmanjšuje reprezentativnost vzorca.

(18)

Argumenti strani so se obravnavali na naslednje načine:

(19)

Po razkritju so strani ponovile zgoraj navedene argumente, ki so že bili obravnavani.

(20)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno vzorčenje za nepovezane uvoznike. Nobeden od štiriindvajsetih pozvanih nepovezanih uvoznikov ni sodeloval v sedanji preiskavi.

(21)

Po začetku postopka je bil vzpostavljen stik z vsemi petimi znanimi dobavitelji surovin, ki so prejeli ustrezen vprašalnik. Javila sta se dva dobavitelja, ki sta izpolnila vprašalnik.

(22)

Po začetku postopka je bil vzpostavljen stik z vsemi znanimi uporabniki in združenji uporabnikov. Izpolnjen vprašalnik je predložilo sedemnajst uporabnikov. Odzvalo se je dvajset združenj uporabnikov iz šestnajstih držav članic in predstavilo stališča.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju in prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(24)

Zadevni izdelek pri tem pregledu je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Indije. Trenutno se uvršča pod oznako KN 3907 60 20.

(25)

Kot v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, tj. PET, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v zadevni državi, in PET, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in uporabo. Zato se ta izdelka štejeta za podobna izdelka v skladu s členom 2(c) osnovne uredbe.

(26)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(27)

Sheme, navedene v točkah (a) in (c) do (h), temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Dokument o zunanjetrgovinski politiki, ki je pomemben za OPP te preiskave, je „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih, Zvezek I (v nadaljnjem besedilu: HOP I 2009–2014), določa tudi postopke, ki urejajo Zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014. Priročnik o postopkih se tudi redno posodablja.

(28)

Shema iz točke (b) temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter pravilih o povračilu carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo; za OPP so se uporabljale vseindustrijske stopnje (AIR) za povračilo dajatev 2011–2012, objavljene v obvestilu št. 68/2011 – Customs (carina) (N.T.) z dne 22. septembra 2011. Shema za povračilo dajatev se v poglavju 4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 imenuje tudi shema za odpust dajatev.

(29)

Shema iz točke (i) temelji na oddelkih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (v nadaljnjem besedilu: RBI) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(30)

Shema iz točke (j) temelji na zakonu o davku od dohodka iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z zakonom o javnih financah.

(31)

Shemo iz točke (k) upravlja vlada Zahodne Bengalije, kakor je določeno v poročilu oddelka vlade Zahodne Bengalije za trgovino in industrijo št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999, ki ga je nadomestilo poročilo št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004.

(32)

Shemo iz točke (l) upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud Gudžarata.

(33)

Shemo iz točke (m) upravlja vlada Gudžarata in temelji na njeni politiki industrijskih spodbud.

(34)

Shema iz točke (n) temelji na bombajskem zakonu o dajatvi za elektriko iz leta 1958.

(35)

Shemo iz točke (o) upravlja država Maharaštra in temelji na resolucijah oddelka vlade Maharaštre za industrijo, energijo in delo.

(36)

Preiskava je pokazala, da so v OPP naslednje sheme prinesle ugodnosti vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v zvezi z zadevnim izdelkom:

(37)

Podroben opis DEPBS je v poglavju 4.3 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in poglavju 4 HOP I 2009–2014.

(38)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(39)

Izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (v nadaljnjem besedilu: SION), ob upoštevanju domnevne uvozne količine v izvoženem izdelku in učinka carin na take domnevne uvozne količine, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DEPBS za zadevni izdelek v OPP sedanje preiskave je bila 8 % z najvišjo dovoljeno vrednostjo 58 INR/kg.

(40)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Primerna stopnja DEPBS za izračun ugodnosti je tista, ki se je uporabljala v času podajanja izvozne izjave.

(41)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in blaga, za katero veljajo omejitve glede uvoza. Blago, uvoženo s takimi dobropisi, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(42)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Rok za predložitev vlog je 3 mesece po izvozu, vendar, kakor je jasno določeno v odstavku 9.3 HOP I 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(43)

Ugotovljeno je bilo, da sta obe vzorčeni družbi v prvih treh četrtinah OPP uporabili to shemo.

(44)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek indijske vlade, saj bo dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(45)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(46)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Ni niti nobenega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DEPBS.

(47)

DEPBS je bila z javnim obvestilom št. 54 (RE-2010)/2009–2014 z dne 17. junija 2011 dokončno podaljšana za tri mesece, kar je podaljšalo obdobje njene uporabe do 30. septembra 2011. Ker pozneje ni bilo objavljeno nobeno nadaljnje podaljšanje, je bila DEPBS s 30. septembrom 2011 dejansko umaknjena. Zato je bilo treba preveriti, če se lahko uvedejo ukrepi glede na člen 15(1) osnovne uredbe.

(48)

IV je razložila Komisiji, da se lahko družbe po odpravi sheme DEPBS odločijo za drugo shemo za oprostitev/odpust dajatev, opredeljeno v poglavju 4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, tj. shemo vnaprejšnjih odobritev (AAS) ali shemo za povračilo dajatev (DDS).

(49)

Preiskava je pokazala, da sta obe vzorčeni družbi začeli koristiti DDS takoj, ko je bila DEPBS odpravljena. Treba je opozoriti, da je bila DDS uvedena leta 1995 in je obstajala skupaj z DEPBS v prvih treh četrtinah OPP in več let pred OPP. Vendar izvozniki niso mogli koristiti DDS hkrati z DEPBS za iste izvoze. V prvih treh četrtinah OPP je stopnja DDS znašala 2,2 % z najvišjim dovoljenim zneskom 1,5 INR/kg, zaradi česar je bila DDS manj ugodna in tako manj privlačna kot DEPBS. Treba je opozoriti, da je indijska vlada sprejela ukrepe za organizacijo nemotenega prehoda z DEPBS na DDS, kot je prikazano v okrožnici št. – 42/2011 – Customs (carina) z dne 22. septembra 2011. V tej okrožnici je pojasnjeno, da je program povračil dajatev v zadevnem letu vključeval izdelke, ki so do takrat spadali v shemo DEPBS. Ista okrožnica navaja, da je bilo za sektorje, ki delujejo v okviru DEPBS, odločeno, da se zagotovi nemoten prehod za izdelke v teh sektorjih in se jih hkrati vključi v program povračil. Prehodna ureditev določa, da se za te izdelke nekoliko zmanjšajo stopnje v primerjavi DEPBS, in sicer za 1 % do 3 % za večino izdelkov. Drugače povedano, ta okrožnica navaja, da so bile stopnje povračila dajatev z začetkom veljavnosti 1. oktobra 2011 določene tako, da prinašajo podobne ugodnosti kot odpravljena DEPBS.

(50)

Stopnja DDS, ki se uporablja za zadevni izdelek, se je 1. oktobra 2011 zvišala z 2,2 % na 5,5 % vrednosti FOB, povezani najvišji dovoljeni znesek pa se je zvišal z 1,5 INR/kg na 5,5 INR/kg. Za to novo stopnjo je bilo ugotovljeno, da je podobna stopnjam subvencioniranja DEPBS, ki so se uporabljale do 30. septembra 2011, in sicer 8 % ter z najvišjim dovoljenim zneskom 58 INR/kg. Glede na cene PET, ki so prevladovale v OPP, se je na splošno uporabljal najvišji dovoljeni znesek DEPBS, kar v teoriji pomeni ugodnosti v višini 4,64 INR/kg ali 5,8 %. Kar zadeva DDS, se najvišji dovoljeni znesek ni uporabljal, zato so teoretične ugodnosti znašale 5,5 %.

(51)

Preiskava je potrdila sklepanje iz prejšnje uvodne izjave. Povprečna letna stopnja subvencioniranja vzorčenih družb je znašala 5,5 % za DEPBS in 6 % za DDS.

(52)

Primerjava obeh shem kaže tudi na to, da imata veliko skupnih značilnosti izvajanja.

(53)

Uvodne izjave (47). (48) do (51) dokazujejo, da so se osnovne ugodnosti kljub odpravi sheme DEPBS še naprej neprekinjeno dodeljevale, in to po skoraj enaki stopnji, tako da se je zagotovil nemoten prehod na shemo za povračilo dajatev. Zato se ugotavlja, da subvencije niso bile ukinjene v smislu člena 15(1) in da se proti DEPBS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(54)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov je en proizvajalec izvoznik trdil, da je bila DEPBS umaknjena, zato se proti njej ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi. V odgovor na to je treba opozoriti, da je DEPBS 30. septembra 2011 prenehala veljati, kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi (47). Vendar se je subvencioniranje nadaljevalo, izvozniki pa lahko namesto DEPBS zaprosijo za ugodnosti v okviru npr. DDS ali AAS in jih tudi prejmejo. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(55)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku se lahko VI odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za izvozne posle v okviru te sheme v OPP.

(56)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako ugotovljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za skupne prihodke od izvoza zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(57)

Glede na navedeno sta stopnji subvencije, ugotovljeni za vzorčeni družbi v okviru te sheme, znašali 3,78 % oziroma 4,42 %.

(58)

DDS je podrobno opisana v pravilih o povračilu carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so spremenjena z zaporednimi uradnimi obvestili.

(59)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(60)

Upravičen izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti FOB izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Indijska vlada je določila stopnje povračila za več izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi povprečne količine ali vrednosti materialov, ki se uporabijo kot vložki pri proizvodnji izdelka, in povprečnega zneska dajatev, ki se plačajo na vložke. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DDS za zadevni izdelek v OPP je bila 5,5 % vrednosti FOB z najvišjim dovoljenim zneskom 5,5 INR/kg.

(61)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko se podrobnosti o odpremi vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se navede, da izvoz poteka na podlagi DDS, znesek DDS pa je nepreklicno določen. Potem ko prevozna družba izpolni splošni izvozni manifest (EGM) in carinski urad izvede ustrezno primerjavo tega dokumenta s podatki iz odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev izplačila zneska povračila, in sicer bodisi z neposrednim plačilom na bančni račun izvoznika ali denarnim nakazilom.

(62)

Izvoznik mora poleg tega predložiti dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne bo predložil BRC v določenem roku.

(63)

Znesek povračila se lahko porabi za kakršen koli namen.

(64)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(65)

Ugotovljeno je bilo, da sta vzorčeni družbi v zadnji četrtini OPP uporabili DDS.

(66)

DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatev je finančni prispevek indijske vlade. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(67)

Obenem je DDS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(68)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(69)

Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DDS ne glede na to, ali sploh uvaža vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DDS.

(70)

To potrjuje okrožnica indijske vlade št. 24/2001, ki jasno navaja, da stopnje povračila dajatev niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk, regionalnim organom pa daje navodilo, da ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače vložke.

(71)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(72)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(73)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako ugotovljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(74)

Glede na navedeno sta stopnji subvencije, ugotovljeni za zadevni vzorčeni družbi v okviru te sheme, znašali 1,65 % oziroma 1,32 %.

(75)

FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in odstavku 3.8 HOP I 2009–2014.

(76)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(77)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) HOP I 2009–2014, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Od 1. aprila 2011 je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) („Special Focus Markets“ – trgi posebne usmeritve), upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, rude, žita, sladkor in naftni derivati.

(78)

Dobropisi za carine po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli vložkov ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(79)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), VI nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(80)

Ugotovljeno je bilo, da sta vzorčeni družbi v OPP uporabljali to shemo.

(81)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za carine FMS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta dobropis naknadno uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za carine FMS zagotavlja ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(82)

Poleg tega je FMS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom točke (a) člena 4(4) osnovne uredbe.

(83)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za carine v okviru FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(84)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(85)

Stopnji subvencije, ugotovljeni za zadevni vzorčeni družbi v OPP v okviru te sheme, sta znašali 0,19 % oziroma 0,87 %.

(86)

SHIS je podrobno opisan v poglavju 3.16 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in odstavku 3.10 HOP I 2009–2014. Podroben opis statusnih kategorij je v odstavkih 3.10.1 do 3.10.4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in odstavkih 3.1 do 3.5 HOP I 2009–2014.

(87)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki ali trgovci izvozniki, ki se jim prizna naziv imetnikov statusa.

(88)

Do tega statusa so upravičeni trgovci in proizvajalci izvozniki. Vložnikom se glede na njihovo opravljanje izvoza v trenutnem letu in nekaj prejšnjih letih dodeli en od naslednjih statusov: Export House, Star Export House, Trading House, Start Trading House, Premier Trading House.

(89)

Imetniki statusa so v okviru SHIS upravičeni do dobropisa za dajatve v višini 1 % vrednosti FOB izvoza v sektorjih, določenih v odstavku 3.16.4 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, in sicer v sektorjih usnja (brez dodelanega usnja), tekstila in jute, ročnih del, inženirstva (brez nekaterih podsektorjev), plastike in osnovnih kemikalij (brez farmacevtskih izdelkov). Zadevni izdelek, ki je vrsta plastike, sodi v okvir sheme.

(90)

Dobropisi za dajatve SHIS niso prenosljivi in jih je treba porabiti za plačilo dajatev na uvoz investicijskega blaga za izdelavo izdelkov, ki spadajo v enega od zajetih sektorjev.

(91)

Če je vložnik med letom koristil dajatev nič v okviru EPCG, za zadevno leto ni upravičen do SHIS za izvoz.

(92)

Shema je bila uvedena leta 2009 za izvoz v obdobju 2009–2010 in 2010–2011 in se od takrat vsako leto podaljšuje. Zadnje podaljšanje (prim. uradno obvestilo št. 07/2012 – Customs (carina) z dne 9. marca 2012) je podaljšalo veljavnost sheme do 31. marca 2013.

(93)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropis za dajatve SHIS po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(94)

Preiskava je pokazala, da je v OPP ena vzorčena družba uporabila to shemo, medtem ko druga do nje ni bila upravičena zaradi določbe, opisane v uvodni izjavi (90).

(95)

SHIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve SHIS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve SHIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(96)

Poleg tega je SHIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(97)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Poleg tega bo dobropis za dajatve na koncu porabljen za plačilo dajatev na uvoz investicijskega blaga, ki ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(98)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(99)

Stopnja subvencije, ugotovljena za to shemo za edino vzorčeno družbo, ki je v OPP uporabljala to shemo, je znašala 1 %.

(100)

Podroben opis EPCGS je v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 in poglavju 5 HOP I 2009–2014.

(101)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s podpornimi izdelovalci, ter izvajalci storitev.

(102)

Pod pogojem obveznosti izvoza je podjetju dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda IV po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vso investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z Zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(103)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači izdelovalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(104)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(105)

EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(106)

EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(107)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(108)

V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(109)

Stopnji subvencije, ugotovljeni za zadevni vzorčeni družbi v OPP v okviru te sheme, sta znašali 0,55 % oziroma 0,56 %.

(110)

Ugotovljeno je bilo, da je le ena vzorčena družba v OPP koristila to shemo. Preiskava pa je pokazala, da so bile ugodnosti, ki jih je pridobila družba, zanemarljive, zato AAS ni bila nadalje obravnavana.

(111)

Ta shema, kot jo izvaja vlada Zahodne Bengalije (v nadaljnjem besedilu: VZB), je podrobno opisana v uradnem obvestilu št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999 ministrstva za trgovino in industrijo VZB.

(112)

Družbe, ki ustanavljajo nove industrijske obrate ali izvajajo veliko širitev obstoječega industrijskega obrata na zaostalih območjih, so upravičene do ugodnosti iz te sheme. Kljub temu pa obstaja izčrpni seznam industrij, ki do teh ugodnosti niso upravičene (negativni seznam industrij), kar družbam z nekaterih področij delovanja onemogoča koriščenje teh spodbud.

(113)

Država Zahodna Bengalija upravičenim industrijskim podjetjem priznava spodbude v obliki številnih ugodnosti, vključno z oprostitvijo centralnega prometnega davka (v nadaljnjem besedilu: CST) in odpustom centralnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: CENVAT) na prodajo končnega blaga, da bi spodbudila industrijski razvoj gospodarsko zaostalih območij te države.

(114)

V okviru te sheme morajo družbe vlagati v zaostala območja. Ta območja, ki predstavljajo nekatere ozemeljske enote v Zahodni Bengaliji, so glede na gospodarski razvoj razdeljena na različne kategorije, hkrati pa obstajajo razvita območja, ki so iz uporabe teh shem spodbud izključena. Glavni merili za določitev višine spodbud sta velikost naložbe in območje, kjer se podjetje nahaja ali se bo nahajalo.

(115)

Ugotovljeno je bilo, da je ena vzorčena družba v OPP koristila to shemo.

(116)

Ta shema določa subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek VZB, ker dodeljene spodbude, v tem primeru oprostitev CST in odpust CENVAT na prodajo končnega blaga, zmanjšajo prihodek od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega te spodbude pomenijo ugodnost za podjetje, saj izboljšajo njegovo finančno stanje, ker sicer zapadli davki niso plačani.

(117)

Nadalje je ta shema regionalno specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe, ker je na voljo samo tistim družbam, ki so vlagale v nekatera geografska območja v pristojnosti zadevne države. Ni na voljo podjetjem zunaj teh območij, poleg tega pa je stopnja ugodnosti odvisna od zadevnega območja.

(118)

Proti WBIS 1999 se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(119)

Znesek subvencije je bil izračunan na osnovi zneska prometnega davka in CENVAT na prodajo končnega blaga, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostal neplačan. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na celotno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Stopnja subvencije je znašala 1,36 %.

(120)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je za vzorčena proizvajalca izvoznika znašal 7,53 % oziroma 8,17 %.

(121)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(122)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (26) do (118), je bilo ugotovljeno, da so med preiskavo v zvezi s pregledom indijski izvozniki zadevnega izdelka še naprej koristili subvencioniranje s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(123)

Ugodnosti shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo te ugodnosti v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več shem subvencioniranja.

(124)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu.

(125)

Indija je velik proizvajalec zadevnega izdelka. Na podlagi podatkov, zbranih med preiskavo, je bila proizvodna zmogljivost Indije v OPP okoli 700 000–900 000 ton, s povečanjem proizvodnje pa se načrtuje skupna zmogljivost države v višini 1 600 000 – 1 800 000 ton do leta 2014. Posledično se ocenjuje, da bo presežek zmogljivosti glede na povpraševanje na domačem trgu leta 2014 znašal okoli 600 000–700 000 ton, kar bi predstavljalo 21–25 % celotne potrošnje Unije v OPP.

(126)

V teh okoliščinah so indijski proizvajalci zadevnega izdelka močno odvisni od izvoza in obstaja verjetnost, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov povečal obseg izvoza v Unijo, ki je bil že v OPP znaten.

(127)

Proizvajalec izvoznik je navedel, da bi se presežek zmogljivosti po letu 2014 zmanjšal, zaradi česar bi bilo stanje presežka zmogljivosti le začasno. Treba je opozoriti, da je bilo domnevno zmanjšanje presežka zmogljivosti po letu 2014 ugotovljeno v skladu z napovedmi poročila o tržnih informacijah. Zato je bilo sklenjeno, da ta navedba ni spremenila analize v zvezi z razvojem presežkov zmogljivosti.

(128)

Po razkritju je proizvajalec izvoznik trdil, da so bili pomembni začasni presežki zmogljivosti neizogibni, saj se na splošno povečanja proizvodne zmogljivosti lahko izvedejo le z velikimi povečanji zaradi najmanjše velikosti sodobnih obratov PET. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je proizvodna zmogljivost v OPP in naslednjem letu povečala v razponu od najmanj 150 000 do 200 000 ton. Torej navedeno sklepanje samo ne more upravičiti razpoložljivega presežka zmogljivosti za izvoz iz uvodne izjave (125). V tem okviru je vzrok razpoložljivega presežka zmogljivosti za izvoz vsekakor nepomemben. Zato je bila trditev zavrnjena.

(129)

Nekatere strani so trdile, da bi razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz, ki nastaja v Indiji, lahko absorbirale tudi druge tretje države, zato razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz, kot ga je izračunala Komisija, ni bil pravilno ocenjen. Ni se domnevalo, da bi se celota katerega koli razpoložljivega presežka zmogljivosti za izvoz preusmerila v Unijo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(130)

Na podlagi navedenega se lahko sklene, da obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(131)

Podobni izdelek proizvaja 13 znanih proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(132)

Dvanajst znanih proizvajalcev Unije, ki jih v tem primeru zastopa pritožnik, je sodelovalo v preiskavi in jo podpiralo. Še en znan proizvajalec Unije ni sodeloval v sedanjem pregledu.

(133)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OPP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so izpolnjeni vprašalniki, Eurostat in zahtevek za pregled.

(134)

Za trg Unije za PET je značilno sorazmerno veliko število proizvajalcev, ki običajno pripadajo večjim skupinam s sedežem zunaj Unije. Industrija Unije za PET je v obdobju od leta 2000 do 2012 doživela več tranzicij. Trg je v postopku konsolidacije s številnimi nedavnimi prevzemi in zaprtji. Novi izdelki, kot so reciklirani PET in biološki PET, se še naprej razvijajo skupaj kot razmeroma nov stranski produkt industrije recikliranja.

(135)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da je bil opis položaja industrije Unije netočen, saj je pet proizvajalcev dejansko pripadalo veliki mednarodni skupini, drugi trije proizvajalci pa so bili povezani z družbami za embalažo PET. Nobeno izmed teh dejstev ni v nasprotju z opisom iz uvodne izjave (134), ki izrecno navaja, da proizvajalci Unije običajno pripadajo večjim skupinam, kot je bilo razkrito. Učinek te koncentracije je obravnavan v uvodni izjavi (207). Ocena učinka omejenega trga je analizirana v uvodnih izjavah (202) do (204).

(136)

Kot je že navedeno, je bil zaradi razmeroma velikega števila sodelujočih proizvajalcev Unije izbran vzorec štirih proizvajalcev Unije, ki so v OPP predstavljali več kot 50 % proizvodnje in prodaje celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(137)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov o obsegu uvoza, pridobljenih od Eurostata, pri čemer so podatki o nesodelujočem proizvajalcu Unije temeljili na ocenah na podlagi zahtevka za pregled.

(138)

Potrošnja se je po začetnem povečanju v letih 2009 in 2010 rahlo zmanjšala, in sicer v primerjavi z letom 2008 za 2 % v OPP, ko je skupaj znašala 2 802 milijona ton.

Preglednica 1

Potrošnja

(139)

Kljub veljavnim ukrepom se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju več kot podvojil, in sicer z začetnih 46 313 ton leta 2008 na 96 678 ton v OPP.

(140)

Indijski tržni delež je zato zrasel z 1,6 % leta 2008 na 3,5 % v OPP in tako dosegel raven, ki znatno presega tržni delež, ugotovljen pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (0,3 %).

(141)

Povprečna cena v OPP je znašala 1 285 EUR/tono. To kaže na 22 % povišanje cene v obravnavanem obdobju, ki je bila dosežena v OPP po začetnem znižanju v višini 21 % leta 2009.

Preglednica 2

Uvoz iz Indije

(142)

Kot navedeno, je pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske potekal vzporedno s sedanjo preiskavo.

(143)

Uvoz iz Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 56 % kljub 59 % zmanjšanju do leta 2010. Kljub temu je skupni obseg uvoza ostal pod ravnjo de minimis.

(144)

Zadevni tržni delež se je torej povišal z 0,7 % leta 2008 na 1,1 % v OPP.

(145)

Povprečna cena v OPP je znašala 1 310 EUR/tono, kar je 1,5 % pod povprečno ceno na enoto industrije Unije. To kaže na 27 % povišanje cene v obravnavanem obdobju, ki je bila dosežena v OPP po začetnem znižanju v višini 18 % leta 2009.

Preglednica 3

Uvoz iz Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske

(146)

Uvoz iz drugih tretjih držav z veljavnimi protidampinškimi ukrepi se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 69 % po 49 % povečanju leta 2009. Le uvoz iz Kitajske je ostal stabilen.

(147)

Tržni delež zadevnih držav se je zmanjšal z 8,2 % leta 2008 na 2,6 % v OPP, vključno predvsem ZAE (1,7 % v OPP) in Kitajske (0,6 % v OPP).

(148)

Povprečna cena v OPP je znašala 1 258 EUR/tono, kar je 5,5 % pod povprečno ceno na enoto industrije Unije. To kaže na 24 % povišanje v obravnavanem obdobju, ki je bilo doseženo v OPP po začetnem 22 % znižanju leta 2009.

Preglednica 4

Uvoz iz Kitajske, ZAE, Irana in Pakistana

(149)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav brez veljavnih ukrepov, vključno z Omanom, Južno Korejo, Rusijo, Mehiko in Saudovo Arabijo, se je po 71 % povečanju leta 2009 v obravnavanem obdobju povečal za 59 %. Med letom 2009 in OPP je Oman postal največja država izvoznica v Unijo.

(150)

Tržni delež zadevnih držav se je povečal z 9,7 % leta 2008 na 15,8 % v OPP, predvsem zaradi 4,3 % povečanja uvoza iz Omana. Tržni delež Južne Koreje je v OPP znašal 4 %, kar je 5 % pod njegovo najvišjo ravnjo leta 2009.

(151)

Povprečna cena je znašala 1 273 EUR/tono, kar je 4,3 % pod povprečno ceno na enoto industrije Unije. To kaže na 10 % povišanje v obravnavanem obdobju, ki je bilo doseženo leta 2010 in v OPP po začetnem 24 % upadu leta 2009. Povprečna cena uvoza iz Omana je v OPP znašala 1 310 EUR/tono, kar je 1,5 % pod povprečno ceno na enoto industrije Unije. Povprečna cena uvoza iz Južne Koreje je bila 1 294 EUR/tono, kar je 2,7 % pod povprečno ceno na enoto industrije Unije.

Preglednica 5

Uvoz iz drugih tretjih držav

(152)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe so bili proučeni vsi gospodarski dejavniki in kazalci, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(153)

Za analizo škode so bili določeni škodni kazalniki na naslednjih dveh ravneh:

(154)

En vzorčen proizvajalec Unije je junija 2010 opustil enega svojih proizvodnih obratov. Kupil ga je drug proizvajalec Unije. Analiza makroekonomskih kazalnikov temelji na podatkih, zbranih od vseh proizvajalcev Unije, zato prodaja ni vplivala na obseg ali posamezne kazalnike analize škode.

(155)

Pri analizi bi bilo treba najprej pojasniti, da so na razmere na trgu Unije, predvsem na cene in obseg prodaje podobnega izdelka, vplivali nekateri svetovni gospodarski dogodki konec leta 2010 in v začetku leta 2011. V tem obdobju se je zmanjšala preskrba z bombažem, zaradi česar se je povečalo povpraševanje po poliestrskih vlaknih na azijskem trgu. PET in poliestrska vlakna so na začetku proizvodnega postopka močno odvisni od iste surovine, tj. prečiščene tereftalne kisline (PTA). Posledica povečanega povpraševanja po poliestrskih vlaknih je bila nezadostna ponudba PTA, kar je zvišalo cene PET. Tudi proizvajalci PET na Bližnjem vzhodu so odvisni od PTA iz Azije, zato je prišlo do nenadnega upada uvoza PET v Unijo. Istočasno so se glavni dobavitelji PTA v Uniji sklicevali na višjo silo, posledica katere so bile dodatne omejitve domače proizvodnje PET.

(156)

Nekatere strani so izpodbijale veljavnost analize škode iz razloga, da temelji na pomanjkljivih informacijah, kar je vplivalo tudi na pravico do obrambe zainteresiranih strani. Izraženi so bili zlasti v nadaljevanju navedeni argumenti.

(157)

Nekatere strani so trdile, da informacije, zbrane od proizvajalcev Unije, niso bile v skladu z navodili za izpolnjevanje vprašalnika, po katerih se podatki različnih družb ne bi smeli združevati. Zato so trdile, da so bile zbrane informacije netočne in nepopolne, ker so bile sporočene vrednosti združene za vzorčeni subjekt. Treba je opozoriti, da so bile informacije ustrezno zbrane in preverjene na kraju samem. Ugotovljeno je bilo, da zbrane informacije zagotavljajo dovolj točno predstavo o industriji Unije, zato je bilo treba zgoraj navedeno trditev zavrniti. Po razkritju so strani ponovile svojo trditev. Predstavljeni niso bili nobeni novi argumenti ali dokazi. Nekatere strani so ponovile svojo trditev, da so bili podatki, ki jih je zagotovila ena vzorčena družba, nepopolni, ker se niso nanašali na celotno skupino, ampak le na izbran subjekt znotraj skupine. Ta pripomba se je obravnavala v fazi vzorčenja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (18).

(158)

Iste strani so trdile, da je Komisija poskušala popraviti očitane pomanjkljivosti zbranih informacij tako, da je poslala dodatne vprašalnike. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je Komisija dejansko poslala dodatne vprašalnike, vendar jih je naslovila le na nevzorčene proizvajalce Unije, da bi zbrala informacije o makroekonomskih kazalnikih, pomembnih za oceno škode, zato, da dopolni informacije, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci Unije. Po razkritju so nekatere strani ponovile trditev, ne da bi predložile nove argumente ali predstavile nove dokaze. Trditev strani je bilo zato treba zavrniti.

(159)

Poleg tega so iste strani trdile tudi, da so bile informacije, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci, v nasprotju z obveznostmi iz člena 29 osnovne uredbe, ker so bile informacije, ki niso bile zaupne narave, predložene kot zaupne informacije in tako izključene iz javne dokumentacije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile informacije označene kot omejene v skladu z zahtevkom strani, ki jih je predložila. Na zahtevo strani je bil priznan zaupnosti predloženih informacij ponovno obravnavan, po potrebi pa so se take informacije po privolitvi zadevnih družb označile kot odprte za inšpekcijo zainteresiranih strani. Zato je bila zavrnjena tudi ta trditev.

(160)

V skladu z izgubo tržnega deleža industrije Unije (obravnavano v uvodni izjavi (164)) se je proizvodnja Unije med letom 2008 in OPP zmanjšala za 11 %. Zmanjševanje proizvodnje Unije se je začasno ustavilo le leta 2010, ko je zrasla v primerjavi z letom 2009, a je bila vseeno za 4 % nižja od ravni iz leta 2008. Nadalje se je zmanjšala v OPP.

Preglednica 6

Skupna proizvodnja Unije

(161)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je med letom 2008 in OPP zmanjšala za 23 %. Ta trend je povezan z zaprtjem več proizvodnih obratov, ki je bilo deloma kompenzirano z odprtjem novih tovarn.

(162)

Izkoriščenost zmogljivosti se je povečala s 75 % leta 2008 na 86 % v OPP. Povečana izkoriščenost zmogljivosti se lahko razlaga v zvezi s prizadevanji za prestrukturiranje industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (134).

Preglednica 7

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(163)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je razvijal enako kot proizvodnja in se je v obravnavanem obdobju skrčil za 6 %.

Preglednica 8

Skupna prodaja industrije Unije v Uniji

(164)

Po začetnem 13 % padcu leta 2009 je industrija Unije ponovno pridobila del tržnega deleža, ki so ga izgubili ZAE, Južna Koreja, Iran in Pakistan, čeprav se je v istem obdobju povečeval obseg uvoza iz Indije, Omana in drugih tretjih držav (Rusije, Mehike in Saudove Arabije). Skupno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

Preglednica 9

Tržni delež industrije Unije

(165)

Trg je v obravnavanem obdobju stagniral. Industrija Unije ni doživela rasti, ki bi ji koristila, nasprotno, kljub prizadevanjem za prestrukturiranje je industrija Unije izgubila dodaten tržni delež zaradi naraščajočega uvoza zlasti iz držav brez veljavnih ukrepov. Rahlo zmanjšanje potrošnje v OPP je posledica začasnega pomanjkanja surovine (PTA) v Uniji in tudi na svetovnem trgu.

(166)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2008 in OPP znižala za 41 %. Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševala, tudi leta 2010, ko se je proizvodnja povečala (glej uvodno izjavo (160)). Glede na naraščajočo produktivnost je to zmanjšanje odraz prizadevanj za prestrukturiranje številnih proizvajalcev Unije.

(167)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 50 %. To kaže na dejstvo, da se je proizvodnja zmanjševala počasneje kot raven zaposlovanja, in je pokazatelj povečane učinkovitosti industrije Unije. To je bilo zlasti očitno leta 2010, ko se je proizvodnja povečala, stopnja zaposlenosti pa znižala, pri čemer je bila produktivnost za 37 % večja kot leta 2008.

Preglednica 10

Zaposlovanje in produktivnost

(168)

Učinek višine dejanske stopnje subvencioniranja indijskega uvoza na industrijo Unije se ob upoštevanju cenovne občutljivosti trga za ta izdelek ne sme obravnavati kot zanemarljiv. Opozoriti je treba, da je ta kazalnik pomembnejši v smislu verjetnosti ponovitve analize škode. V primeru razveljavitve ukrepov bi pri subvencioniranem uvozu verjetno nastali takšni obseg in cene, da bi bil učinek višine stopnje subvencioniranja znaten.

(169)

Proučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav pri nekaterih gospodarskih kazalnikih industrije Unije po uvedbi dokončnih izravnalnih ukrepov leta 2001, vendar tudi ti dokazujejo, da je industrija Unije še vedno ranljiva.

(170)

Raven zalog v OPP je bila za 24 % višja v primerjavi z ravnjo leta 2008. Vendar pa so zaloge v primerjavi s proizvodnjo ostale na predhodno ugotovljenih ravneh, tj. med 5 % in 6 %.

Preglednica 11

Zaloge

(171)

Kar zadeva razvoj cen, so se te po začetnem znižanju leta 2009 (–16 %), ki ga je povzročila predvsem gospodarska kriza, leta 2010 približale ravni iz leta 2008. Temu je sledila nenadna rast povprečne cene na enoto v OPP, tako da je bilo povečanje v obravnavanem obdobju 25 %.

(172)

Nenadno rast cen v OPP se lahko pripiše nepričakovanemu razvoju dogodkov na trgu bombaža konec leta 2010 in v prvi četrtini leta 2011. Kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (155)), je bila posledica rekordnih cen bombaža preusmeritev na poliestrska vlakna, ki se proizvajajo iz iste surovine kot PET. Zlasti povečano povpraševanje po surovini PTA je dvignilo cene PET v Aziji in na Bližnjem vzhodu, kar je vplivalo tudi na cene PET v Uniji. Višjo ceno v Uniji v navedenem času je okrepilo še kratkotrajno pomanjkanje PTA v Uniji, saj se je en proizvajalec PTA v Uniji skliceval na višjo silo.

Preglednica 12

Prodajna cena na enoto v Uniji

(173)

Prodajne cene PET običajno sledijo cenovnim trendom glavnih surovin (večinoma PTA in monoetilenglikola – MEG), saj pomenijo do 90 % celotnega stroška PET. PTA je naftni derivat, njegova cena pa se oblikuje na podlagi cene surove nafte. To povzroča veliko nestanovitnost cen PET.

(174)

Poleg tega se PET proizvaja iz iste surovine kot poliestrska vlakna, njihova proizvodnja pa je v enakem obsegu kot proizvodnja PET odvisna od razpoložljivosti PTA. Ker so poliestrska vlakna alternativa za bombaž v tekstilni industriji, je cena PET odvisna tudi od razvojev na trgu bombaža.

(175)

Povprečne plače so se v obravnavanem obdobju znižale za 7 %. To znižanje je potekalo v OPP in povečalo prej ugotovljeno povečanje produktivnosti (glej uvodno izjavo (167)).

Preglednica 13

Plače

(176)

Dobičkonosnost in donosnost naložb sta se med letom 2008 in OPP znatno izboljšali. Dobiček od prodaje na trgu Unije se je povečal z –7,9 % leta 2008 na 5,3 % v OPP, donosnost naložb pa se je izboljšala z –9,6 % na 10,6 %. Leto 2008 so zaznamovali izredno slabi rezultati enega proizvajalca Unije. Kljub temu izboljšanje finančnega položaja industrije Unije v letih 2009 in 2010, ko so bile cene pod ravnjo iz leta 2008, dokazuje ohlapno razmerje med cenami in dobičkonosnostjo. Po drugi strani se zdi, da je izboljšanje dobičkonosnosti tesno povezano z boljšo izkoriščenostjo zmogljivosti in povečano produktivnostjo, kot je bilo ugotovljeno zgoraj.

(177)

Zaradi razvoja dogodkov na svetovnem trgu na prehodu iz leta 2010 v 2011, skupaj s prej opisanimi prizadevanji za prestrukturiranje in boljšo učinkovitostjo, je industrija Unije leta 2010 lahko izboljšala dobičkonosnost, ki je v OPP dosegla 5,3 % raven.

(178)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je bil tak razvoj nepričakovan in izreden, in se ga ne bi smelo obravnavati kot reprezentativnega za splošen položaj industrije Unije.

(179)

V zvezi s tem je treba omeniti, da je industriji Unije koristilo povišanje cen PET konec leta 2011 in na začetku leta 2012, saj je določila fiksno ceno PTA pred opisanimi dogodki na trgu. Glede na statistične podatke o razvoju po OPP, ki so jih predložile strani, so se stopnje dobička proizvajalcev PET leta 2012 bistveno zmanjšale. To potrjuje, da so na dobičkonosnost leta 2011 (OPP) dejansko močno vplivali nepričakovani in začasni svetovni gospodarski dogodki (uvodna izjava (155)), ki se verjetno ne bodo ponovili in jih ni mogoče obravnavati kot stalne in reprezentativne za položaj industrije Unije.

Preglednica 14

Dobičkonosnost in donosnost naložb

(180)

Denarni tokovi so se v obravnavanem obdobju znatno izboljšali, kar je kazalo na nedavno izboljšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

Preglednica 15

Denarni tok

(181)

Ni bilo posebnih dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, predvsem zato, ker so proizvajalci Unije vključeni v večje skupine.

(182)

Raven naložb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 35 %. Začetne naložbe iz leta 2008 so strmo upadle leta 2009 in od takrat še niso popolnoma okrevale.

Preglednica 16

Naložbe

(183)

Analiza makroekonomskih podatkov je pokazala, da se je obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. Tržni delež industrije Unije od začetnega upada leta 2009 še ni v celoti okreval in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za skupno 3 odstotne točke (na 77 % v OPP). Zmanjšanje zaposlovanja in zmogljivosti je posledica tekočega prestrukturiranja in se opaža v smislu povečane izkoriščenosti zmogljivosti in produktivnosti.

(184)

Obenem so najpomembnejši mikroekonomski kazalniki kazali znake izboljšanja. Dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok so se znatno povečali, zlasti leta 2010 in v OPP. Po drugi strani so naložbe leta 2009 strmo upadle in od takrat niso okrevale.

(185)

Na splošno se je gospodarski položaj industrije izboljšal. Vendar je to izboljšanje razmeroma nov pojav, ki do neke mere temelji na nepredvidenem in začasnem razvoju dogodkov na trgu na prehodu iz leta 2010 v 2011 (glej uvodno izjavo (155)). Zdi se, da to potrjujejo tudi razpoložljive informacije o razvoju stopenj dobička industrije Unije leta 2012 (glej uvodno izjavo (179)), ki se je v primerjavi z OPP zmanjšal.

(186)

Glede na zgornjo analizo se je položaj industrije Unije izboljšal in zdi se, da ne nastaja znatna škoda. Kljub očitnim pozitivnim trendom in znatnim prizadevanjem za prestrukturiranje pa je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju.

(187)

Po razkritju so nekatere strani nasprotovale sklepu, da je industrija Unije še vedno šibka, ter trdile, da je industrija Unije v dobrem stanju in da se je od leta 1999 znatno preoblikovala. Vendar je treba opozoriti, da razvoj vseh gospodarskih kazalnikov kljub splošnemu izboljšanju in konsolidaciji v obravnavanem obdobju ni bil pozitiven (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (184)). Zmanjšali so se npr. proizvodnja, obseg proizvodnje in tržni delež. Poleg tega je bilo izboljšanje razmeroma nov pojav, ki je bil zaradi padca dobičkonosnosti v letu 2012 kratkotrajne narave. Na podlagi tega se je štelo, da je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju, čeprav znatne škode v OPP ni bilo. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(188)

Po razkritju so nekatere strani nasprotovale uporabi podatkov, ki se nanašajo na obdobje po OPP za analizo gospodarskega položaja industrije Unije. Kot odgovor na to trditev se je potrdilo, da je bil položaj industrije Unije ocenjen za obravnavano obdobje in da na podlagi tega znatna škoda ni bila ugotovljena. Vendar je razvoj dobičkonosnosti industrije Unije po OPP v tem primeru pomemben zlasti v okviru razvoja izrednih dogodkov na svetovnem trgu na prehodu iz leta 2010 v 2011. Ponazarja tudi nestanovitnost, značilno za ta sektor. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(189)

Preiskava je pokazala, da je bil uvoz iz Indije še naprej subvencioniran, in nič ne kaže na to, da se bo subvencioniranje v prihodnosti zmanjšalo ali prekinilo.

(190)

Analiza predvidevanja verjetnega obsega uvoza v Unijo iz Indije je pokazala, da bi se glede na razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz (glej uvodno izjavo (125)), ravni cen in privlačnost trga Unije v primeru razveljavitve ukrepov uvoz iz Indije verjetno zvišal na ravni, ki bi presegale ravni iz OPP. Skupaj z načrtovanim povečanjem zmogljivosti naj bi razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz v bližnji prihodnosti po pričakovanjih znašal okoli 600 000–700 000 ton, kar bi predstavljalo okoli 21–25 % celotne potrošnje Unije v OPP.

(191)

Indijske uvozne cene se bodo ob nadaljevanju subvencioniranja v primeru odprave ukrepov proti Indiji po pričakovanjih še naprej nižale. Poleg tega bodo morali izvozniki tekmovati z nizkimi uvoznimi cenami iz drugih držav, zato bodo verjetno svoje cene še znižali, da bi povečali tržni delež na trgu Unije.

(192)

Glede na navedeno bo industrija Unije verjetno izpostavljena velikemu obsegu uvoza iz Indije po subvencioniranih cenah, nižjih od povprečnih cen industrije Unije, kar bo ogrozilo njen nedavno izboljšan gospodarski položaj. Posledično obstaja verjetnost ponovitve znatne škode, če bi se ukrepi proti Indiji odpravili.

(193)

Kot je navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo (125)), imajo proizvajalci izvozniki v Indiji možnost povečati obseg svojega izvoza na trg Unije. Indija je v obravnavanem obdobju znatno povečala svojo proizvodno zmogljivost (glej uvodno izjavo (125)). Glede na razpoložljive informacije se pričakuje, da bo svojo zmogljivost še povečala, kar bo v bližnji prihodnosti povzročilo razliko med domačo potrošnjo in razpoložljivo proizvodno zmogljivostjo za izvoz v višini 600 000–700 000 ton. Tak razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz je treba šteti kot znatnega, saj predstavlja okoli 21–25 % sedanje potrošnje Unije v OPP.

(194)

Čeprav je bil uvoz v Unijo razmeroma majhen, se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil in obstaja tveganje, da bi se znatna količina izvoza iz Indije preusmerila v Unijo.

(195)

Za indijski uvoz v Turčijo in Južno Afriko trenutno veljajo ukrepi trgovinske zaščite. Posledična morebitna izguba teh izvoznih trgov za Indijo je še en kazalec, da bi ta v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno ciljala na trg Unije.

(196)

Po razkritju so nekatere strani nasprotovale sklepom glede izgube izvoznih trgov za Indijo. Trdile so, da sta oba trga obrobna izvozna trga, zato se v primeru odprave ukrepov izvoz s teh trgov ne bi mogel v znatnem obsegu preusmeriti na trg Unije. Opozoriti je treba, da samo obstoj trgovinske zaščite na nekaterih trgih izključuje vsako smiselno primerjavo relativnega pomena trgov z ukrepi ali brez njih za določeno državo. V nasprotju s trditvijo se prav tako ni štelo, da bi se obseg izvoza iz Indije, danega na ta trga, preusmeril na trg Unije. Namesto tega se je štelo, da obstoj ukrepov trgovinske zaščite v drugih tretjih državah omejuje absorpcijsko sposobnost tretjih trgov v zvezi s predvidenim povečanjem razpoložljivega presežka zmogljivosti za izvoz v Indiji. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(197)

Obstoj ukrepov trgovinske zaščite v tretjih državah kaže tudi na to, da se bo obnašanje indijskih izvoznikov pri določanju cen verjetno ponovilo na trgu Unije.

(198)

Trg Unije za PET je privlačen zaradi svoje velikosti in cen, saj je tretji največji trg na svetu s strukturno potrebo po uvozu in višjimi cenami v primerjavi z drugimi trgi. V primeru Indije so uvozne cene za Unijo praviloma višje kot za druge tretje države, kar kaže na privlačnost trga Unije za indijske izvoznike. To lepo ponazarja dejstvo, da se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju kljub veljavnim ukrepom podvojil.

(199)

Privlačnost trga Unije za izvoznike potrjuje tudi dejstvo, da je industrija Unije še naprej izgubljala tržni delež zaradi povečanega uvoza iz držav brez veljavnih ukrepov. To zlasti drži za Južno Korejo, ki je znatno povečala svoj izvoz na trg Unije leta 2012, potem ko so ukrepi proti državi prenehali veljati.

(200)

Učinek uvoza iz drugih tretjih držav z ukrepi na položaj industrije Unije se ni upošteval kot znaten, saj je bil obseg njihovega uvoza v OPP razmeroma majhen in njihov tržni delež se je znatno zmanjšal.

(201)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav brez veljavnih ukrepov se je v obravnavanem obdobju povečal, vendar je zadevna povprečna cena uvoza ostala primerljiva s povprečno ceno industrije Unije. Zato se učinek uvoza iz navedenih držav na položaj industrije Unije šteje za omejenega.

(202)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da je bil zaradi vertikalne integracije med proizvajalci PET in predelovalci znaten del PET prodan za lastno uporabo, ki ni konkurirala uvozu. Prav tako so trdile, da je delež zaprtega trga znaten, kar vpliva na rezultate analize.

(203)

Na podlagi informacij, ki so bile zbrane na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije, je bilo ugotovljeno, da je delež prodaje na zaprtem trgu neznaten (pod 10 %). Treba je poudariti, da so zadevne strani izrazile prisotnost proizvajalcev PET v dejavnosti proizvodnje embalaže v smislu uveljavljene proizvodne zmogljivosti PET in ne v smislu njihovega tržnega deleža v dejavnosti embalaže. Zato je bila trditev o znatnem deležu lastne uporabe neutemeljena. Glede ravni cen je bilo ugotovljeno, da so cene povezanih in nepovezanih prodaj v enakem razponu.

(204)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da posebna analiza učinka prodaje na zaprtem trgu ni potrebna, trditve strani pa so bile zavrnjene.

(205)

Nekatere strani so trdile, da v OPP ni bilo škode zaradi uvoza iz Indije, kar dokazujejo relativno dobro gospodarsko stanje in dobički industrije Unije. Treba je potrditi, da v sedanjem primeru res ni bilo ugotovljeno nadaljevanje škode, zato je trditev strani skladna z ugotovitvami preiskave.

(206)

Nekatere strani so trdile, da bi drugi dejavniki, kot so strukturna neučinkovitost industrije Unije in pomanjkanje naložb ter sezonski in konjunkturni dejavniki (npr. slabo vreme, gospodarska kriza), lahko vplivali na položaj industrije Unije. V zvezi s prvo trditvijo je treba opozoriti, da se prestrukturiranje industrije Unije že izvaja, dosežena boljša učinkovitost pa kaže na to, da je trditev strani neutemeljena. Kar zadeva konjunkturne dejavnike, čeprav je gospodarska kriza res vplivala na položaj industrije Unije leta 2009, kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (171)), njihovih učinkov trenutno ni več zaznati. Kar zadeva posledice slabega vremena, bi to deloma lahko pojasnilo manjšo potrošnjo v OPP, vendar pa po eni strani njegov domnevni učinek na položaj industrije Unije ni bil utemeljen, po drugi pa bi se lahko rahel upad leta 2011 pripisal začasnemu pomanjkanju surovin zaradi dogajanja na svetovnem trgu leta 2011. Zato nobena od teh trditev ni utemeljena glede na ugotovitve preiskave.

(207)

Poleg tega so nekatere strani trdile, da ponovitev škode v tem primeru ni verjetna, če bi se ukrepi iztekli, saj je industrija Unije zaradi svoje strukture (koncentracija in vertikalna integracija) zaščitena pred učinki uvoza. Poleg tega se je zatrjevalo, da prehod na uvožen PET v bližnji prihodnosti ni zaželen niti mogoč, predvsem zato, ker nabavne pogodbe in politike ter postopek homologacije velikih lastnikov blagovnih znamk (nadaljnji uporabniki) otežijo menjavo dobaviteljev PET. Treba je omeniti, da je na podlagi ugotovitev preiskave industrija Unije še naprej izgubljala tržni delež zaradi ugodnosti pri uvozu v obravnavanem obdobju, kar na eni strani kaže, da industrija Unije ni zaščitena pred učinki uvoza, na drugi strani pa, da preusmeritev k uvozu ni le hipotetična, temveč že poteka. Zato je bilo treba te argumente zavrniti.

(208)

Po razkritju so nekatere strani ponovile trditev, da je zaradi svoje strukture industrija Unije zaščitena pred potencialno konkurenco uvoza. Prvič, v zvezi s trditvijo o prevladujočem položaju ene od skupin proizvajalcev na trgu Unije, ki nadzira pet proizvajalcev, je treba omeniti, da je trg Unije odprti trg, na katerem drugih osem proizvajalcev deluje izven te skupine in na katerem je konkurenca uvoza iz tretjih držav z veljavnimi ukrepi ali brez njih vedno večja. Drugič, koncentracija je značilna za to vrsto dejavnosti, ki temelji na od surovin odvisnem izdelku, njegova konkurenčnost pa je odvisna od ekonomije obsega. Tretjič, ugotovljeno je bilo, da na trgu Unije nihče nima prevladujočega vpliva na cene. Nazadnje so strani ponovile, da učinek uvoza iz treh zadevnih držav v zvezi z vertikalno integracijo nekaterih proizvajalcev Unije z industrijo embalaže ali s proizvajalci PTA ni bil analiziran. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi (205), so bili ti vidiki dejansko analizirani in neutemeljeni. Poleg tega je preverjanje družb, ki jih zadeva vertikalna integracija s proizvajalci surovin, potrdilo, da primerjalne prednosti ni bilo, saj so bili prenosi opravljeni po tržni ceni. Na podlagi navedenega je bila trditev, da bi bila industrija Unije zaščitena pred konkurenco, zavrnjena.

(209)

Nekatere strani so tudi trdile, da noben element ne podpira sklepa, da bi indijski izvoz lahko ciljal na trg Unije z „nizkimi cenami“, glede na to, da (i) se povpraševanje na domačem trgu v Indiji povečuje in se bo po pričakovanjih še povečevalo; (ii) presežek PET pri domači potrošnji obstaja, vendar konkurenca na izvoznih trgih ni povzročila izvoza po neobičajno nizkih cenah; (iii) je povečanje proizvodne zmogljivosti v Aziji odziv na pričakovano povečano povpraševanje po vsem svetu. Treba je omeniti, da ugotovitve iz sedanje preiskave kažejo, da pričakovana rast zmogljivosti nakazuje naraščajoči presežek proizvodne zmogljivosti glede na povpraševanje na domačem trgu. Poleg tega so bile indijske cene na tretjih trgih nižje v primerjavi z indijskimi uvoznimi cenami za Unijo. Na podlagi ugotovitev, opisanih v uvodnih izjavah od (189) do (199), je verjetno, da bo subvencioniran indijski uvoz ciljal na trg Unije v znatnem obsegu in pod povprečno ceno industrije Unije, če bi izravnalni ukrepi prenehali veljati. Zato se argumenti strani zavrnejo.

(210)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi se v primeru razveljavitve izravnalnih ukrepov velike količine subvencioniranega uvoza iz Indije preusmerile v Unijo. Zaradi nadaljevanja subvencioniranja bi cene uvoza najverjetneje nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi se cene takega uvoza verjetno še dodatno znižale, če bi indijski proizvajalci izvozniki skušali povečati svoje tržne deleže. To bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepil cenovni pritisk na industrijo Unije s pričakovanim negativnim vplivom na njen položaj.

(211)

V obravnavanem obdobju se je položaj industrije Unije izboljšal, zlasti v smislu produktivnosti in izkoriščenosti zmogljivosti ter stopenj dobička, ki so bile dosežene v OPP na ravni, ki je blizu ciljnemu dobičku, ugotovljenemu v prvotni preiskavi. Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode, čeprav je še vedno v občutljivem položaju. Vseeno pa se glede na verjetno znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz Indije, ki bi verjetno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije, sklene, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov položaj najverjetneje poslabšal, znatna škoda pa bi se ponovila.

(212)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(213)

Treba je opozoriti, da se sprejetje ukrepov ni štelo v nasprotju z interesi Unije v prvotni preiskavi in zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Poleg tega je bila analiza pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa izvedena v razmerah, ko so ukrepi že veljali, zato je ocena upoštevala vse neupravičene negativne učinke zadevnih ukrepov na zadevne strani.

(214)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepom o nadaljevanju subvencioniranja in verjetnosti ponovitve škode obstajajo morebitni utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(215)

Nadaljevanje izravnalnih ukrepov za uvoz iz Indije bi omogočilo industriji Unije nadaljnje izvajanje trenutnega prestrukturiranja in okrepilo šele nedavno izboljšan gospodarski položaj, saj bi pripomoglo k preprečevanju izpostavljenosti industrije Unije velikemu obsegu subvencioniranega uvoza iz Indije, ki ga industrija Unije ne bi vzdržala. Zato bi industrija Unije še imela koristi od ohranjanja trenutnih izravnalnih ukrepov.

(216)

V skladu s tem se sklene, da bi bila ohranitev izravnalnih ukrepov proti Indiji v interesu industrije Unije.

(217)

V sedanjem pregledu ni sodeloval noben nepovezani uvoznik. Uvoz iz Indije se je kljub veljavnim ukrepom nadaljeval in se v obravnavanem obdobju skoraj podvojil.

(218)

Uvoz iz drugih tretjih držav brez veljavnih ukrepov je bil prav tako na voljo in je v OPP dosegel znaten tržni delež (glej uvodno izjavo (149)). Zato so imeli uvozniki kljub veljavnim ukrepom dostop do nadomestnih virov dobave.

(219)

Glede na to, da ni dokazov o bistvenem vplivu veljavnih ukrepov na uvoznike, se sklene, da nadaljevanje ukrepov ne bo v nasprotju z interesom uvoznikov Unije.

(220)

Surovini za proizvodnjo zadevnega izdelka sta PTA in MEG. Dva od petih znanih dobaviteljev surovin (en dobavitelj PTA in en dobavitelj MEG) sta sodelovala pri preiskavi in predložila izpolnjena vprašalnika. Oba dobavitelja surovin sta izrazila podporo nadaljevanju ukrepov.

(221)

Preiskava je pokazala, da je sodelujoči proizvajalec PTA v OPP predstavljal znaten delež nabave PTA s strani vzorčenih proizvajalcev Unije. Ker se PTA v Uniji uporablja le pri proizvodnji PET, je smiselno domnevati, da so proizvajalci PTA večinoma odvisni od industrije PET.

(222)

V zvezi s sodelujočim dobaviteljem MEG je MEG predstavljal relativno majhen delež njegovega skupnega prometa v OPP. MEG se ne uporablja le ali pretežno za proizvodnjo PET, zato so proizvajalci MEG manj odvisni od položaja industrije PET. Posledično se šteje, da bi nadaljevanje ukrepov proti subvencioniranemu uvozu PET iz Indije imelo pozitiven, čeprav verjetno omejen, vpliv na dobavitelje MEG.

(223)

Domnevalo se je, da dobavitelji surovin niso odvisni od proizvajalcev PET v Uniji, zlasti zaradi trditve, da dva od štirih proizvajalcev dejansko uvažata surovine.

(224)

V zvezi s to trditvijo je preiskava pokazala, da se je uvažal zlasti MEG, ki se ne uporablja le za proizvodnjo PET, temveč ima tudi druge uporabe. Ni bilo zbranih dokazov, ki bi kazali več kot zanemarljiv uvoz PTA v Unijo. Zato ta trditev ne vpliva na sprejete sklepe v zvezi z odvisnostjo proizvajalcev PTA od proizvodnje PET v Uniji.

(225)

Posledično se šteje, da bi nadaljevanje ukrepov proti subvencioniranemu uvozu PET iz Indije koristilo proizvajalcem PTA in tudi dobaviteljem MEG, čeprav v manjšem obsegu. Nadaljevanje ukrepov proti uvozu iz Indije torej ne bi bilo v nasprotju z interesom dobaviteljev surovin.

(226)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da je bila PTA izvožena, zato se je za proizvajalce PTA trdilo, da niso odvisni od industrije Unije. Dokazov za to trditev ni bilo. Zato je bil argument strani zavrnjen kot neutemeljen.

(227)

Poleg tega so iste strani trdile, da odprava ukrepov ne bo vplivala na proizvajalce PTA, saj se sodelujoči uporabniki domnevno ne bodo preusmerili k uvozu in bodo še naprej dobavljali PET iz industrije Unije. Zato bo stopnja potrošnje PTA v Uniji ostala enaka. Na podlagi ugotovitev preiskave je industrija Unije še naprej izgubljala tržni delež v korist uvoza v obravnavanem obdobju. To kaže, da preusmeritev k uvozu ni hipotetična (glej uvodno izjavo (164)). Zato je bil argument strani zavrnjen.

(228)

Industrija Unije je trdila, da je položaj industrije recikliranja odvisen od vzdržne cene primarnega PET (nerecikliranega PET) na trgu Unije. Njena trditev je bila podkrepljena s sporočilom za medije združenja izvajalcev recikliranja plastike v Evropi, v skladu s katerim bi morebitna odprava ukrepov za primarni PET lahko dodatno poslabšala položaj industrije recikliranja.

(229)

Nekatere zainteresirane strani so nasprotovale temu, da naj bi bil položaj industrije recikliranja odvisen od vzdržne cene primarnega PET na trgu Unije, saj so trdile, da so cene primarnega PET in recikliranega PET nepovezane. Trdile so, da se recikliran PET uporablja zlasti pri proizvodnji poliestrskih vlaken in zato ne more biti povezan z razvojem cen primarnega PET. Poleg tega je bilo omenjeno, da recikliran PET v celoti podpirajo polnilnice, zato industrija ni odvisna od proizvajalcev PET. Omenjeno je bilo tudi, da se industrija recikliranja ni javila kot zainteresirana stran v sedanji preiskavi.

(230)

Ker industrija recikliranja ni sodelovala v tej preiskavi, nobene od zgoraj omenjenih trditev ni bilo mogoče preveriti na podlagi dejanskih vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da skupni veljavni ukrepi na splošno niso v nasprotju z interesom industrije recikliranja v Uniji.

(231)

Zadevni izdelek se večinoma uporablja pri proizvodnji plastenk za vodo in druge brezalkoholne pijače. Njegova uporaba pri proizvodnji druge embalaže (za živila, folije, itd.) je še vedno razmeroma omejena. Proizvodnja plastenk PET poteka v dveh fazah: (i) najprej se izdela predoblika z vbrizgavanjem PET v kalupe; (ii) nato se predoblika segreje in oblikuje v plastenko. Proizvodnja plastenk je lahko integriran postopek (tj. ista družba kupi PET, izdela predobliko in iz nje oblikuje plastenko), lahko pa je omejen na drugo fazo (oblikovanje plastenke iz predoblike). Ker so predoblike majhne in kompaktne, jih je razmeroma enostavno prevažati, medtem ko so prazne plastenke nestabilne, njihov prevoz pa je zaradi velikosti zelo drag.

(232)

Na podlagi tega sta bili določeni dve glavni skupini nadaljnjih uporabnikov za proučevanje učinka veljavnih ukrepov: (i) predelovalci in/ali izdelovalci plastenk, ki zrnca PET spremenijo v predoblike (ali plastenke) in jih prodajajo za nadaljnjo predelavo, in (ii) polnilnice, ki polnijo (in oblikujejo) plastenke iz predoblike, ta skupina pa predstavlja večinoma proizvajalce mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Polnilnice so v dejavnost PET pogosto vključene prek povezanih dejavnosti izdelave plastenk ali sporazumov o podizvajanju s podizvajalcem predelovalcem in/ali izdelovalcem plastenk, za katerega v pogajanjih s proizvajalcem določijo ceno PET („mehko“ podizvajanje) ali celo kupijo PET za svoje plastenke („strogo“ podizvajanje).

(233)

Sedemnajst (pet predelovalcev in dvanajst polnilnic) jih je sodelovalo v preiskavi in zagotovilo informacije, zbrane z vprašalnikom. Sodelujoči predelovalci so predstavljali 22,7 %, polnilnice pa 13 % celotne potrošnje PET v Uniji. Odgovore polnilnic so predložile različne podružnice multinacionalnih družb (znane kot lastniki blagovnih znamk).

(234)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči uporabniki pridobivajo PET večinoma od proizvajalcev Unije in le majhen delež od uvoza. Uvoz iz Indije je predstavljal približno polovico tega uvoza, torej minimalen delež pridobljenega PET. Vseeno je bil na voljo tudi uvoz iz drugih tretjih držav brez veljavnih ukrepov in je v OPP dosegel znaten tržni delež (glej uvodno izjavo (149)). Zato so imeli uporabniki kljub veljavnim ukrepom dostop do nadomestnih virov dobave.

(235)

Uporabniki so trdili, da je nanje bistveno vplivala znatna rast cen PET v preteklih letih ki jih v trenutnem gospodarskem okolju ni mogoče prenesti na trgovce na drobno in potrošnike. Trdili so, da je rast cen posledica posledica združevanja večletne uporabe ukrepov trgovinske zaščite, ki so ščitili proizvajalce Unije pred konkurenco izvoza v času, ko je industrija PET v Uniji postala bolj koncentrirana in integrirana. Zato so uporabniki trdili, da so veljavni ukrepi s svojim domnevnim učinkom na ceno PET odgovorni za poslabšanje stanja na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja ter konkurenčnosti na izvoznih trgih v industriji nadaljnje predelave, pri čemer so najbolj prizadeta mala in srednja podjetja. Trdili so tudi, da število izgubljenih delovnih mest zaradi veljavnih ukrepov presega število ljudi, trenutno zaposlenih v industriji PET v Uniji.

(236)

Kar zadeva cenovno občutljivost PET za predelovalce, je bilo ugotovljeno, da PET predstavlja okoli 80 % celotnih stroškov. PET je za to vrsto dejavnosti torej kritična sestavina stroškov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je predelovalna industrija zelo razdrobljena in v razmeroma šibkem pogajalskem položaju v primerjavi z večjimi polnilnicami, ima pa tudi strukturne težave, značilne za industrijo, ki je odvisna od surovin. Zato je ta sektor kazal vedno večjo tendenco k vertikalni integraciji s polnilnicami in uporabi sporazumov o podizvajanju, na podlagi katerih se jamčijo pristojbine za predelavo, in cena PET se nazadnje doseže s pogajanji s polnilnicami, ki jo tudi plačajo. Ocenjuje se, da znaten del nabave PET na trgu Unije neposredno nadzorujejo večje polnilnice. Ker pogodbe o predoblikah pogosto vključujejo mehanizem za odsevanje razlik v cenah PET, imajo predelovalci vedno bolj ravnodušen odnos do razvoja cen PET.

(237)

Po razkritju so nekateri uporabniki nasprotovali ugotovitvi o povečanju podizvajanja in cenovnih formul. Informacije iz dokumentacije so potrdile obstoj takega trenda. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(238)

Trdili so, da veljavni ukrepi ne bi škodovali predelovalcem, če bi se podobni ukrepi uporabljali za uvoz predoblik v Unijo. Razpravljalo se je o tem, da se območjih v bližini meje Unije s tretjimi državami, v katerih ne veljajo ukrepi proti uvozu PET iz Indije, obstajajo pobude za premestitev proizvodnje predoblik, ki bi se lahko v Unijo uvažale brez izravnalnih ukrepov za PET. Priznava se, da obstaja določena gospodarska logika za tako dogajanje. Vendar bi se zaradi stroškov prevoza taka premestitev verjetno izvedla le znotraj omejenih razdalj. Na splošno se šteje, da je domneven negativen učinek zadevnih ukrepov na nekatere predelovalce obroben.

(239)

V zvezi z učinkom cen PET na polnilnice se na podlagi predloženih vrednosti ocenjuje, da PET na osnovi tehtanega povprečja predstavlja 9 % celotnih stroškov polnjenja brezalkoholnih pijač in 12 % celotnih stroškov polnjenja mineralne vode. To kaže, da PET ni glavna sestavina stroškov za industrijo polnjenja.

(240)

Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je PET pogostejši, a ne edini material za embalaže, ki ga uporabljajo polnilnice. Izdelki iz PET predstavljajo 75 % prihodkov od prodaje polnilnic z vodo in 50 % prihodkov od prodaje proizvajalcev brezalkoholnih pijač. Poleg tega je preiskava pokazala, da pogodbe med številnimi večjimi polnilnicami (lastniki blagovnih znamk) in proizvajalci PET temeljijo na formuli, na podlagi katere se cena prilagaja glede na nihanje cen surovin za PET. To potrjuje obstoječo pogajalsko moč večjih in tako najbolj reprezentativnih polnilnic nad predelovalno maržo proizvajalcev PET.

(241)

Po razkritju so nekateri uporabniki ponovili svoj argument, da je PET osnovna sestavina stroškov za predelovalce ter industrijo polnjenja brezalkoholnih pijač in vode, zato so ugotovitve v zvezi s tem netočne in ne temeljijo na predloženih podatkih. Opozoriti je treba, da je bil položaj predelovalcev analiziran ločeno, tako da je ta pripomba v njihovem primeru neutemeljena (glej uvodno izjavo (236)). Glede ocene položaja polnilnic je bilo potrjeno, da razmerja stroškov, ki so bila ugotovljena med preiskavo, temeljijo na vrednostih, ki so jih predložile sodelujoče polnilnice na podlagi metodologije, ki je na voljo vsem stranem. Ugotovljena razmerja stroškov so bila v skladu z ugotovitvami prejšnjih preiskav glede enakega zadevnega izdelka (14). Zato so se trditve strani štele za neutemeljene.

(242)

Po razkritju so nekateri uporabniki trdili, da se bistvo posebnih podatkov družb in informacij, ki jih zagotavljajo, ni izražalo v analizi interesa Unije. Potrjeno je bilo, da so bili uporabljeni podatki, ki so jih predložili uporabniki v izpolnjenih vprašalnikih. Metodologija za izračun je bila na voljo vsem zadevnim stranem. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(243)

Preiskava je tudi ugotovila, da bi na podlagi pričakovanega in/ali želenega upada cen PET, kakor so ga ocenile preverjene polnilnice same, ukrepi povzročili zanemarljivo znižanje stroškov za polnilnice. Na podlagi ocen upada cen PET in ugotovljenih razmerjih stroškov je bilo izračunano, da bi se zadevno znižanje stroškov gibalo med 0,3 % in 0,7 % celotnih stroškov polnilnic za njihove dejavnosti, povezane s PET.

(244)

Po razkritju so nekateri uporabniki nasprotovali tej ugotovitvi in so trdili, da bi bili kakršni koli prihranki pri stroških znatni. Nekateri uporabniki so v svojih stališčih predložili nove ocene, ne da bi predstavili kakršen koli nov dokaz. Poudarjeno je bilo, da so morebitni prihranki hipotetični, kar so priznali tudi nekateri uporabniki. Kar zadeva predelovalce, količinska opredelitev morebitnih prihrankov za ta sektor ni bila predložena. Kar zadeva polnilnice, se je štelo, da v primeru dejanskega upada cen PET prihranke v višini med 0,3 % in 0,7 % celotnih stroškov ni mogoče šteti za „znatne“ glede na strukturo stroškov polnilnic. Ker novi dokazi niso bili predloženi, je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(245)

Uporabniki so trdili, da so nekateri proizvajalci ustekleničene vode že sicer ranljivi zaradi zakonskih obveznosti, ki določajo, da je treba izvirsko vodo polniti pri izviru, in zaradi omejenih količin črpanja. V sektorju prevladujejo mala in srednja podjetja, kar vpliva na strukturo stroškov zadevnih družb. Poleg tega so bile opažene razlike med ravnmi cen končnih izdelkov v državah članicah glede na kupno moč lokalnega prebivalstva. Na podlagi tega se šteje, da bi bil učinek morebitnega upada cen PET, če bi se ukrepi odpravili, bolj izrazit za ta del industrije polnjenja.

(246)

Nekatere strani so namigovale na obstoj premijskih cen in premijskih marž proizvajalcev PET v Uniji in trdile, da so bile te vzrok zvišanja cen leta 2011. To trditev je podpirala tudi primerjava med cenami PET in razširjenostjo surovin v Uniji ter stanjem na azijskem trgu in v Združenih državah Amerike. Trdili so, da je ta položaj posledica kopičenja trgovinskih sredstev.

(247)

Treba je opozoriti, da sta bila rast cen PET leta 2011 ter upad leta 2009 svetovna pojava, ki sta bila posledica razvoja stroškov surovin (glej uvodno izjavo (155)). Podatki, ki so jih predložile strani, so sistematično kazali zelo tesno povezavo med razvojem cen PET v Evropi, Aziji in Združenih državah Amerike. Vseeno pa dejansko obstajajo razlike v cenah PET po svetu, ki so povezane z različnimi razlogi, zlasti s posebno strukturo stroškov v vsaki regiji. V zvezi s trditvijo o obstoječih premijskih maržah v Uniji je treba omeniti, da je industrija Unije tudi v izjemnih okoliščinah konec leta 2010 in na začetku leta 2011 komaj dosegla dobičkonosnost, ki se zdi primerna za to vrsto industrije. Dokazov o premijskih dobičkih ni bilo. Zato je treba argument o obstoječih „premijskih“ cenah in „premijskih“ maržah za PET v Uniji zaradi obstoja zadevnih ukrepov zavrniti.

(248)

Po razkritju so nekatere strani ponovile svoj argument, da so cene v Uniji neupravičeno visoke, kar kaže na učinek združevanja protidampinških ukrepov, veljavnih na trgu, ki je največji pri proizvajalcih Unije, vertikalni integraciji in omejeni proizvodnji, ki ne zmorejo zadostiti potrošnji. Prav tako so trdile, da podatki o cenah kažejo, da višje cene v Uniji ne izražajo višjih stroškov surovin. Opozoriti je treba, da so bili argumenti glede koncentracije, vertikalne integracije in proizvodne zmogljivosti industrije Unije obravnavani v uvodnih izjavah (207) oziroma (259). Glede domnevnega učinka teh dejavnikov na ceno PET v Uniji je treba opozoriti, da je razvoj cen PET posledica cen surovin, ki znašajo do 90 % stroška PET (glej uvodno izjavo (173)). Prav tako je bila rast cen PET v letih 2010/2011 svetovni pojav (glej uvodno izjavo (172)). Zato so bile trditve strani neutemeljene.

(249)

Kar zadeva argument glede razlike med ceno PET v Uniji in cenami v Aziji in ZDA, kot tudi ugotovitve iz uvodne izjave (244), je bilo ugotovljeno, da so se cene na trgu ZDA in Unije sicer razlikovale, vendar pa je bila ta razlika zmerna. Cene v Uniji niso bile sistematično višje, kot se je trdilo. Ugotovljeno je bilo, da se trga Unije in Azije zelo razlikujeta v smislu struktur stroškov, povezanih zlasti z velikostjo trga in ekonomijo obsega, dostopom do surovin in zmogljivostjo. Zato primerjanje povprečnih cen med tema dvema trgoma ni bilo smiselno. Zato je bil argument zainteresiranih strani neutemeljen.

(250)

Prav tako so nekatere strani trdile, da cene v Uniji kažejo na višjo razpršenost stroškov surovin v primerjavi z ZDA ali Azijo. Primerjava razpršenosti je narejena po enaki logiki kot primerjava cen na različnih regionalnih trgih, pri čemer pa se upoštevajo spremembe cen surovin na različnih regionalnih trgih. Kljub temu obstoječe strukturne razlike med trgi lahko upravičijo razliko v pristojbinah. Izredni dobički industrije Unije na prehodu iz leta 2010 v 2011 so pojasnjeni v uvodni izjavi (179). Za ukrepe se je ugotovilo, da v omenjenih situacijah ne igrajo nobene vloge. Zato je bil argument zainteresiranih strani zavrnjen.

(251)

Iste strani so tudi trdile, da je največji proizvajalec v Uniji zaračunaval višje cene v Uniji kot na drugih trgih in leta 2010 beležil višje prihodke v Uniji kot drugod. V tem okviru se šteje, da je gospodarsko upravičeno, da ima mednarodna družba drugačno strukturo stroškov in zato različne cene na različnih regionalnih trgih. Izjemne ravni dobičkonosnosti na prehodu iz leta 2010 v 2011 so pojasnjene v uvodni izjavi (179). Na podlagi tega je bil argument zavrnjen.

(252)

Nadaljnje trditve so bile povezane s poslabšanjem gospodarskega položaja uporabniške industrije, kot je zapiranje obratov in ukinjanje delovnih mest. To naj bi bila posledica rasti cen PET. Poleg tega so uporabniki trdili, da je konkurenčnost evropskih vodilnih znamk spodkopana, saj njihov izvoz v tretje države neposredno tekmuje z ustekleničenimi izdelki, ki imajo koristi od PET po mednarodnih cenah.

(253)

Treba bi bilo omeniti, da na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, ni bilo ugotovljeno, da ima uporabniški sektor izgubo, čeprav se je v OPP splošna dobičkonosnost zmanjšala. Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dobička uporabniške industrije, ugotovljene na podlagi izpolnjenih vprašalnikov v skladu z metodologijo, ki je bila na voljo vsem stranem, na podobni ravni kot dobičkonosnost, ugotovljena za industrijo Unije v OPP. Dve preverjeni družbi (polnilnici) sta poročali o nadaljnji rešitvi obsega proizvodnje in povečani dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da nekateri predelovalci poslujejo s skromnimi dobički in se v nekaterih primerih srečujejo s strukturnimi in finančnimi težavami. Vendar v zvezi s tem ni bila ugotovljena neposredna povezava z veljavnimi ukrepi. Podobno je bilo določeno poslabšanje finančnega položaja polnilnic povezano z omejevanjem, ki ga je leta 2011 povzročila nenadna rast cen PET, ki je pri trenutnem upadu gospodarske rasti ni bilo mogoče prenesti na trgovce na drobno. Čeprav je bilo ugotovljeno, da se je položaj uporabniške industrije leta 2011 nekoliko poslabšal, povezava med upadom in obstojem ukrepov ni bila podprta z dokazi, zlasti ob upoštevanju, da ukrepi veljajo že od leta 2000.

(254)

Po razkritju se nekatere strani niso strinjale s sklepom, da uporabniški sektor nima izgube. Strani so tudi trdile, da so bile stopnje dobička uporabnikov nižje od stopenj dobička industrije Unije. V zvezi z oceno dobičkonosnosti uporabniške industrije so bile informacije, zbrane od sodelujočih uporabnikov, v nasprotju s to trditvijo. Metodologija je bila na voljo vsem zainteresiranim stranem. Čeprav so nekateri sodelujoči uporabniki morda imeli izgubo, se je za uporabniško industrijo na splošno ugotovilo, da je dobičkonosna. Če se je za povišanje cen PET ugotovilo, da je element, ki vpliva na dobičkonosnost uporabnikov, ni bila dokazana nobena povezava med ukrepi in dobičkonosnostjo zadevnih družb. V zvezi s primerjavo stopenj dobička uporabnikov in industrije Unije ta trditev ni bila utemeljena. Zaradi nestanovitnosti dobičkonosnosti industrije Unije (glej uvodne izjave (176) do (179)) se za primerjavo med zadevnima segmentoma ni štelo, da je prepričljiva. Oba segmenta pa sta pokazala podobni ravni dobičkonosnosti v OPP (glej uvodno izjavo 253)). Glede na to so bile pripombe strani zavrnjene kot neutemeljene.

(255)

V zvezi z domnevno spodkopano konkurenčnostjo izvoza proizvajalcev ustekleničene mineralne vode ali brezalkoholnih pijač v Uniji ta trditev ni bila utemeljena, prav tako v zvezi s tem ni bila dokazana povezava z obstojem veljavnih ukrepov v zvezi s tem.

(256)

Po razkritju so strani ponovile, da imajo rastoče cene PET negativen učinek na konkurenčnost izvoza ustekleničene vode. Priznava se, da ima lahko zvišanje cene PET med drugim negativen učinek na konkurenčnost izvoza ustekleničene vode. Vendar ker med povišanjem cene PET in zadevnimi ukrepi ni bila ugotovljena nobena povezava, saj cene PET v osnovi izhajajo iz cen surovin, je bila trditev o učinku ukrepov na spodkopano konkurenčnost zavrnjena.

(257)

V zvezi z domnevnim učinkom ukrepov na zaposlovanje je preiskava razkrila, da je preverjena izguba delovnih mest uporabniške industrije večinoma povezana s produktivnostjo in boljšo učinkovitostjo ter je deloma zadevala zmanjšanje števila začasnih uslužbencev.

(258)

Po razkritju ukrepov so nekatere strani nasprotovale tej ugotovitvi, saj naj ne bi izražala položaja celotnega sektorja. Poleg ugotovitev v uvodni izjavi (254) je treba opozoriti, da se je skupno število delovnih mest po poročanju predelovalcev znatno povečalo, pri čemer noben predelovalec ni poročal o izgubah delovnih mestih. Polnilnice so trdile, da so izgube delovnih mest posledica povišanih cen PET. Vendar ker je povišanje cen PET svetovni pojav, se med izgubami delovnih mest in ukrepi ni ugotovila nobena povezava. Poleg tega so izpolnjeni vprašalniki uporabnikov pokazali, da 90 % izgub delovnih mest zadeva tri družbe. Eden od uporabnikov, ki je preverjen uporabnik in predstavlja znaten del poročanih izgub delovnih mest, je v obravnavanem obdobju znatno povečal svoj obseg, zato so takšne izgube povezane s povečano produktivnostjo. Za ostali dve družbi se je ugotovilo, da so v tem primeru njune stopnje dobičkonosnosti med najvišjimi med sodelujočimi stranmi v njunem sektorju in višje od ciljnih dobičkov industrije Unije. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(259)

Po razkritju so nekatere strani trdile, da proizvajalci Unije nimajo zadostnih zmogljivosti za zadovoljitev obstoječega povpraševanja. Treba je opozoriti, da je industrija Unije v OPP poslovala s 86 % proizvodno zmogljivostjo in ima zadostno prosto zmogljivost, da zajame celotno domačo potrošnjo PET. Poleg tega še naprej obstaja uvoz iz drugih držav z ukrepi in brez njih, pri čemer ima vedno večjo tendenco. Tudi sedanji ukrepi so se v primeru Južne Koreje iztekli in so odpravljeni za uvoz zadevnega izdelka iz Malezije in Indonezije. Industrija recikliranja PET lahko tudi pomeni dodatni vir PET in s tem zajame povpraševanje po PET v Uniji. Zaradi tega se trditve o težavah, s katerimi se soočajo uporabniki zaradi domnevne nezadostne proizvodnje v Uniji, niso štele za utemeljene.

(260)

Po razkritju so nekateri uporabniki trdili, da analiza ni obravnavala domnevnega škodljivega učinka združevanja ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom v sedanjem pregledu. Kot odgovor na ta argument je treba opozoriti, da izravnalni ukrepi zgolj odpravljajo škodljiv učinek uveljavljenega subvencioniranja. Obstoj domnevnega „nakopičenega“ učinka ni bil dokazan. Nasprotno pa se kljub veljavnim ukrepom uvoz iz držav z ukrepi nadaljuje, njegov obseg se je celo povečal v obravnavanem obdobju. Uvoz iz držav brez veljavnih ukrepov poteka z vedno večjim trendom in v znatnem obsegu. Zato je bil argument strani zavrnjen.

(261)

Sklene se, da bi podaljšanje izravnalnih ukrepov za uvoz iz Indije industriji Unije predvidoma dalo možnost, da izboljša in ustali svoj gospodarski položaj zaradi naložb in konsolidacije iz preteklih let.

(262)

Zdi se, da bi bil izboljšan gospodarski položaj industrije Unije lahko v interesu proizvajalcev PTA in v manjšem obsegu proizvajalcev MEG v Uniji.

(263)

Gospodarski položaj nekaterih uporabnikov se je od zadnjega pregleda poslabšal in predvsem za manjše proizvajalce ustekleničene vode je bilo ugotovljeno, da nanje med drugim negativno vpliva zlasti nedavno zvišanje cene PET, saj tega v trenutnih gospodarskih razmerah niso mogli prenesti na prodajalce na drobno. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bil izjemen razvoj cen in stopenj dobička industrije Unije leta 2011 svetovni pojav, ki je bil zlasti posledica rasti cen surovin. Zato se domneve o obstoječih „premijskih“ cenah in „premijskih“ maržah, povezanih z obstojem zadevnih ukrepov, štejejo za neutemeljene. Obenem je trg Unije še vedno odprti trg z dostopom do nadomestnih virov dobave iz drugih tretjih držav brez ukrepov.

(264)

Ob upoštevanju tega ni bila dokazana povezava med povišanjem cen PET in obstoječimi ukrepi. Ugotovilo se je, da je gospodarski položaj predelovalcev stabilen kljub veljavnim ukrepom. Ugotovilo se je tudi, da je delež PET v celotnem strošku polnilnic omejen. Dokazana pa ni bila povezava med spremembami cen PET in ukrepi. Na podlagi tega se je ugotovilo, da ukrepi nimajo nesorazmernega učinka na uporabnike.

(265)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov ni mogoče jasno skleniti, da ohranitev sedanjih izravnalnih ukrepov ni v interesu Unije.

(266)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev veljavnih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dodeljen tudi rok za predložitev stališč. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(267)

Na podlagi zgornjih analiz bi bilo treba izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz Indije, ohraniti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Opozoriti je treba, da ti ukrepi vključujejo posebne dajatve.

(268)

Individualne stopnje izravnalne dajatve za družbe, določene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe in tako določeni navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v členu 1(2) te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(269)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(270)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja izravnalne dajatve bi morala stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki v OPP niso izvažale. Slednje so pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz člena 20 osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi se njihovo stanje individualno proučilo –